2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. januarja 2011  Leto XXII, št. 1 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. januarja 2012 Porabje, 5. januarja 2012 PRIHODNOST PORABJA JE V GOSPODARSKEM INTERESU STR. 2 ŽIVE JASLICE V ANDOVCI STR. 5 Božični knjižni dar 2012 ŠTENJÉ ZA DÜŠO Dobiti dar je dobro, eške lepše ga je pa dati. Mogauče so na tau mislili na Slovenskoj zvezi pred 14. lejtami (1998), gda so začnili bralcom novin Porabje pošilati knjižni dar za božič. Na tau nji je nagunčo kolega Ernest Ružič, steri je tau dobro prakso pozno pri Slovencaj v Avstriji. Od tistoga mau bralci vsakšo leto dobijo duplinsko številko novin, Porabski kalendar (do predlani Slovenski kalendar) pa eno knjigo, stero je napiso porabski ali prekmurski pisateu. V letošnjom Porabskom kalendari, steroga je vküppostavo Karči Holec, bralce pozdravi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, steri je na konci svojga uvoda napiso, »ka se vsakši den moramo bole boriti za naše narodnostne pravice... vej pa samo tak leko preprečujemo (megakadályoz) asimilacijo.« V prvom poglavji (fejezet), steromi je urednik dau naslov Porabje, Geza Bačič piše o tom, ka vse se je s strani Slovenije napravilo za tau, naj bi se Slovenski daum (hotel pa restavracija Lipa) vöskopo iz krize. Če preštete članek Ernesta Ružiča o tom, kak je v težkij cajtaj (tö) ojdo v Porabje, te srečali dosta »stari« znancov (Irena Pavlič, Karel Krajcar, Karel Gašpar, Andraž Čabai), steri so tistoga ipa delali za Porabske Slovence. V drugom poglavji »Razprave in študije« leko zvejmo od Franca Kuzmiča, ka vse se je godilo po prvoj bojni v Parizi, ka so tri slovenske fare (Gorenji Senik, Dolenji Senik pa Števanovci) ostale na Vogrskom. Če ste prešteli knjige, stere ste lani dobili za knjižni dar (Francek Mukič: Vtrgnjene korenjé), preštite, ka v letošnjom kalendari Marija Kozar piše o materi in maternoj rejči v tej knjigaj. V poglavji Piše mladi rod leko dostavse zvejte od orhidej, sterij je zadnje čase dosta po naši ižaj tö, in stere trno rada ma Martina Zakoč. Dragica Gašpar je bila na znanstveni konferenci, gde so gučali o tom, kakšne razlike so med generacijami in ka tau pomejni za Slovence, steri živijo zvüna Slovenije. Ljudje in usode je poglavje, stero nam ponüvle kratke zgodbe, štorije, stere bi se le leko z nami (z vami) ranč tak zgodile, kak so se zgodile s pisci. V tom poglavji je par lidi (Ema Sukič, Rozalija Ropoš, Erika Glanz, Marta Sever), steri se vsakšo leto potrüdijo, ka bi kaj napisali za kalendar. Poglavje Po dolaj pa bregaj je letos tenkše, kak je bilau prejšnja lejta. (Leko, ka je gospodarska kriza nej pistila, ka bi se podali na paut?) Če smo do tejga mau v tom poglavji spoznavali dalešnje rosage pa krajine, letos ostanemo bole blüzi. Lidija Kosi nas pela na Rovačko, v nacionalni park Risnjak, Vera Gašpar pa v lejpe krajine Slovenije (Logarska dolina, Kamniško-savinjske Alpe). Najbogatejše poglavje v kalendari je Literatura. Tü srečamo naše stare znance pisatele, pesnike, kak so Milan Vincetič, Miki Roš, Ernest Ružič, Lojze Kozar. Nauvost toga poglavja je, ka je v njem dosti prevedene (dojobrnjene) literature. Mladi Porabec Dušan Mukič s posrečenov rokauv vöodeberé takše bisere vogrske pa svetovne literature, stere je potejm veseldje šteti v domanjoj rejči. Tekstovni tau zapre skromno poglavje Cerkev v Porabju. Na konci kalendara najdemo kakšni 100 strani kejpov o tom, ka vse se je godilo v leti 2011. Kejpe za fotokroniko so poslale vse organizacije, samouprave, drüštva, šaule. Porabski kalendar je dobro v rokau vzeti, kejpi pri mejsecaj pa pri poglavjih valijo Karčija Holeca. Za drugo leto bi mogauče bilau dobro, če bi meli malo vekše (ali ovakše) liture, črke, misliti trbej na starejše tö, vej so pa ranč uni tisti, steri radi štejo kalendar. Je pa žalostno, ka med pisci ne najdemo niti ednoga porabskoga školnika ali leranco. Malo več časa za štenjé pa düševnoga pripravlanja nücajo knjige Dušana Šarotarja Ostani z menov, düša moja. Knjige je vödala Založba Franc-Franc vküper s Slovensko zvezo v knjižni zbirki Med Rabo in Muro. Kak vse knjige v tej zbirki so te tö naštampane v knjižnoj pa v domanjoj rejči. Za domanjo rejč je poskrbo Milan Vincetič. Lejpa, elegična štorija pripovejda od mladoga Židauva, steri je nazaj prišo iz koncentracijskoga taborišča v Auschwitzi, pa od mlade dekle Ele iz Šalovec. Srečata se na šifti, steri pela lidi po drugoj bojni prauti Kanadi. Sama sta, bojna njima je vse vkrajvzela, držino, padaše, daum. Puna sta straja, dapa vüpanja tö. Bistvo romana je srečanje, potovanje (tavanje) pa iskanje. Srečata se dvej sorodni düši, steri poveže tau tö, ka sta obadva poznala židovskoga fotografa iz Šalovec, Juliusa Schönauera. Če de njuna paut vküper tadala vodila, vam ne ovadim, zvedli te, če preštete štorijo Dušana Šarotarja. Marijana Sukič »Prihodnost Porabja je v gospodarskem interesu« Lani oktobra je službo generalnega konzula Republike Slovenije v Monoštru nastopil Dušan Snoj. Novemu predstavniku matične domovine delo v diplomaciji ni neznano, saj je bil pred leti pogodbeni veleposlanik v Rusiji. Do nedavnega pa je bil svetovalec predsednika Republike Slovenije Danila Türka za diplomatska vprašanja. Deloval je tudi kot urednik na področju gospodarskega novinarstva. Nekaj mesecev po prihodu v Porabje smo ga obiskali v prostorih monoštrskega generalnega konzulata in se z njim pogovarjali o prvih vtisih, o možnostih razvoja v gospodarstvu ter predvsem o prihodnosti maloštevilčne slovenske skupnosti na Madžarskem. »Po dveh mesecih si ne delam utvare, da mnogo vem o Porabju in poznam duh tega prostora. Lahko pa povem, da so za državo, kot je Slovenija, vse zamejske skupnosti enako pomembne. Tudi če so nekatere – na primer na Koroškem ali v Italiji – zaradi zgodovinskih razlogov bolj razvite, ne pomeni, da so bolj pomembne« - je o domnevni zakotnosti Porabja povedal Dušan Snoj. O prednostih pokrajine pa je povedal sledeče: »Kolega István Szent-Iványi, veleposlanik RM v Ljubljani, mi je povedal: prihajaš v zelo lep del Madžarske. In sem ugotovil, da sem morda edini generalni konzul v Evropi, ki ima sedež na sredini nacionalnega parka. Še zmeraj v Monoštru, na drugi strani Rabe, pa se nahaja ena največjih, najbolj perspektivnih tovarn v regiji, to je Opel.