- Največji w Za poll Za Hew York odo Ido . $7.00 17.00 i NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CH«1m& 3—1242 Intend ms Beoond Class Matter September 21, 1308, at tha Port OtfUm at Hew Turk, N. f, mate Act of Concern of March 3, 1879. TELEFON: OBetoea S-IM No. 99. — Stev. 99. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 26, 1937. SREDA, 28. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VODOVJE ZOPET OGROŽA LJUDI IN LASTNINO MESTO JOHNSTOWN JE HUDO PRIZADETO; WASHINGTONU PRETI HUDA POVODENJ V Johnstownu je voda odnesla most. — Prebivalci »o pobegnili na višje ležeče kraje. — Trgovci so pospravili blago iz kleti. — Vse se boji, da se bo- ! do ponovile strahote lanskega leta. — Na Boiling pristajališču v Washington!! ne more prista-it nobeno letalo. JOHNSTOWN, Pa., 27. aprila. — Iz Somerset okraja so dospele v Johnstown velike množine vo-qc, tako da so ulice trgovskega dela mesta pod vodo. Proti večeru pa je pričela voda vpadati in se ni več l>ati večje poplave. Sredi mesta se združita reki Conemaugh in Stony Creek in zlasti zadnja reka je prevalila s seboj največ vode. Prebivalce v nižje ležečih krajih ob Stony Creek in trgovce v mestu je policija posvarila pred pretečo nevarnostjo. Prebivalci so zbežali iz svojih hiš na višje ležeče kraje, trgovci pa so naglo pospravili blago iz kleti. Najvažnejši mdst v mestu na Franklin St., ki je bil zgrajen namesto starega mosta, ki ga je lansko leto povodenj odnesla, se je zrušil v strugo. Ves dan je trgovina počivala. Trgovci, restavracije in večinoma ostala trgovska podjetja so bila zaprta. Pred vrata so naložili vreče peska. Dolenji del, to je trgovski del mesta, je zalila voda tri čevlje visoko. Vendar po trgovinah ni bilo mnogo škode, tem večja škoda pa je bila na blagu v kleteh. Hoversville in Somerset okraja sta več čevljev pod vodo. PITTSBURGH, Pa., 27. aprila. — Voda Allegheny in Monongahela rek je pričela nevarno prihajati v mesto. Voda je narastla za štiri čevlje. Železniško progo pri McKeesportu je voda iz-pod jedla. Mestna uprava je poklicala veliko število delavcev, da preprečijo, da bi se ponovila povodenj lanskega leta. Reka Turtle Creek v East Pittsburghu blizu Westinghouse Electric and Manufacturing Co. je zapustila svoje bregove.' Prebivalci bližnjih mest Sharpfeburg, Etna in McKees Rocks so pohištvo prenesli v prvo nad-stropje ali pa so poiskali zavetje pri svojih prijateljih na višjih krajih. V Latrobe, Pa., so gasilci pomagali 1 50 družinam pri selitvi iz hiš, ko je Loyalhanna reka razlila svoje vode po ulicah. WHEELING, W. Va., 27. aprila. — Wheeling se je pripravil, da se bori proti vodi reke Ohio. — prebivalci so pripravljeni na morebitno poplavo, kakoršna je bila 1 7. marca lanskega leta. WPA delavci so prejeli povelje, da so pripravljeni. Tovorni avtomobili, naloženi z vrečami peska, so postavljeni na nevarnih krajih, da bo ta| koj mogoče zajeziti naraščajočo vodo. Policija je pripravljena, da pomaga ljudem pri selitvi iz nižje ležečih krajev. Sole in cerkve so dobile naročilo, da so pripravljene, da vzamejo pod streho begunce. WASHINGTON. D. C., 27. aprila. — Voda v reki Potomac je narastla do višine povodnji. Železniški promet v Tidewater, Va., in v Cumberland, Md., je bil vstavljen. Med Washingtonom in Cumberlandom je mnogo družin zbežalo iz svojih Kis ob reki Potomac in ob reki Anacostia v Mary-landu. Letanje je bilo ustavljeno na Boiling letališču v Roosevelt podpisal Guffeyevo postavo ZASLUŽEK PODJETNEGA URADNIKA V treh letih je zaslužil $102,728. — Špekuliral je z njemu zaupanim denarjem. — Mid-dleton ne mara več odgovarjati na vprašanja. WASHINGTON, I>. ('., 27. i aprila. — Predsednik seiiat-{nega odbora, ki preiskuje kršitve državljanskih pravic, se-j ko delavci z večjo odločnostjo BLUM NE M0REVSTREČI DELAVSTVU Delavska zveza pre ti Blumu s splošno stavko. — Pariška svetov-va je v nevarosti hh h na razstava je v nevarnosti. PARIZ, Francija, 2(>. apr. — • V Franciji si stojita bojevito nasproti kapital in delo. leitor La Follotte, je obdolžil'zahtevajo, «1 neč lastnikov rudnikov v Harlan okraju, Ky., tili zatisuili oba očesa. Priče so pred odborom izpovedale, da so lastniki premogovnikov že 14 let zatirali delavske organizacije 111 sicer s pomočjo pomožnih šerifov, katere je imenoval Middleton in katere so premogarske družbe plačevale. LaFollette je podal svojo izjavo, ko se je šerif branil, da bi še dalje odgovarjal na vprašanja o svojih financah, z utemeljevanjem, da so "boji tožbe zaradi davkov, ker je prikril svoje dohodke. V za-liševalni dvorani so bili navzoči tudi uradniki davčnega urada. da bodo zaprli svoje delavnice, kov Middletonovi poroki, so;ako bo vlada v stregla delav-pri njegovih finančnih nered- jskim zahtnvain. Posebno resni v svojih zahtevah so stavbinski delavci. Leon Jouhaux, generalni tajnik splošne delavske zveze, je na velikem zborovanju v Vincen- voril bom in imam marsikaj 1 sporočiti, od česar se imate š" mnoij-o naučiti. ** Njegova krsta je bila nare- NEOBIČAJEN D0KAZILNI MATERIJ AL Brigadni general Den-hardt se zagovarja zaradi umora neveste. — Pokazana sta bila dva dela ženinega trupla. lies izjavil, da bodo delavske unije prisilile vlado, da dovoli H) miljard frankov (444 milijonov dolarjev) za ja»vna dela, XKW < 'AST L K, K v., J7. *:prila. — Pri sodnijski obrav-jena iz hrasta, ki ga je samjnavi proti hrigaditemu gene-posekal na Hrojem zemljišču. ; raIn Henryju II. D^nhanltu. Mizar Charles Monnett jo je {ki je olnlolžen, da je umoril prejšnji teden naredil, jJcske svojo lepo nevesto. 41 l«'t sta so debele dva palca. "Pni svojem pogrebu ne lnaram ne pridigarja, ne po tja." je dodal stari farmer. ro Mrs. Verno Carr Taylor, sta bila kot dokazilni mater jal pokazana ko> levili prsi in kos hrbta. Na prsih je >la kro- d«» bo število brezposelnih zrn- "Zato sem se odločil, da sam^g-a v telo, na hrbtu pa j«- iz- Predno je Middleton odklo-j 71 i 1 odgovor na nadaljna vprašanja, je prrznal, da si je od januarja 1934, ko je nastopil svojo služI M), prihranil $102.-71'K. Middleton je bil že zaradi nepostavne prodaje žganja enkrat o mesecev v kaznilnici. Ivo je nastopil svoj urad, je znašalo njegovo premoženj«' komaj $10,000. Njegova letna plača pa je 1W4G0. "D<1 bor se čudi. da ste iz svojega urada mogli toliko dobiti," je pripomnil LaFollette. Middleton je odgovoril, da se *ani čudi, pripomnil pa je, da je poleg svoje službe po strani s špekulacijami nekaj zaslužil. žano. Blum bo moral najeti denar pri bankah in zavarovalnih družbah. Pristaniški delavci zahteva jo j k* t dni dela na teden in ravno tako tiskarji r»ri časopisih. Delatvski nemiri ogrožajo Predsednik Roosevelt je \ ponedeljek postavo podpisal in je nekaj ur zatem imenoval odbor sedmih članov, ki bo skrbel, da bo postava izvedena. Za predsednika tega odbora j«' bil imenovan Charles F. llosfonL Po Guffevevi postavi j»* industriji dana prj.vi-pod vladnim nadzorstvou določati cene, ki so v soglasju s proizvajalnimi izdatki. Leta 1 'J'l'i je predsednik F. 1». J?oosevelt komaj podpisal prvotno Guffeyevo postavo, ko se je že predsednik Cart« r Coal Co., James W. Carter obrnil na sodišča. Zvezno na j-v:šje sodišče je postavo raz-gla^ilo za protiustavno in cer zaradi določb o plačah in di lavskih razmerah, ter s tem celo postavo. V sedanji postavi pa so določbe o plačah in delavskih razmerah izpuščene. Štirje člani novega odbora so še člani prejšnjega odbora. Ud bor bo za sedaj določil ceno I do 1. julija. Predsednik premoscarske u- vse opravim." I stopila. Poleg teh delov so bi 4' Izbral sem šest nosilcev in ;Ji tudi kosi prašiča, na ka te rešeni vsakemu plačal po $5. Za-Iga so streljali iz različne da 1 tevam, da me polože v krstojljave. S tem hoče javni obto [j»ije John Tj. Lewis je izjavi!, in nočem imeti pogrebnika. 1 žitelj dognati, iz katere raz- 4]a pomeni postava p rife tek Nato me IhnIo naložili na far- dalje >0 bili oddani streli na merski »voz iu me bodo polja- ženo. I i tja, kjer sem poleg svojega ja, pa je bila preložena do 17. maja. Ako pa pride do obsežne stavke, mogoče razstave še 17. maja ne l»o mogoče odpreti. Ministrski predsednik Blum je delavski zvezi rekel, da v državni blagajni ni denarja, da bi ga bilo mogoče izdati za javna dela. PREDSEDNIK NA POČITNICAH Davi se je vpeljal iz Wash-ingtonu proti Mehiškemu •zalivu predsednik Roosevelt. — Večino svojih počitnic, ki bodo trajale le dober teden, bo prežrvel na bojni ladji * 'Potoni ac". ADVERTISE in • GLAS NARODA* EDISONOVA DRUŽBA PRIZNALA LEWK0V0 UNUO WEST ORANGE, N. J., 27. aprila.—C. S. Williams, predsednik Thomas A. Edison, Inc. je danes izjavil, da je njegova družba priznala United Electrical and Radio Workers of America. V slučaju delavskih sporov se bo pogajala le s to u?»ijo, ki je priključena Lewi-sovemu odl»oru za industrijal-no organizacijo. pariško mednarodno razstavo groba pustil postaviti kamnit ki bi imela biti odprta 1. ma-1 spomenik. 44 Kamen sem dobil iz ftvh-e in je zelo lep. Kamnosek pa i4* napravil napako, ko je vklesal letnice, pa nič zato. Rojen sem bil leta 1S49, toda kamnosek je menda mislil, da bo letnica 1S51 ravno tako dobra. Mogo če je res. "Moje največje 'veselje v življenju je bilo -luži t i denar." Njegova žena, ki je stara 78 let, ne mara krste v hiši in je zato ostala v Monnettovi hiši. Poročena sta bila pred 11 leti. "Nisem znal kuhati, ne po-stiljati," je rekel Millman, ki je bil do tedaj sa-mec. "Mrs. da Lathers mi je bila dolžna &»00 in vsakdo mi je rekel, da je dobra žcuia in dobra kuha-1 ica. Dogovorila sva se in se poročila." " Po mojem mnenju je bila to najboljša pot za poravnavo dolga," je dodala njegova žena. "Vse je šlo dobro, samo to ne. da hoče imeti krsto v hiši." Gledalci, ki so napolnili sk;tzati obdolženčevo krivdo. renčnih metod," je rekel Lewis. "Take metode so industrijo uničevale več desetleti j, izkoriščale premouarje in industrijo vladi odtegnile kot vir davkov. 