« Novi generalni konzul se zaveda, koliko preglavic povzroča Nacionalni park Őrség prebivalcem na tem območju. Obenem pa vidi položaj kot potencial za razvoj: »V nacionalnem parku, kjer ne sme biti poseganja človekovih rok, ne moremo imeti težke industrije, kot so cementarne, železarne in podobno. To so si želeli v preteklosti. Bomo pa imeli moderne industrije, industrije prihodnosti. Pokrajina je idealna za industrijo zdravja. Morajo nastajati turistične točke, vzorčne kmetije, spodbudili bomo tisto, kar imajo slovenska naselja najboljšega. To je avtohtono sadjarstvo, pridelava kmetijskih pridelkov, ti pridelki pa bi se potem prodajali na teh kmečkih turizmih. To bi lahko v Evropski uniji razvili do popolnosti.« Dušan Snoj se vsekakor strinja, da je doseganje teh ciljev možno edino s koriščenjem evropskih sredstev: »Ko v krizi nimate možnosti dobiti denarja v Budimpešti – poznamo razloge -, in ko se varčuje tudi pri nas v Sloveniji – poznamo razloge -, je treba vzeti denar tam, kjer je. To so evropski skladi. Treba pa se je sprijazniti s tem, da se stvari v gospodarstvu, predvsem pa v Evropski uniji, dogajajo počasi, vendar se dogajajo v prave smeri.« Generalni konzul meni, da Porabje nima veliko slabših pogojev kot sosednje pokrajine na Madžarskem ali avstrijskem Gradiščanskem. »Dobre ideje je potrebno le spremeniti v neke vrste industrijo s sodobnim marketingom in ustvarjalnostjo. Madžari mi sami govorijo, da so tukajšnji Slovenci iz okoliških vasi najbolj pridni in ustvarjalni ljudje na tem koncu Madžarske.« Pridne in ustvarjalne Porabce pa po besedah Dušana Snoja nekaj vendarle ovira: »Ko sem prišel v Porabje, sem opazil, da tukaj obstaja morda neka črnogleda mentaliteta. Ta je predvsem posledica železne zavese, režima obmejne kontrole in nenehne nevarnosti. Ima pa Porabje nenavadno živahno kulturno življenje. Sledeči podatek je za Guinessovo knjigo rekordov: peščica večinoma slovenskih vasi ima 16 kulturnih skupin.« Generalni konzul meni, da tudi stanje v šolstvu ni tako slabo, kakor to nekateri radi poudarjajo: »Ko hodim po šolah, otroci razumejo in tudi govorijo slovensko. Na decembrski proslavi na konzulatu so nam lepo peli šolarji iz Števanovcev. Jaz ne verjamem v strašne težave z učitelji, opremo in financami. Seveda so tukaj malce večji problemi kot v drugih pokrajinah, se pa bomo potrudili in jih rešili.« Dušan Snoj podpira povezovanje porabske in prekmurske mladine, saj so mladi ljudje ključnega pomena za prihodnost vsake skupnosti. »Starejša generacija govori porabščino, to je lepo. Mlada generacija razume bolj, kot govori slovensko. Prob-lem pa so starši, vmesna generacija, ki je nekako videla prihodnost svojih otrok v madžarskih tovarnah v Budimpešti, Körmendu, Sombotelu, povsod drugod, samo ne v Porabju. Ta problem je treba rešiti s tem, da bi otroke najprej motivirali preko tega, da bi na nek način spremljali slovenščino – skozi morda malo bolj dinamične medije. Obstoječi mediji so dobri in so tudi v porabščini. Morajo pa biti namenjeni tudi otrokom in mladostnikom, morajo biti malo bolj razgibani in ne objavljati le vesti in glasbe za starejšo populacijo.« Prihod slovenskega kapitala v Porabje bi lahko znatno spodbudil učenje jezika pri domačinih – meni generalni konzul. »Če bi imeli nekaj malih slovenskih obratov, v velikosti kmečkih turističnih objektov, bi lahko zaposlovali mlade slovenske družine. Potem bi to morali nadaljevati z nekim slovenskim podjetjem, ki bi se pridružilo nemškim, avstrijskim in ameriškim v monoštrski industrijski coni. To bi bilo mogoče. Vidim interes Pomurske gospodarske zbornice, Pomurje je namreč naravno zaledje Porabja.« Dušan Snoj računa tudi na pomoč velikih podjetij iz Slovenije: »To bodo privatna podjetja in ne državna. Prihodnost je namreč v gospodarskem interesu, da se investira v Porabju pri Slovencih. Ne zato, ker so Slovenci, ampak zato, ker so pridni, in ker bo lahko tukaj pridelava potekala z dobičkom. Izdelki bi se lahko prodajali ne le v Ljubljani in Budimpešti, temveč po vsej Evropi. To je ideja, ki mi jo je potrdil tudi kmetijski minister Židan: dajmo ustvariti blagovno znamko ’Slovensko Porabje’.« Čeprav so časi mejnih kont-rol mimo, ima generalni konzul občutek, da Porabski Slovenci še niso zadihali. »Zdaj nimamo več nobene meje nikjer, živimo v času Schengna, v času prostega kroženja ljudi, blaga, storitev. Nikjer ni nobenih carin, nobenih policijskih kontrol. Vidim pa, da obstajajo meje v glavah. Čeprav ni nobene kontrole na meji s Slovenijo, ljudje še vedno raje hodijo v Avstrijo ali Budimpešto.« Generalni konzul Dušan Snoj bo storil vse, kar je v njegovih močeh, kar se tiče cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico, potegoval se bo za stalnega slovenskega župnika v Porabju in podpiral sodelovanje madžarske in slovenske manjšinske skupnosti na obeh straneh meje. »Z vstopom Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo smo dosegli nekaj, česar še ne razumemo. Nekaj, čemur bi rekli v fiziki kvantni preskok. Vsak dan pa razumemo nekoliko več, in če delamo v tej smeri – smer je prava -, potem bomo dosegli razvoj Porabja. Ne v dveh-treh letih, morda se bo razvoj poznal že v enem letu.