1'pam. da bo najvišjo f od išče to posta«vo potrdilo." VELIKA NEMŠKA RAZSTAVA ORLE JE PREPOVEDANO STRELJATI Z UMETNIMI ZOBMI GA JE OGRIZLA CHICAGO, 111., 27. aprila. — 811etni Theodore Kolin je ♦vložil tožbo za ločitev zakona. Sodniku je povedal, da ga je njegova pet let mlajša žena ogrizla po roki s svojim umei-. n'mi zobovjem. Sodnik je za-koci ločil. iiiii(iii»tiiiiii!mi:^iiBiiiii(iiir^ Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda'*—največji slovenski dnevnik v Združenih državah. BERLIN, Nemčija, '27. — Tajno, kot je mogoče le -v državi, kjer je javnost pod vladnim nadzorstvom, je Nemčija za letošnje ]>o!etje pripravila veliko mednarodno razstavo v Duesseldbrfu ob Reni. Fazstarvo bo otvoril komisar za štiriletko generalni polkovnik Herman Gcoring 8. naja. Razstava bo ]>od imenom • * ScliaffVmles Vol k' '—ustvarjajoči narod. Razstava ima namen {»okazati. kaj je dosegc4 program .štiriletnice glede gospodarske osamosvojitve. Ta razstava je bila šele sedaj oznanjena in bo tekmovala s pariško razstarvo in bo otvor-jena pred pariško. To bo največja razstava, ki jo je še kdaj priredila Nemčija. BOISE, Idaho, 25. aprila. — Državne oblasti so se .zavzele ; za zlatega orla, ki je veljal do sedaj za največjega sovražni-apr. ka divjačine. Zlati orli so v «1 rž a vi Idaho vsako loo raztrgali mnogo srn, divjih ovac in koza. Država e plačala za vsakega ubite-su iztreljetii. Se<>aj pa je načelnik urada za divjačino Win. P. Mclii-tvre prepovedal streljati zlate orie ifi ta zapo»\x?d stopi v veljavo * 3. aprilom. Posebno letošnjo zimo so orli raztrgali mnogo divjačine in z vseh krajev države so prihajale pritožbe. Lovei so hodili v velikem številu na lov in streljali orle. Proti temu pa sc pričeli prihajati protesti iz vseh krajev Združenih držav. Melntyre se je slednjič odlo-čil, lato f7.00 Zs pol teta •••••••••••••ooooooo $8.50 Kt inozeniftTo n celo teto......$7-00 Zo pol loto....................$8JtO Bobocrtption Yearly td.OO Deplai bm podplao la ooetmoct! w ne prlobtajejo. Denar naj m blagovoli poflUJatt po Mooej Order. Pri apremeiab) kraja naročnikov, prosimo, da «e tod I preJJnJe bi v alt Me naznani, da hitreje najdemo naslovnika. AdmBwent on Agreement "Glas Naroda" ihliaja mkl dan lsraem&l nedelj in praanlkov -OLAS NARODA**. 21« W. IfUh Street. New ¥«Hu N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 VOJNE IN RELIEF Neki li-t, ki ni jk>m*1»iio naklonjen predsedniku Roo<«--veltn, je objavil članek, v katciHii opozarja javnost na ogromne vsote, ki ji' zadnja leta potrošila administracija za relief in ju;vm» gradnje. Vse vojne, kar jih je bilo v Ameriki od leta 177f» pa do leta 191(i, so veljale sedemnajst tisoč milijonov dolarjev, do- čim je administracija od leta 1033 do 1937 potrošila devetnajst tisoe tristo in sedem milijonov dolarjev za relief in za j al v na dela. Moste, Slovenija. O smrti Mr. Sakserja je že Gla-s Naroda poročal. Hočem le popisati njegov pogreb. (Spremili smo ga na zadnji poti 1- aprila ob peti uri popoldne. Pogreba se je udeležila velika množica njegovih prijateljev* in sosedov iz Št. Vitla naol nišnici usmiljenih bratov dr. Peter Defrancesclii, star narodni borec in eden najspretiiejših kirurgov Jugoslavije. Šolal se je v Novem mestni in bil po dovršenih medicinskih študijah okrajni zdravnik v Novem mo-*tu. Pripomogel je največ k temu, da je dobilo Novo mesto žensko bolnišnico. Dosegal je starost 74 let. "GLAS NARODA*9 pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. POZOR D.E L N 1 C A R J I V NEDELJO POPOLDNE SE VRŠI V SLOV. I)QMU, IRVING A V K., BROOKLYN!', VAŽNA SKJA DRL XIC A R J K V SIA > V EN S K K -GA DOMA. — Začetek točno ob petih popoUlne. PRIDITE VSi! ODBOR govina med obema državama, kar bi bilo posebno v korist lesni in živinski trgovini, ra-zun tega bo pa v*led tega pakta izginila saj za nekaj časa vojna nervoznost. Pretkani polen-tarji imajo dosti opraviia z Abesinijo in si hočejo zasigu-rati svoj hrbet. V Novem mestu je umrla gospa Josipina Jakac, mati tudi v Ameriki dobro znanega aka-' demskega »slikarja Božidar Ja-kaca. Stara je bila 74 let in je jx> dolgem in mučnem trpljenju prestopila prag večnosti. V Št. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl notar Franc j dolarjev, z odprtimi Stirpiea, brat Miss Fani Stupi-| sprejela. Upam, da s« Ker se razmere v Ameriki jako zboljšujejo, bo gotovo mnogo rojakov obiskalo letos J videl samo svojo domovino, ki jih bo seveda, ako bo«to prinesli mnogo rok-uni bodo ta- . upraviteljico French Line, sta-Primera ni poštena, že zato ne, ker niso v njo vključeni ' rega prijatelja Mr. Sakserja, stroški, ki jih je imela Amerika v svetovni vojni. Ne oziraje se na to je argument silno šepaiv. Vojnih stroških ni mogoče ugotoviti v dolarjih. V sedemnajst, bilijonov, ki jih je potrošila dežela za vojno do leta 1916, ni-o vključene izgube življenj, izgu.be v gospodarstvu, uničena lastnina in strašna mizerija, ki je sledila vsaki vojni. Na drugi strani je bilo pa devetnajst bilijonov potrošili i li za vojno proti depresiji; za ohranjenje človeških življenj, ne pa za moritav ljudi. Z devetnajstimi bilijoni ni bilo povečano človeško gorje, pač je bilo pa s tem denarjem olajšano človeško trpljenje. Tj bilijoni niso pognali narodov v depresije, pač so pa izvlekli ameriški narod iz nje. Ta denar ni bil za bombe in topove, pač pa za nove ceste in šole, igrišča, parke, mostove in predore. Vseh devetnajst bilijonov »icer ni šlo v koristne svrhe— nekaj denarja se je prijelo tukaj in tam — v splošnem je pa še; denar za izboljšanja, ne pa za uničevanje. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. m T JUGOSLAVIJO ta $ 2i5 __Din. S S M __Din. 2M $ 7JM __Din. M III.7*___Din. BM $n.M __Din. 1MC __Din. MM V ITALIJO Za $ 6 .50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 flff7^0 100 trn Lir Lir Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Ur S000 TEE BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODTHŽENE BPEEMEMB1 GOBI ALI DOLI kot Sa*«UaJcnM ie koljie IZPLAČILA V AMKKI&KIH DOLARJIH tfc-« fit— m m poslati....... • f ........t1«Ji IU— m •i ......... fn..- m m ftt- • m m $41M m m fnjM loM ▼ at kraju iapla EUe ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZTSdCJEMO PO CABL* 0TOJBINO ZA .1*1- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" N. 1 Jakoba Gorjanca, upravitelja Italian Line; očeta izseljencev izseljeniskega komisarja Fr. Finka, veleimliifetrijalea Rohr-mana, dolgoletnega zdravnika Mr. Sakserja, dr. Krajca, gospo C'e.snikovo, gospodično Maro Benedik iz Kranja. Med ameriškimi Slovenci sem opazil Mrs. Ivanko Erbežnikovo, Mr. in Mrs. Loo Skerlj, (Pittsburgh Pa.) Mrs. Weiss, Chicago, III.) Fric vi r o in, (New York, N. Y.) Frank Snsteršič (Pitts-burgh, Pa.) Mrs. Roland Kuss, (New York, N. Y.) s svojo mamico. Pogreba se je udeležil tudi Jože Gostinčar, minister za soci-jalno politiko v p. Pokopali smo moža trpina, ki ga je mučila bolezen skozi dolgo vrsto let in ki se mu je uresničila želja, da leži in sniva večni sen v zemlji domači, poleg svoje sestre Ivanke, ki je umrla pred štirimi leti — na pokopališču v Št. Vidu. Prapor Pevskega društva Slavec iz Ljubljane se je sklonil v zadnji pozdrav nad grobom in zemlja je vzela, kar je njenega. Skoro bi bil pozabil omeniti, ca v Brooklynn, ki si j.- sezi-jfcj potniki gotovo v veliki meri dala lično vilo v svojem rojst- j poslužili dolgoletnih izkušenj C!a« Naroda, ki jim bo rt. 1 pre-skrbel vse potrebno zri prvko- nem kraju Ribnici, kjer nam« rava prebiti jesen svojega življenja. V Domžalah je umrl 14. marca v 6:5. letu starosti Ivan Ku-ralt, lastnik valjčnega mlina. Imel je bolezen na jetrih ki jo je ve& let premagoval. Ima nekje v Ameriki brata Franceta. • * • Letošnji velikonočni prazniki so »bili pri nas zelo klaverni. Vse tri dni je snežilo kakor čredi zime. Praznovali smo jih v snegu, tako tla so bili bolj podobni božiču kot veliki ntx"i. Saljivci so si voščili na velikonočno nedel jo veselo novo leto. Navada je, .tla se pokažejo ljudje na velikonočno nedeljo v novih pomladanskih oblekah, zlasti pa ženske z novimi klobučki. Seveda je morala letos ta modna revija odpasti. Počakati bo potreba do binkošti. • • • Vrnili, oziroma odpotovali so v mesecu marcu sledeči rojaki v Ameriko: Jankovič Katarina iz Vinice pri Črnomlju k svojim otrokom v Pittsburgh, Pa. Sachen Mary in sin Paul, Šo-|K"š vrli, p. Ribnik v Kansas City, Kan-s. Starešinie Franc, Zilje, Pre loka v Schumacher, Ontario, Can. Kostrič Ivan in Anion, f'res-novci. Preknmrje, k svojemu celo večjo plačo, ako ure z njegovo družina na Angleško. Toda Grngliu -e je vse popotovanje kar naenkrat tako priskutilo, da ga niso mogli pregovoriti. Ostal je torej v Avstraliji, lil Guuh j,. prav storil, ker se jt< ladja "Karatah" potopila na obali južne Afrike z vsemi popotniki in moštvom. Nekaj b dnov nato je Ough vendar !«• zaželel priti domov in tlal s«, j,, najeti na parni k "Pingvin". Xe predvečer odhoda j<- slavil s prijatelji od-horlnico. K«» se j<» vrnil domov, je trdno zaspal. Drugo jutro, ko je prišel do obale, je lahko e tlitn parnika. ki »telji sta zdravnik. Štiridesetletna ženska običajno starejša izgleda kot pa petdesetletni moški. To pa zato, ker je žen-ka, k; pravi, da je stara Štiridoet let, v splošnem starejša kor pa petdesetletni moški. oceansko potovanje Pozdrav! Joža. Devetkrat ušel smrti. vrnil, — ee nima vo-Jjak niti munii-ije uiti orožja, 1 pa navzlic temu še naprej .