« -dm- Generalni konzul Dušan Snoj Dušan Snoj z gosti na sprejemu na generalnem konzulatu »V Porabju dobri so ljudje« Šest let je že minilo, odkar je veliki prijatelj Porabskih Slovencev Jože Vild svojo življenjsko pot nepričakovano končal v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Od takrat prirejajo častilci spomina takratnega predsednika Društva upokojencev Murska Sobota razstavo ljubiteljskih slikarjev iz omenjenega društva v vsakem decembru. Na zadnjem programu Zveze Slovencev na Madžarskem v letu 2011 se je v Monoštru zbralo lepo število obiskovalcev, da bi obeležili obletnico žalostnega dogodka. Jože Vild je bil prijatelj porabske slovenske besede in tudi porabske slovenske pesmi. Njemu v spomin so Ljudske pevke iz Monoštra (pod vodstvom Marije Rituper) zapele najprej dve porabski ljudski pesmi, na koncu dogodka pa še »hvalnico Porabju« z naslovom »V Porabju dobri so ljudje«, besedilo katere je napisal pokojni Jože Vild (ki je bil tudi pobudnik ustanovitve Društva porabskih upokojencev – članice tega društva so tudi ljudske pevke). Spominsko razstavo je tudi tokrat pripravila Likovna sekcija DU Murska Sobota, letošnjo zbirko je na kratko predstavil predsednik sekcije Ernest Bransberger. Med stvaritvami najdemo številne porabske motive, saj je več del nastalo na lanski likovni koloniji v Andovcih. »Nekateri so risali Mali Triglav, drugi so odšli v dolino iskat motive v gozdu in pri potoku. Jaz sem si našel staro zapuščeno hišo s starim studencem. Tako Andovci kot druge porabske vasi so polni motivov za slikarje« - nam je zaupal predsednik Bransberger. Slike na razstavi z oljno ali akrilno tehniko je naslikalo 10-12 aktivnih ljubiteljskih umetnikov društva. Zveza Slovencev je na pobudo Društva upokojencev Murska Sobota ustanovila Spominsko plaketo Jožeta Vilda, ki naj jo dobi posameznik ali organizacija, ki krepi sodelovanje na obeh straneh meje ter proučuje slovenstvo in slovenske korenine. To je neprestano počel tudi Jože Vild, saj je bil pomemben in goreč povezovalec, in je prišel v Porabje med prvimi v najtežjih časih prejšnjega družbenega reda. Spodbujal je izmenjavo slovenskih knjig in svetoval Porabcem tudi na šolskem pod-ročju. Dal je pobudo za obojestransko izmenjavo literature in razstav. Kakor je bilo povedano, je »živel in dihal za Porabje« in pred šestimi leti tukaj tudi končal svojo pot. Prvi prejemnik spominske plakete je bilo Društvo upokojencev Murska Sobota, prav zaradi zgoraj omenjenih razlogov in vsestranske pomoči Porabju. Plaketo Jožeta Vilda je od predsednika Slovenske zveze Jožeta Hirnöka v imenu društva prevzela predsednica Angela Novak, ki je poudarila pomen večdesetletnega sodelovanja. Spomnila se je začetkov skupne poti, načrtovanja in tudi tega, kako je Jože Vild obšel neprijetnosti in ovire, ki jih je predstavljala železna zavesa. Po njenih besedah se v soboškem društvu radi spominjajo prelepih srečanj na kulturnem področju, na vezí, ki jih je nekoč začel tkati prav Jože Vild. »Prav gotovo bi si tudi on želel, da to vsako leto nekako obeležimo. In upam, da se bo tradicija nadaljevala. Še posebej je danes naše veselje, da smo ves trud na obeh straneh meje potrdili s to plaketo sodelovanja« - je izrazila zadovoljstvo predsednica Angela Novak. Razstavo, ki vsebuje poleg prizorov iz kmečkega življenja, porabskih motivov in tihožitij iz narave tudi kakšne bolj abstraktne stvaritve, je odprl generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj. Svoj govor je zaključil z mislijo, ki se mu je rodila med obiskom neke monoštrske tovarne: »Niso mi v spominu ostali načrti ali stroji, ker mi je moj spremljevalec v angleš-kem jeziku povedal: ’ljudje so tisti, ki predstavljajo razliko in se brez ljudi nič ne more zgoditi.’« Po besedah generalnega konzula so torej podobne spominske razstave priložnosti za to, da malo razmislimo o dobrih ljudeh. In nenazadnje: večina najboljših prijateljev Porabskih Slovencev prihaja prav iz Prekmurja. -dm- Obiskovalce je na otvoritvi razstave pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök Angela Novak in Ernest Bransberger s Spominsko plaketo Jožeta Vild SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI Varaške pa Števanovske ljudske pevke ZSM so 17. decembra bile pozvane na dugo paut. Na Radii Slovenija v Ljubljani se je večer v 20. vöri začnila živa oddaja na zaklüčni prireditvi projekta SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI z naslovom »Za gorami…« Slovenske pesmi s svoje krajine je zapopejvalo petnajset skupin pa posameznikov od Talajnskoga, Avstrije, Vogrskoga, Hrvačkoga, Nizozemske, Amerike, Kanade! Tau je velka čast za vse pevke pa pevce! Pod vodstvom Marije Rituper so Števanovske ljudske pevke nota pokazale pesmi Na brejgi trnina pa Igrala je Forgošova banda, Varaške ljudske pevke pa Oča so mi küpli pa Mam’ca moja, pustaj me po vodo. Veseli pa srečni smo leko, ka so porabske ženske na pobudo Marije Rituper spunile željo organizatora Radia Slovenija pa Slovenske zveze, etak se té lejpe porabske pesmi tü leko vrtijo po cejlom svejti. Za spomin so si zaslöjžile CD vsej tej pesmi. Vsejm ženskam iz Porabja, stere so se vzele za tau velko poslanstvo, se lepau zavalimo za vse tröjde. Klara Fodor Odprtja Vildove spominske razstave so se udeležili tako Madžari kot Slovenci OD SLOVENIJE… Murska Sobota NA KRATKO LIKOVNI SVET DVEH UMETNIKOV DVEH GENERACIJ Slovensko dröjštvo v Mosonmagyaróvári je pod vodstvom predsednika Vendela Bočkora letos 17. decembra svetilo vküper, gda so njim števanovski mlajši lejpi, veseli zadvečerek pripravili. Folklorna skupina ZSM pod vodstvom Marije Rituper pa Anice Salai ob spremljavi harmonike Borisa Velnera je gorstaupila s spletom »Demo na gostüvanje«, pevski zborček pa pod vodstvom Eve Kukor z božičnimi pesmimi. Slovenci s svojimi držinami – bilau ji je kaulek štirdeset – so bili vsi zadovolni pa srečni. Vöjpajo, ka drügo leto eške več Slovencov dobi volo za programe dröjštva, stero je kumar lani na konci leta začnilo delati. Kejp: Anica Salai Drüštvo upokojencov v Ivanovci na Goričkom je 18. decembra melo predbožične svetke pa je slobaud djamalo od staroga leta. Zvöjn svetešnjoga pozdrava predsednice Angele Novak so starejši občani pozdravleni bili s porabskimi pa goričkimi plesi, stere je pod vodstvom Dragice Kolarič pa ob spremljavi harmonike Borisa Velnera veselo zaplesala Folklorna skupina upokojenk ZSM, Duo Fodor ZSM pa zašpilo dvej kratke igre avtorja pa režiserja Mikija Roša. Porabske ženske so za velko poštenjé vzele pozvanje, dvorana se je té zadvečerek napunila s porabsko rečtjauv, plesi pa karažnostjov. Predsednik državnega zbora postal Gregor Virant Poslanke in poslanci so na ustanovni seji za novega predsednika državnega zbora v tretjem poskusu izvolili prvaka Liste Virant Gregorja Viranta. Na tajnem glasovanju je namreč prejel 52 glasov, njegova protikandidatka Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) pa 38 glasov. Viranta so podprli v Listi Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi, Mašo Kociper pa v Pozitivni Sloveniji in SD. Za kandidaturo Viranta so se v poslanskih skupinah Liste Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi odločili potem, ko v prvih dveh krogih glasovanja poslanke in poslanci niso uspeli izvoliti predsednika parlamenta. Državni praznik samostojnosti in enotnosti V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit, na katerem se je prepričljiva večina volivcev odločila za samostojno državo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje, zato je 26. december postal državni praznik samostojnosti in enot-nosti. Osrednji govornik na osrednji proslavi, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, je spomnil tudi na 20. obletnico sprejema ustave. Po Petričevem mnenju so mnogi v Sloveniji prepričani, da »imamo dve pravni državi, eno za kurje tatove, ki končajo obsojeni pred sodiščem, in drugo za tiste, katerih zgodbe pred sodišči trajajo leta in leta in se ne končajo«. Petrič je nato nadaljeval, da smo sami odgovorni tudi za to, da je privatizacija tako rekoč čez noč ustvarila milijonarje in hkrati vrgla na cesto tiste, ki so pošteno delali za skromen zaslužek. Petrič se je dotaknil tudi aktualnega političnega dogajanja in dejal, da bo nova vlada, pa tudi celot-na politična elita pred izjemno težko in izjemno pomembno odgovornostjo. Po njegovem mnenju bo namreč potrebno zavedanje, da je za zagotavljanje temeljnega nacionalnega interesa - blagostanja in socialne varnosti ljudi in varnosti države - potrebno sodelovanje vseh dejavnikov in odpovedi na vseh ravneh. Oživljeni portreti je naslovila Irena Brunec Tebi razstavo v Galeriji Pomurskega akademskega centra, bolj znanega pod kratico PAC. V sosednji in prvi soboški zasebni galeriji Robin pa skice in osnutke razstavlja akademski slikar Franc Mesarič. Irena Brunec Tebi je edina Prek-murka/Sobočanka, ki je končala na ljublajnski Akademiji za likovno umetnost študij kiparstva in slikarstva. Doslej je imela prek 20 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 90 skupinskih. Tokrat se predstavlja z dvajsetletno portretno dejavnostjo, in sicer je pripravila zelo pisan izbor, v katerem so zastopane vse slikarske tehnike in portretiranci različnih starosti. Med kiparskimi deli so spominska plošča Primoža Trubarja, kip Rudolfa Maistra Vojanova, spominska plošča Martina Luthra in druga. Razstava je vredna ogleda. V prvi zasebni galeriji Robin, kjer je imel prvo razstavo akademski slikar Ignac Meden, za njim pa karikaturist Anton Buzeti, se z deli manjšega formata – skicami in osnutki predstavlja akademski slikar Franc Mesarič. Na zelo dobro obiskani otvoritvi razstave je priznani slikar starejše generacije povedal, da so prikazana dela nastajala daljše časovno obdobje, dela za razstavo pa je izbral sam. Kot smo omenili tudi v Porabju, je Franc Mesarič z dvema slikama sodeloval na razstavi Fotorealizem Vzhodno od raja v Muzeju Ludwig v Budimpešti. ER Oživljeni portreti, razstava akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tebi v galeriji PAC Akademski slikar Franc Mesarič in njegove skice in osnutki v zasebni galeriji Robin v Murski Soboti www.porabje.hu … DO MADŽARSKE Žive jaslice v Andovci Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Manjšinska samouprava Andovci zdaj že štrto leto organizirata žive jaslice (élő betlehem) v Andovci. Zdaj že vejn več kak dvajsti lejt tauma, gda smo si tak zmislili, ka vaščanom na konci leta napravimo veški božič, aj se vküper leko veselimo božiči, šteri je eden najvekši pa najlepši svetek za nas. Nega vejm od tauga lepšoga, kak gda cejla ves vküper pa čaka, naj se narodi Jezuš. Dugo lejt smo samo eden mali krispan meli v dvorani, dapa kak vsigdar, zdaj smo si tö na tejm zmišlavali, ka bi ešče leko napravli, aj vanej, drugi tö vidijo nika z andovskoga božiča. Tak smo te začnili pet mejter šurki adventni vejnec delati, dapa tau je že pri Porabski domačiji bilau na dvauri. Ranč tisto leto je tau bilau, gda so Budinčarji prvič prejk k nam prišli pa so z božičnimi pesmimi olepšali naš program. Na drügo leto smo si tadala zmišlavali, ka bi leko eške nika tašo meli, ka v Porabji eške sploj nej bilau, pa tak je te prišla ideja, ka napravimo živi betlehem. Tauma je zdaj štiri lejta nazaj. Na začetki smo meli težave, zato ka sploj nika gvanta smo nej meli za krale, za Marijo, za sv. Djaužefa pa ranč tak za pastire tö nej. Dapa od leta do leta je baukše bilau, zato ka vsigdar več gvanta smo dali zašiti. Zdaj smo že samo hlače sprosili od Büdinčarov, šteri so si te dali zašiti, da so pri nas lani sfalili pastirge, pa oni so nam prišli na pomauč. Letos smo v šestoj vöri začnili našo prireditev z živimi jaslicami, dapa mi, Andovčani smo že cejli den tam bili pri domačiji (kuči). Že rano zazranka smo zakürili v peč, aj se do večera prostori segrejejo. Mesau pa vse, ka je vcuj valaun k večerji, ranč tak dva küjara, Emila Mešiča pa Ferina Trifusa sem mogo pri cajti vö zvoziti, nej ka bi lüstvo lačno domau šlau. Najvekšo presenečenje (meglepetés) je zato za küjara tau bilau, gda sta zvedla, ka nejmamo peč, gde bi mesau leko spek-li. Samo sta gledala z bejlim name, ka te zdaj baude, gde se petdvajsti kil mesa speče. Gda sem njim pokazo krüšno peč, je tö nej dosta baukše bilau za nje. Tau sta prajla, ka sta v tašoj peči eške nikdar nej pekla, ne vejta, kak se v njej mesau peče. Dosta časa zmišlavati nej bilau, mesau sta notra v peč sklala, pa bau ka bau. Te čas so drügi vanej krispan postavili pa okinčali, zato ka je že kmica začnila gartüvati. Par minutov kak bi šest vöra bila, smo gotovi bili, leko bi prajli, ka vse je fiksum fertig bilau, kak bi tau Fiškališ Joška pravo. Pas-tirge, krali, Marija, sveti Djaužef so že vsi gorazravnjeno samo na tau čakali, gda si leko v betlehemsko štalico stanejo. Mesau, Baugi hvala, se je tö speklo, piti na stauli bilau, tak ka rejsan smo leko »štartali«. Zdaj že štrto leto mamo žive jaslice, dapa ešče itak je fejst zanimivo (érdekes) za lidi. Istino, tau je tašo kak krispan, ka se postavi na božič v vsakšom daumi. Zdaj pri nas brezi tauga več božič nej božič če