-trelja. da sovražnik ne opazi, da nima orožja in li>ati pri tajeno stokanje. V spalnici j»* ležala mlada mati, ob njeni po bila Imlniravkn iu Bolničarka otipre vrata in veselo iiaziumii mlademu očetu: — Vse je bilo po sreči. Punčka ji'- — Hvala Bogu, — da y punčka, — vzdihne mladi oče. — Nikdar namreč nočem doživeti, da bi imel sina in da bi iitoral ubogi revež toliko pre.-ta-ti kot .-eni prestal jaz v teh dveh urah. * Na Španskem divja strašna \ojna. Xa eni strani so vladni \o.jaki, na drugi fašisti. Iz zadnjih fašističnih iu vladnih poročil sem posnel, da je služlbe. Ladja, ki .je odplula Pae ni konec. Ko je izbruhnila vojska, se je Gujrh dal najeti za mornarja na parniku "Wodsworth" ki jt»' vozil popotnike in blago iz Avstralije na Angleško. Med potjo pa se je mornar Gugh preoej sporekel s kapitanom. Sy»or je bil tako hud. da je Gugli izjavil, da ira "stari'* ne bo šikaniral in je irC n poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 13th Stmt Hew York, H. Y. ...VABILO. . NA PRVO MAJSKO PROSLAVO katero priredi DRUŠTVO ZDRUŽENI SLOVENCI V DRUŠTVENI DVORANI, 18 Seeley St. LITTLE FALLS, N. Y. v soboto, dne 1. maja VABLJENI STK VSI SLOVENCI, OD TUKAJ IZ OKOLICE, KAKOR TUDI LZ COOPER8TOWN IN EATON-A ZA DOBER PRIGRIZEK BO PRESKRBLJENO 8. URE ZVEČER DO 2. URE ZJUTRAJ IGRAL BO SLOVENSKI ORCHESTER Vstopnina: odrastli 50c; otroci 25c ULJU DNO VABI ODBOR IN OD starost oO let. Vsaka diktatura je otlvratna, najhujša pa je tista, ki dela jhmI krinko svobode. * Zadnje ease dobivam nebroj vabil v vse dele dežele. Odločil se pa Še ni-em, kam naj me nese pot. Težko se bo odzvati vsem, ne katerim se bo pa le potreba. Naprimer Joe Kaluži, ki mi piše iz Rixbard, Pa.: — Slišim, tla boš nekam odšel. Želel b:, tla me obiščeš. Jaz imam namreč. dosti tistega, ki je "mjuli " podoben. * Lepo me je počastil tudi prijatelj iiregorin iz Little l*'alis, ko je poslal oglas za veselico Združenih Slovencev, ki se bo vršila v soboto dne 1. maja v dvorani na Seeley Street. — Povabljen si tudi ti, Peter, — pravi Frank, — ker se baš v tem času odpravljaš na pot. Eno prednost imaš tukaj pri nas, ki je ne boš i-mel nikjer drugod: — Če ti ne bo ugajalo, lahko skočiš v Mohawk River, pa boš imel prosto vožnjo nazaj v New I York. Prijazen migljaj sem vzel za dobro in bom resno razmišljal o njem. mUL1B VA RT) V J New York, Wednesday, April 28, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY W T7J33. PETOPI: F>RAVDA DVEH MEJASEV SotJba okrožnega sodišča je izzvala tož«*nki prkiv na ujk*Ju-cijsko sodeče. To sodišče je pozvalo obe Ktianki k so enkratnemu zašli-' Šanju. Toženka, mlada vdova, pre-1 možna in še zaželena, se je upirala terjatvi. Tožnik, ne več! mlad, mož, ki se mu je hotelo še ljirhiti in biti ljubljen iz-' Ven zakona, je bil tudi bogat in je tožil za izplačilo. Njiju posestvi sta ležali razsipno in mogočno drug ob drugem in zgtMiilo se je, da sta se oba soseda z družinami na mali sprla, r-eprav so živeli doslej v najirlobljeni prijateljstvu. Tisto >pir on ji stn-la ob oknu in se zagledala po travnikih in poljih. Čutila j«' zemljo, ki je pričela že dihati in se je iz enega razgrinjala solnou in čakala, da vzdrhti iz nje življenje jmmladanskega presnavljanjn. B;la je š<» premlada, da bi tudi v njej ne vzdrlitele tiste1 predpomladne sape, ki gredo J -koai telo in še omečejo z gor-koto, da se zgane srce po objemu, ki te nevidno oklepa. Ko j«* .n<-k fantomsko. To je bila ljubezen sama: pri Okovana in dočaolovico stroškov te ograje, sicer, da bo moral to vsoto po naročilu isvoje stranke izterjati s tožbo. Ona je molčala. Xa tožbo pa je vložila ugovor in na sodbo priziv. Ko so vstopili v razpravno dvorano in sta odvetnika zavzela svoja prostora in je Ana sedla, je njon sosed obstal zadaj in jo gledal. Bil je razgret in nemiren. Tudi on ni mislil a terjani denar mislil je le nanjo in jo gledal. Toda j se je zavesa razgibala in vstopili so sodniki, senat apelaeije. Ana je gledala to važnost sodišča in gledala je laapra^no dvorano. Potem se je zagledala v predsednika se-nta.a Tudi on jo je gledal. Zdelo ise ji je, da »ta si všeč drug drugemu. Tudi sodnik, ki je razpravljal tožl»o. ugovor in priziv. ji je bil všeč. Ko j«« pogledala Še tretjega sodnika, zapisnikarja, oba odvetnika in še enkrat razpravno dvorano,, ji je bilo kakor da je v gledališču. Zabavala jo je re$noba predsednika. trud sodnika, ki j«-razpravljal s tako vestnostjo o stroških meje in skoraj, da ji ni ušlo, da bi se na glas za-smejala pravdi, sodnikom, so-diščn, odvetnikom in sebi, ki se je pravda