nejmamo živi jaslic. Med tejm, ka si je poglednemo, se slišijo svete pesmi, pa nej samo s cd-na, liki v živo tö. Za tau se pa leko zahvalimo pevskomi zborčki KUD Budinci, šteri zdaj že tretjo leto nastopa pri nas, gda mamo žive jaslice. Leko povejm, ka brezi njij bi te večer naj biu taši, kak je biu zdaj, dapa tau samo tisti sedemdeset lidi zna, šteri so tam bili. Potejm smo v toplo dvorano šli, gde sta nas že küjara z žmano večerjov čakala. Leko povejm, ka tašo dobro pečeno mesau sem eške nikdar nej djo kak te, v tejm je njima vejn eške Baug malo tö vcujpomago. Eške prvin kak bi se nadjeli, sta dva Djaužina začnila špilati na svoje inštrumente pa napravla dobro razpoloženje (hangulat). Njima se posaba moram zahvaliti, zato ka sta zdaj že drugo paut tak prišla k nam špilat, ka sem je tisti den pauzvo. Baug naj vama plača, mi pa špricer damo za šenki, pa nej samo njima, liki vsakšoma, šteri drügo leto pride k nam na andovski »sveti večer«. Karči Holec S 1. januarjem 2012 bo začel veljati protikadilski zakon Uvedbo zakona o prepovedi kajenja, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2012, je vlada povezala z močno protikadilsko kampanjo, ki jo je prejšnji teden odprl državni sekretar za zdravstvo Miklós Szócska. Kampanja opozarja na negativne posledice kajenja, kajti podatki so več kot alarmantni. Na Madžarskem vsakih 18 minut umre nekdo zaradi neposrednih posledic kajenja, letno pa umre kakih 30 tisoč ljudi zaradi posrednih posledic tobaka. Kadi skoraj 38 odstotkov odrasle moške populacije in 23 odstotkov žensk. Posamezni kadilec pokadi letno več kot 2 tisoč cigaret. Po zakonskih predpisih se po 1. januarju ne bo smelo kaditi v zaprtih prostorih v javnih inštitucijah, v restavracijah, hotelih, lokalih. V primeru šolskih in zdrastvenih inštitucij pa niti na dvorišču. Uvedbi zakona bo sledilo 3-mesečno tolerančno obdobje, ko se kršitev zakona še ne bo sankcionirala. Potem se lahko posameznik kaznuje s 50 tisoč forinti, inštitucija pa tudi z do dva milijona forinti. Parlament je sprejel volilni zakon Po novem volilnem zakonu, ki ga je parlament sprejel 23. decembra, bo imel le-ta po naslednjih, enokrožnih volitvah le 199 poslancev. Znižalo se bo število volilnih okrožij s 176 na 106. Merodajno vodilo pri oblikovanju volilnih okrožij je bilo, da bi imelo vsako okrožje okrog 75 tisoč volivcev. Ob 106 individualnih poslancih bo v parlamentu 93 poslancev s strankarskih list. Volilno pravico bodo imeli tudi zamejski Madžari z dvojnim državljanstvom, ki bodo volili le strankarske liste. Ugodni mandat naj bi dobile v parlamentu tudi narodnosti na Madžarskem, ki lahko – ob strankah – postavijo državno listo. Ugodnost zanje pomeni, da potrebujejo podporno izjavo le 1 odstotka volivcev, ki so se prijavili v manjšinske volivne imenike. Če bi šlo na volišče 50 odstotkov volivcev, bi manjšinska lista potrebovala 10.000 glasov za mandat. Andovski živi betlehem Büdinske dekle so popejvale božične pesmi Küjara pri indašnjoj peči v stari domačiji Dobro si je bilau malo sesti v Hiši rokodelstva Od Müre (skurok) do Črnoga mordja Prekmurska kalvarija Ta paut mi je dosta dala Na Lucijino se je predavalnica Knjižnice Dániela Berzsenyija v Sombotelu napolnila z obiskovalci. Urednik revije Pannon Tükör Imre Péntek se je namreč pogovarjal z zgodovinarjem dr. Lászlóm Gönczem ob izidu njegove najnovejše knjige, romana v madžarskem jeziku z naslovom ’Kálvária’. Vidna osebnost iz vrst prekmurske madžarske narodne skupnosti je sicer že od leta 2008 tudi parlamentarni poslanec Madžarov v Sloveniji (ponovno so ga izvolili decembra 2011), ni pa to njegov leposlovni prvenec. Drugi roman po vrsti, Kálvária, se odvija v zadnjih letih druge svetovne vojne v Prekmurju in spremlja (tudi razvojno) pot glavnega junaka, lendavskega kmečkega fanta Pétra Varge iz zavedne madžarske družine. Mladenič je v študentskih letih, je pa to tudi čas „osvoboditve/okupacije” Prekmurja. Rdeča nit pripovedi je ljubezensko razmerje Pétra z mlado Židinjo Berto, taka ljubezen pa je bila v tistih časih preganjana. Pomemben lik v zgodbi je tudi mladi slovenski duhovnik, preko njegovih misli predstavlja roman tudi stališča prekmurskih Slovencev med drugo vojno. (Krivda mladega župnika je, da ga spoštujeta obe sprti strani, kar je greh v očeh radikalcev. Zato pa mora na koncu romana umreti.) Obmejni prostori v času miru bogatijo ljudi, med vojno pa le-te spremenijo v zveri. Kakor je na literarnem večeru povedal László Göncz, je želel s sredstvi leposlovja bralcem predati tudi informacije o obdobju, ki nas v Srednji Evropi odločilno opredeljuje še danes (avtor se sprašuje tudi o možnih posledicah današnjih kriznih časov). Poudarja, da je delo fikcija, postavljena v zgodovinske okoliščine in podprta z dejstvi iz prevratnih časov. (Večina podatkov temelji na nad sto intervjujih, ki jih je avtor posnel v Prekmurju. Lik Berte je na primer »zgneten« iz štirih pogovorov s potomci Židov.) Prostor literarnega dogajanja je multikulturen, multietničen in tudi multikonfesionalen. Glede trpljenja zaradi vojne pa seveda razlike med narodi ni bilo – poudarja László Göncz. (Preko misli partizanke predstavlja avtor tudi stališče osrednjeslovenskih krogov.) Ustvarjalec pa poudarja, da sovraštva med prekmurskimi Slovenci in Madžari pravzaprav nikoli ni bilo, to je napihovala le visoka politika. Pisatelj se vrača k tradicionalnim pripovednim tehnikam, svoje delo pa določa kot roman ljubezni. Ta občutek namreč presega vse sovraštvo in prepire. V knjigi je vseskozi čutiti zoperstavljanje izjavam o kolektivnih krivdah: niso vsi Židje krivi, niso vsi Madžari grešni in tudi med Nemci se najdejo pošteni ljudje. Slednje ugotavlja Berta na poti iz Auschwitza v rojstno pokrajino, kjer najde izropano hišo in edino le psa. Glavna junaka knjige, zaljubljenca, se več nikoli ne snideta, László Göncz se je v romanu zavestno izogibal srečnemu koncu. Nekateri bralci pa pravijo, da po branju romana še naprej čutijo napetost, kakor da ni katarze. Prekmurski pisatelj pa ne želi nadaljevati zgodbe, saj predstavlja čas hladne vojne in železne zavese že popolnoma drugačne zgodovinske okvire. Roman Kálvária pomeni predvsem predstavitev vojnih časov v krogu prekmurskih Madžarov, usoda katerih je na Madžarskem manj znana. Je pa tudi spodbujevalec kulture sožitja, ki je v mnogobarvnem zahodnopanonskem prostoru edina možna pot v prihodnost. -dm- »En človek, en čun, eno veslo,« je o svoji pauti, stero je naslauvo Po rekaj do zvejzd, zapiso v svojen prvon pisanji na spletnoj strani, in dodau: »Že inda svejta me je vleklo, pa nikak nej šlau. Ali me je nej pistila mati ali kesnej žena, ali je časa nej bilau. Zdaj sem svoboden, nejga nikših zavor (fék). Bi me radi pitali, zakoj man sekiro? Nesem jo vlaškin (olarskim) ciganon v zahvalo za dobro izdolbeno korito pred petdesetimi leti. V njem je moja mama mejsila krüj in je ške zdaj brezhibno. Če že pridem do ta, ške malo porinem do Črnoga mordja, ka vidim, če je rejsan tak črno.« Dušan Kovač iz Bakovec je nüco skurok pau stoletja, ka je spuno svoje mlešeče senje, pa se je s kanujom (kenu) odpravo na paut po Müri, Dravi in Donavi. Tau, ka bi vido, če je Črno mor-dje rejsan tak črno, njemi je nej gratalo, zatau ka so njemi malo pred koncom poti vkradnoli čun. Prekmurec, star 59 lejt, pravi, ka de drügo leto postavo piko na i in opravo ške zadnji tau poti po Romuniji. »Že gda sam v šauli zvedo, ka je Müra del Podonavja, san si pravo, ka mo se gnauk v žitki s čunom odpravo do Črnoga mordja. Te sem že brodo, ka za tau ne nücaš dosta pejnez, pauleg toga pa se v vodej ne moreš zgibiti,« na pitanje, ka ga je potegnolo, ka se je lotiu toga podviga, povedo človek, šteri je komaj lani proso izkušenoga veslača, nekdanjoga državnoga reprezentanta, Štefana Vargo, aj njemi pokaže, kak se sploj veslo (evező) drži in vesla z njim: »Nabavo sem si kanu, takšen bole turističen, domače prekmuske firme Roto. V takšom čuni moreš klečati, ge sem pa sejdo, tak kak tau delajo ovak v kajaki. Samo kanu ma samo eno veslo, zatau sam se odlaučo za té čun. Nejsem želo biti hiter, nejsem meu sile, ges sem ščeu v meri pogledniti vse, ka se je godilo na vodej pa v okolici rek.« Dušan se je na paut odpravo 15. juniuša. Pauleg čuna je s sebov vzeu samo neka gvanta za preoblejčti se, šator, prenosni računalnik, fotoaparat, dosta vodé pa devetdeset evrov: »Pripravlen sem biu na asketski žitek. Na tau, ka mo spau v šatori, bole na samom. Samo dvakrat sem prespau v rednom kempingi. Nemam preveč rad, če je na küpi dosta lidi, dapa tau ne pomejni, ka nemam rad drüžbe. Največ sem se srečavo z ribiči, šteri so me večkrat nahranili, mi ponüdili pečene ribe, kakši špricer ali kavo. « Na den je preveslo od 40 do 50 kilometrov in vsakši den spoz-no nauve kraje pa nauve lidi. Najbole žmetno je bilau, gda je fudo vöter, ka je biu čun léki, pa ga je te fejst zanašalo. Na 1400 kilometraj, ka jih je po trej rekaj napravo v mejseci pa pau, ga je najbolj očarala Müra, »predvsem té falat v Međimurji, med Hrvaško in Madžarsko, je rejsan lepau ohranjeni. Bogati sta živalski in rastlinski svejt. Žabe so tako reglale kak te, gda sem mlajši biu. Z bobrom (hód) sva se neka časa vozila eden ob drügom. Rejsan je tau bilou pravo doživetje.« Dosta je bilo zanimivih dogodkov in srečanj, še sreča, ka so bar eni, sicer bolje rejdki, tüdi s kejpi zabeleženi na interneti, zatau ka so njemi lopovi v Bolgariji vkradnili tüdi računalnik z zapiski in vse kejpe, za ka je Dušani tüdi najbole žau. Na blogi je 6. avgusta napiso: »Dokumente pa opremo sem vodotesno zapro. Ške po vodau skočim do bližnoga stüdenca, te pa se odpravim na paut. Tri minute so bile zadosta, ka so mi vkradnoli dokumente, prenosni računalnik, zapiske, kable za fotoaparat, neka pejnez.« Ob pomauči avstrijske ambabasade v Sofiji je daubo začasni pasoš in se v menje kak enom dnevi z busom pripelo nazaj v Slovenijo. Gda zima miné, de se pa eden den samo v čun vseu, mogauče zdaj s kakšim pajdašom, pa se odpelo po vodej proti Črnomi mordji. Nauvi kanu, ka njemi ga je firma Roto dala v dar, že čaka na njega. »Ta paut mi je nikaj nej vzela, dosta mi je dala. Spremejno sem se, daubo sem drügi pogled na žitek. Gda sem veslau, sem meu dosta cajta, tak se mi je tü pa tam zdelo, kak če bi vöodišo s svojoga tejla. Popolno svobodo leko človek doživi samo v stiki z naravo, « je za konec ške raztomačo Dušan Kovač. Silva Eöry Dušan Kovač Avtor je na večeru prebral odlomek iz svojega romana Na obali Dune OTROŠKI Bili smo »betlehemeške« MRAVLAK LEJKI Na Gornjem Seniku na pobudo gornjeseniške slovenske manjšinske samouprave obujajo stare običaje, tako v vasi hodijo »betlehemeške« (božični koledniki). Letos smo hodili mi, učenci sedmega razreda. Oblekli smo različne obleke, na glavah pa smo imeli »kučme«. Namazali smo si obraze. Eden od nas je imel okrog vratu obešene jaslice. Hodili smo v vasi od hiše do hiše. Ko smo vstopili v hišo, smo pozdravili, potem pa smo peli pesem »Z neba je prišo«. Pokazali smo jaslice domačim in smo prosili dar za Jezuša. »Jezus se je naraudo, v jaslicaj leži. Nema gvanta, nema črejvle, pomagajte to siromaško dejte.« Ljudje so nas z veseljem sprejeli. Dobili smo denar in so nam ponudili sok in pecivo. Zahvalili smo se in za slovo smo želeli družinam vesele božične praznike. Po poti smo prepevali božične pesmi. Utrujeni, ampak z radostjo v srcih smo se vrnili domov. Mislimo, da moramo ohranjati stare šege, običaje, saj nas ljudje lepo sprejemajo. Učenci 7. razreda DOŠ Gornji Senik V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Lejkijovo mravlišče Lejki je na svojoj pauti po svejti brodo vsefele. Brodo je od vsega tistoga, ka je vsikši den vido. Brodo je od vsej tisti, ka ji je na nauvo spozno. Brodo je od tistoga tö, ka njemi je vcejlak samau prišlo v njegvo mravlečo glavau. Pa je tak tisti den, o sterom gučimo, tö brodo. Brodo je o svojom domanjom mravlišči. Brodo je o tistom mravlišči, iz steroga je odišo. Odišo pa je zatoga volo, ka je škeu živeti vcejlak po svojom. Naš mravlak Lejki se je dola stavo. Nej zatoga volo, ka bi trüden grato. Samo zatoga volo, ka so se njemi njegve tenke mravleče noge same od sebe stavile. Tak je zdaj mravlak Lejki stau pri ednom starom peni pa je samo tak stau. »Škem naprej titi ali nej? Škem tadale po svejti ojditi vcejlak po svojom ali pa nej?