l a za tisi i 'Sne,*' ki je rešil dvoje družin in se smejala sodnikom, ki so razpravljali, kilo je plačnik meje, ki jo je Ana zahtevala v duši in srcu svojega soseda. Xato je poslušala svojega zastopnika. ki je naglašal, da ona ni naročnica meje in zato tudi ni plačnica. Dalje je govoril sosedov odvetnik, ki je vztrajal, da je toženka plačnica, ker je sama priznala, da je rvzda tož-niJvu: 14Potem je treba potegniti mejo meti vašim in mojim svetom." Senat je odšel na posvet in sosedu je bilo, dn bi tisto mejo zdrobil in sezidal pot od svoje do njene posesti. Senat so je vrnil in razglasil sodbo, da se priziv toženke zavrne kot neutemeljen in lnoi^a toženka plačati terjatev in stroške, vs«- v štirinajst dneh pod izvršho. Ana s<» je poslovila od -vo-jega zastopnika in mu je rekla tako, da je slišal njen sosed: 4'Poštenje tre ha plačati najdražje. Za mir dvoje družin pa ta pravda ni stavila cene previsoko, zakaj meja je tna in močna in plačana." MED PREDAVANJEM JE IZPIL STRUP. Bodimpeštanski zdravnik dr. Fritz, ki je že leta propagiral posebno metodo za zdravljenje krvne l»olezni, ki je znana pod imenom 4^fritzizcn^, in so se ji mnogi ljudje smejali, je izvršil\ ob predavalni mizi poskus samomora. Svojo idejo je propagiral z najbolj čudnimi pripo-močki, toda brez .posebnih uspehov. Te dni je bil najavil predavanje, a ko je vstopil v dvorano. je opazil, da je prisotnih komaj deset- oseb. Stopil je k mizi. stresel n^ki prašek v kozarec z vodo in ga izpil, preden mu je mogel to kdo preprečiti, z besedami: "V interesu fritziz-ma se zastrupim." Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga bodo menda rešili. iiiiii«niy iinninDEH^Hniionniini^s^siiii UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR "ZVON PEKLA." V kitajski provinci Auvei je vi-oka gora Siuvašan. ki jo Kitajci imajo za sveto goro. Xa tej gori nameravajo Kitajci, ki **o budisti, obesiti velikanski zvon, kateri bo tehtal najmanj! "JO ton. Zvon uiivajo kar na' vrlin gore. Ko bo zvon ul:t,: )>o najhrže največji zvon sveta.| Dvignili ga bodo v po-ebenj stolp, ki ga tudi grade tam zraven. Ko bo zvon v novem z*, e-niku, bo redno zvonil. S tem zvonom hočejo kitajski budisti, ki imajo vero v pekel, 4ziiib vsa iiojaraiin in zakoni za naseljence. l*e:ia .................. jid llKKZI'OSKI.NOSTl IN problemi skrbstva za brezposelne. 75 strani. Cena ____ .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOI.ICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cepit ......1*0 V knjijri Je mZ\ slik in en zemljevKl Z~odnvl-na- in prip«jvedke o naravnem fndu. ^akrSuili je le malo Da sveto. DENAR. Spisal dr. K>trl KnglR strani. Cena ........................ .80 IK-nnmi problem Je zelo zapleten in težaven in ga ul moKiA* storiti vsakomur jasnega. Pisateij. ki je zuan če>ki nansliu>-BosiKj«lHr-skl strokovnjak, je razširil svo*** delo tako. da bo ftluZlIo slehernemu kot orient«čni spis o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Knelpp. 240 str. Tr«la vea. Cena ......1J»6 Bro5w i-eua l.?5 NavoiliJj* slovitega 2upnik:i. ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki.. Opis bolezni. Slike. domači živinozdravn1k. Spisal Fraojo Dolar. S slikami. J7H strani. Cena ..........1.23 domači ž i v i n o z d ha v n i k , spisal Fran jo Dular. ITS strani. Cena tnla vez............. 1J>0 bros............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakejra živii.orejea ; opis raznih Itolezni in zdravljenje; slike. do orhida do bitolja. -»rani. Cena .11 Zanimiv potopis s slikami ♦»•»it; krajev nase Stare domovine, ki so Sloven, ein le malo znani. govedoreja. Spisal r. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .............................. GOSPODINJSTVO. Spisala 8. M. PurgaJ. 8 »II- k.-mi. ^Mi strani. Cena ....................J.30 Knjiga s*? odlikuje i»o svoji izbrani v^Plni ln veliki koristi, ki Jo nudi ženam In dekletom v vseh vprašanjih gos|Hxlinjstva. GOSTILNE; V STARI LJUBLJANI 51 ran L Cena .......................... .«0 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolire. iz tajnoste prirode. Si srrani. Cena____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spiral Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ 30 Levstik. ITJO strani. Csna bro>. ..J9Q vez. L10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugi del obsegata .'VJl strani. Cena: L Del____ Jt....iL Del JM Zemljepisni pregled: natančni i»odatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez----JS% Bros. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... -36 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. tt5 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ve«. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 *tr. 50 KUBIČNA RAČUNI C A- Tr.ls vez. 144 -tr. Cena .75 Navolila za liraCuntnje okroglega, /ezaue-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. i>oealjc. 