« se je spitavo pa je nej vedo, kak aj bau tadale. Pogledno je pen. Pomalek je nanga splezo. Gori na peni je pogledno kauli sebe. Povidlo se njemi je, ka je vido. Za lejvo je biu lejs. Na njegvoj pravoj strani je bila visoka trava. Tam zmejs med travo pa lejsom pa je paut bila. »Ja, tau mesto se mi trno vidi. Leko bi povedo, ka bi na tom mesti leko biu moj daum,« tak je povedo sam sebi. Pa kak si je tau povedo, se je k deli kcuj vzeu. Po dugi dnevaj, tednaj pa mejsecaj je mravlak Lejki začno delati. Ka je začno delati? Vej pa svoj nauvi daum. Začno je delati svoje mravlišče. Depa, kak se je k deli kcuj vzeu, je na nika gor prišo. Gor je prišo, ka un tau ne vej. Un ne vej mravlišča naprajti. Kak prvo, tau je nigdar nej delo. Kak drugo, za mravlišče delati dosta mravel trbej. »Ja,« si je zdejno. »Škeu sam si naprajti svoj nauvi daum. Škeu, depa, néde. Niške ne more prajti, ka sam nej volé pokazo,« se je mravlak Lejki zgučavo san s seuv. Eške dobro, ka ga je niške nej vpamet vzeu. Takši guč je nej najbole čeden gé. Depa, naš mravlak Lejki vsigdar srečo ma. Gda se je tak zgučavo, je v peni edno trno drauvno pa globko lüknjo najšo. Nut se je potegno. Ranč takša je bila, kak so lüknje v mravliščaj. »Na, dun sam nauvi daum sebi najšo. Iz njega vö mo ojdo po svejti vcejlak po svojom,« si je eške povedo pa že sladko spau. Pa tak je bilau tö. Niške pa ne more prajti, ka več nema dauma. Edni si ga naredijo, drugi pa srečo majo, ranč tak, kak naš mravlak Lejki. Miki Roš Šolska božična prireditev na Gornjem Seniku 20. decembra se je telovadnica DOŠ Jožefa Košiča v celoti napolnila, še na hodniku je bilo veliko ljudi. Lepo okrašena okna, bleščeče božično drevo, praznična dvorana in sijoči otroški obrazi so čakali obiskovalce. Lepo je bilo videti cele družine, skupaj s starimi starši, ki so radovedno in ponosno pričakovale nastope svojih otrok. Nastopilo je vseh 64 učencev, nekateri v različnih vlogah, za vse starše pa je najlepši trenutek seveda videti lastnega otroka na odru. Program so sestavljale recitacije, zapete pesmi, dramatizacije, instrumentalni vložki in ples. V uro in pol trajajočem programu so gostje lahko slišali veliko pesmi s prazničnimi temami, videli prikaz božičnih običajev, pevski zbor je ob instrumentalni spremljavi zapel lepe božične pesmi. Program je bil v dveh jezikih. Tako učenci kot učitelji so si zaslužili pohvale. Ob koncu prazničnega programa so vsi učenci dobili darila. Božično obdarovanje učencev je podprla s 40.000 forinti Zveza Slovencev na Madžarskem, za podporo se tudi preko časopisa lepo zahvaljujemo. Zahvaliti se moramo tudi trem slovenskim manjšinskim samoupravam, ki so ob božiču finančno podprle našo šolo: slovenska manjšinska samouprava na Gornjem Seniku s 50.000 forinti, dolnjeseniška s 40.000 forinti, sakalovska pa s 10.000 forinti. S tem denarjem smo kupili tonerje za fotokopirne stroje in barvnega v tiskalnik. V imenu naših učencev in učiteljev želimo vsem bralcem časopisa Porabje srečno 2012! DOŠ Gornji Senik KOTIČEK PETEK, 06.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.20 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.40 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.45 NOČKO II.: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 11.00 MAKS, DAN. NAN., 11.30 GLASBENA ŠOLA, 12.00 POROČILA, 12.05 OKUS IRANA: ISFAHAN, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 UTONILO JE SONCE, MLAD. NAD., 18.35 BALI: O, NE, IZGUBIL SEM SE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: PLES JE ŽIVLJENJE, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.55 POSEBNA PONUDBA, 1.20 DNEVNIK, 1.50 SLOVENSKA KRONIKA, 2.00 VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PETEK, 06.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 14.30 OSMI DAN, 15.05 ČRNO-BELI ČASI, 15.20 SINOVI DVEH NARODOV - VELIKANI NAŠEGA PROSTORA: MILAN RAKOVAC, DOK. ODD., 15.55 KNJIGA MENE BRIGA, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNE SKAKALNA TURNEJA, 18.50 JIMMY BARKA EXPERIENCE, POSNETEK KONCERTA, 19.20 RED FIVE POINT STAR, POSNETEK KONCERTA, 20.00 ZGODBE V ŠTIRIH JEZIKIH, DOK. ODD., 20.50 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.40 CONA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.10 MIT KLEMENTA JUGA, DOK. ODD., 0.00 RED FIVE POINT STAR, POSNETEK KONCERTA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.01.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC IN MOZAIK, 7.20 BINE: OBDAROVANJE, LUTK. ODD., 7.45 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 7.55 STUDIO KRIŠKRAŠ: POSEBEN DAN, 8.40 RIBIČ PEPE: ALI KAKADUDUJI LETIJO, OTR. NAN., 9.00 IZ POPOTNE TORBE: BRM, BRM, 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.05 V DOTIKU Z VODO: POLNA LUNA, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 10.35 POLNOČNI KLUB: PLES JE ŽIVLJENJE, 11.50 SLOVENIJA V LETU 2011, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE ..., 14.45 BUTEC NA VEČERJI, FR. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA:, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.25 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 21.00 PADEC, AM. FILM, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 KULTURA, 23.40 MARCHLANDS, ANG. NAD., 0.30 OZARE, 0.35 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 07.01.2012, II. SPORED TVS 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 SLOVENCI V ITALIJI: BREZ MEJE, 8.05 KNJIGA MENE BRIGA, 8.25 POGLEDI SLOVENIJE, 9.50 POSEBNA PONUDBA, 10.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.30 LONDONSKI VRTILJAK, 15.00 ŠPORTNI IZZIV, 15.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.30 SINOVI DVEH NARODOV - VELIKANI NAŠEGA PROSTORA, 17.00 VEČER ANDREE BOCELLIJA V CENTRALNEM PARKU, 18.25 39 STOPNIC, ANG. FILM, 20.00 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2011, 20.50 FESTIVAL SLOVENSKEGA ŠANSONA 2011, 22.00 BOKS: DENIS SIMČIČ - TOMAS ADAMEK, 23.15 SOBOTNA GLASBENA NOČ: VLADO KRESLIN, KONCERT, 1.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 3.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.01.2012, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKA ODDAJA, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE DRAVLJE, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 NAICA - SKRIVNOSTI KRISTALNE JAME, KANADSKO-MEHIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 22.00 INTERVJU: PROF. BOGOMIL FERFILA, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 08.01.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 GLOBUS, 8.15 IMAGO SLOVENIAE - MOŠKI KOMORNI ZBOR IZ BOLGARIJE: PRAVOSLAVNA GLASBA, 9.00 DISKO ČRVI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 10.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.05 TURBULENCA, 16.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.30 NOVOLETNI KONCERT Z DUNAJA, DIRIGENT MARISS JANSONS, 19.10 SLOVENCI PO SVETU: 60 LET SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.25 OBLIKA Z RAZLOGOM, DOK. FELJTON, 21.55 VODA - VIR ŽIVLJENJA ALI DOBIČKA?, DOK. ODD., 23.20 POROČNIK IN KURAT, 23.30 KOT KAKŠNA ŽIVAL SE POČUTIŠ, KO SI ZALJUBLJENA?, KRATKA TV-IGRA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.01.2012, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.35 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: BRM, BRM, 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 INTERVJU: PROF. BOGOMIL FERFILA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA ..., 17.55 UTONILO JE SONCE, MLAD. NAD., 18.35 POKEC, RIS., 18.40 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ROK GOLOB: PLANET ŽIVLJENJA (ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 0.05 ANJA BUKOVEC, TONE POTOČNIK IN SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.15 RED FIVE POINT STAR, POSNETEK KONCERTA, 14.50 ZGODBE V ŠTIRIH JEZIKIH, DOK. ODD., 15.40 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 REMBRANDT IN JAZ, NIZOZ. NAD., 20.50 NA UTRIP SRCA - KONCERT WALDBÜHNE 2011, 22.10 BELI TRAK, AVSTRIJSKO-NEMŠKI FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 10.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PENELOPA, RIS., 10.25 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.30 ANČINE NOGICE, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: POSEBEN DAN, 11.25 IZ POPOTNE TORBE: SVET ANIMACIJ, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: POKRIVALO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 OKUS IRANA: ISFAHAN, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 UTONILO JE SONCE, 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE:, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 BESEDE ONKRAJ VIDNEGA, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE, DOK. SER., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 10.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 GLASBENA ODDAJA, 14.55 BILO JE ..., 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.35 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 17.05 NA VRTU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 KOMBO ZLATKA KAUČIČA, POSNETEK KONCERTA, 19.25 RED FIVE POINT STAR, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: PESMI ŠPANSKIH JUDOV, GLASBENA ODDAJA, 20.35 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.00 LOVEC OBLAKOV, SLOVENSKI KRATKI ANIMIRANO IGRANI FILM, 21.15 LORNIN MOLK, BELGIJSKI FILM, 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 11.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK: V ZRAKU, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: ALI KAKADUDUJI LETIJO, OTR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: OD SOČE NA FORT HERMAN, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 BESEDE ONKRAJ VIDNEGA, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 DUHOVNI UTRIP, 14.40 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA: AVTO, MLAD. NAD., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 BROWNINGOV PREVOD, ANG. FILM, 21.35 NA SONČNI STRANI ALP, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 11.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.15 NAICA - SKRIVNOSTI KRISTALNE JAME, DOK. ODD., 14.10 BIATLON – SV. POKAL, 15.50 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: BUDVANSKA RIVIJERA - ACH VOLLEY LJUBLJANA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 ŠPORT, 22.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 22.45 MARKO HATLAK IN SKUPINA FUNTANGO, POSNETEK KONCERTA Z GRADU GEWERKENEGG V IDRIJI, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.01.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.20 RISANKA, 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 DEČKO S SREČKO, KRATKI FILM, 10.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 ODKRITO, 14.25 OBLIKA Z RAZLOGOM, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: HITROST, 17.50 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAD., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 OKUS IRANA: ŠIRAZ, DOK. SER., 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 12.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 IMAGO SLOVENIAE - MOŠKI KOMORNI ZBOR IZ BOLGARIJE: PRAVOSLAVNA GLASBA, 14.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.00 MISIJA EVROVIZIJA, 18.05 VRNITEV V CRANFORD, ANG. NAD., 19.00 UNIVERZA, 19.25 RED FIVE POINT STAR, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 TRANSAMERIKA, AM. FILM, 21.40 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 22.30 ZVEZA, ŠPANSKO-PORTUGALSKA MINI-SERIJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL Lani decembra je od Domoznanskega društva Železne županije prejela Priznanje “Za rodno grudo” (Szülőföldért Díszoklevél) družina Mukič. Mariji Kozar, Franceku Mukiču in Dušanu Mukiču je bilo priznano delovanje na področju domoznanstva in ohranjanja slovenske skupnosti na Madžarskem. POZVANJE Razvojna agencija Slovenska krajina bo v okviru projekta »Sosed k sosedu«, ki se finansira s sredstvi ESRR v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, imela delavnici, ki bosta 7. in 8. januarja 2012 v Andovcih, v Hiši rokodelstva. Pleli mo cekre pa druge stvari iz kukarčnoga lupinja, košare iz šibja. Delali mo klonjice za ftiče tö. Delavnice se začnejo ob 10. uri. Pridte, nede vam žau!