306 -tr. Cena...... ."0 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah Je zbrano vse književno delo nagega velikega kritika, nes-i'. pisatelja in Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktiCna^ zbirka navodil za kuhiujo in dom. Cena .... .50 MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 stranL Cena ........................ Razprava o blaznosti ln poaledlc^St pijančevanja. MATERIJA ia ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1-25 Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o iw'eowb moderne saanostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga s« mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .15 Knjiga vsebuje veliko zbirko Ijubavnlb ln Zenitnih pisem. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden ouls najsevernejšega naroda na svetu. Vegove Bege ln navade. ' f . • ,-- ■ - «-..... NASA PRVA KNJIGA, spisal P«vel Flere. 60 struni. Trda vez. Cena .................. To je nekak sloveiitki abecednik, sestavljen po uzonu ameriških učnih knjig S slikami Primerno za otroke, katere boCete naučiti »^venskega firavopiKa. NAŠE ŠK0DU1VE ŽIVALI v PODOBI in RE- SKDI. t»jiival Fran Krjavec, '_-J4 strani, liroš. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA :«>S strani. Ona ..........................L5® To je uaj|Hi|M>liH'j^a sanjsku knjiga, sestavljena po uajtx)lj>in a rat »sklli in egiptovskih vi rib. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 256. strani. Cena ............................ JO SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena -60 OK SO-LETNICI DK. JANEZA EV. KREKA — IM strani. Cena .......................... .25 Napisano v sponiin mo2u. ki je prvi ined nami iis|n-^iio propagiral veliko :dt-jo jugu-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 1K8 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter 2ele-zol I varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAlt. Trije deli: ltTJ. 141, l:^*; strani. Cena meltko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden ln tiataneen Ofiis (nlkrilja novega sveta. Spi* «e f-lta kakor zanimiva i»ovost ter jf sestavljen po najboljših vlrlli. PRAVILA ZA OLIKO. 14J strani. Cena ...... M Nasveti ln navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veher. 311 strani. Cena .70 Knjigo toplo priponifamn vsakomur, ki se li seznaniti z glavnimi čt.ami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi s<» opisani predh<>dnlkl in U!«*jnl utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 7J8 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................g-— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C»nn ...... Ji0 Doživljaji slavnega raziskovalen, k! Je prvi raziskal "črni kontinent"*. SPOMINI. omine na svoj« brezštevilna jo-toranja. SPLOŠNI PODI K. KO OBDELOVATI IN IZ-BOMSATI POUK. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena bro5......................... JJ0 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7BO in SV. strani. Trda vez. Cena SLOV.-ANGLESKI IN ANGLEftKO-SLOVEN- S LOV AR. 148 strani. Cena .............. JM SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. FeUdta Kalins4-k. OSMA POMNOŽENA I£1»AJA. — Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 9.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V kni'gi Je nad Seststo naj«-»«oejših kuharskih navodil- SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižieo je spisal prof. dr. Zabor ter je na-meujeua deklham v stiirosti Štirinajstih let. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank I^ikinnver, 168 stranL Cena trdo vez......80 Bros..... M Vse iMslrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čebelnakl)i: slike. UČNA KNJIGA LAHKEGA JEZIKA. 147 str. Cena Jt Knjiga vsebuje tudi slovnico ln kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- niea in slovar. 21« strani. Cena broS.......1.25 Vezano......L50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena ............................... -R UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................130 VGŠČILNA KNJIŽICA, m strani. Cena ...... 30 Zbirka vodilnih listov ln jiesmlc k godovom, novemu leto ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 121 strani. Cena...... JM VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ J9 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena .......................... -25 V prvi knjigi so ]*esmi in ba«nl. dofim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot (»esnlka. zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cep*........30 Zbirka zanimivih sidsov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... 30 Knjiga je Izšla v založbi Vodnikov« družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s tvojim delom privedli slovenski narod mih; ob pol devetih je bil zajtrk. Tako ima še dve uri, ki si jih hoče izkoristiti. In ne isama. Njen zvesti spremljevalec jo je že ves čas čakal. Prav nič ni presenečena, če se pri jutranjem i »prehod it 4 4 slučajno" srečata. Ali ni že nekoliko pričako. Pa če sta- Svnlaj pa se je na Škotskem J začelo novo gibanje, ki mu stoji' na čelu mladi pisatelji, uči- i tel j i in dijaki, kateri hočejo iz načine negujejo svoj pozabijo- . ii- - u • ° ' svoje pozabljene in mrtve V vse i., 1 x ni jezik ter ga uvajajo % x .. . ... . . r » . , . iKkotseine zopet napraviti slov- javne urade m sole, kar pa ie! . ■ . ., . . . ; , , , , J . m vi m i jezik ter svojemu narodu težko delo, ker skoro lilhce vec | , , v . . .. . , zoi»et noeeio o« I preti bogate te tega jezika ne zna. Ta irski vzgled p;i je kuril njim sorodne Škoti prebivajo v severni Angliji, ter so tudi keltskega pokoijenja. ZO]K»l lioeeji |zaklade starejše keltske litera-pod- ture. Ti Škoti, kateri so se iz ki svojih gora ali z otokov preselili v velika mesta dolenje Škot ske. so tam že pozabili svoj do- vala, da bo šel ž njo? Kot že marsikatero jutro, nujeta tako blittu, je povsem razumljivo. Helga se je po|)olnoiiia predrugačila. Ali v tej blago>lov-ljeni naravi ni moralo od človeka odpasti vse težko in žalostno? Resnica je bil samo dan. žareči, smejoči se.dan. O, človek ni zastonj poln hrepenenja, kadar stoji pred vraii življenja! In tako rad pozabi težave, ki jih je dala usoda. Dovolj je bilo skrbi in solza in bolečin zaradi ljubljenega človeka, pa nikdar ni mogla biti njegova. Noben dan ni potekel, da ne bi mislila nanj. Toda kot neresničen dih je ležalo nekaj nad tem, kar je doživela — ali je v resnici vsi' doživela, ali ni samo sanjala? Pogosto je že bilo Helgi tako, ko se je zjutraj zbudila v svoji lepi sobi in se je pripravljala na svoje vsakdanje delo. Weitbretovi so bili ž njo tako prijazni, kot ne bi mogli biti niti sta riši in tako je prišlo, da se je v Helgi zopet '/budilo vebelje do življenja, seveda šele, ko je pričela popolnoma slaba rastlinica poganjati korenine in je v resnici našla malo zemlje. Pozneje pa se je rastlinica razpasla v bujno rastlino, trdna in boreča se za vsako ped zemlje. Ob vwerih je morala Helga igrati klavir in peti. Njen glas je bil bolj zveneč iu vesel kot prej in vesele pesmi je znala kaj mično peti. Z zadovoljnim smehom sta se tedaj spogledovala zakonca, ki sta Helgo zaprla v svoje srce in nista niti mislila na to, da bi Helgo pustila iti od hia, draga žena, lepa naloga je kakemu človeku naplaviti kaj dobrega in prijetnega in ga zopet pridobiti za ži vi jen je." V avgustu pride potovanje k Tegermskomu jezeru. Ilel-ua je bila že prej pogosto tam z avomabiloni s svojimi poslanci. Toda po času, ko je morala vse to pogrešati, vživa \ se kot nekaj popolnoma novega. Gosjta Weitbretova, ki ni mogla mnogo in dolgo hoditi, J i j«' dala dovolj prostega časa za daljše »prehode. Gospa je rada po več ur sedala ob bregu iu opazovala veselo življenje na vodi in obrežju, ali pa je počivala na svojem velikem nalkonn, od koder je bil krasen razgled. Nato j »a je prišlo tako, kot je določil gospod WeUbret — Jurij Badcr je dva tedna svojega dopusta tudi preživel ob Tegernskem jezeru in zelo rad je sledil z razumljivim nasmehom izraženi Želji svojega gosjiodarja, da se je sem in tam pobrigal za dami. Bil je takorekoč vedno na preži in če ste zapustili obe Jami ali pa sama Helga hišo, tedaj je bil poleg. Ali sta mogla biti svet in življenje tako lepa? Do tedaj ni vedel; toda sedaj je to pričel spoznavati, kadar je šel s Helgo ua dolge in neutrudljive izprehode in mu je bila tako blizu, česar si nikdar ni upal domnevati. Ifelga je bila spretna plavalka, ki je vriskaje vživala dolgo pogrešano zabavo. Krasna je bila v priprosti, temno-modri plavalni obleki, ki je izdajala njene plemenite poteze. Četudi je bil Bader tudi dober plavač, fee je vedno kopal ob drogom času kot Helga. Tudi na pesku se je je izogibal.! Ali je to Helga opazila? Gospa Weitbretova je dobro opazila iu ta njegova obzirnost ji je bila všeč ter je o tem sporočila svojemu možu in vse dru go, kar je na ol>eh opazila. Nikdar ni imla povoda, da bi mogla Jurija za kako stvar grajati, vitlno je kazal največjo dostojnost Po dolgem plavanju nekega dne lerži Helga trudna na ore-gu, zatisne oči in pusti, da jo solnce obseva ter ne misli ničesar. Naenkra pa jo zadene velika žoga. Prestrašena krikne in njen obraz je tako spačen, da se ji bližnji kopalci )M>smehujejo in jo dražijb. Slednjič pa se še sama (mora »inejati. Kopalka, ki ji je vrgla žogo, pride mimo nje v izzivajoči zadej nizko izrezani kopalni obleki in ji malomarno reče: "Oprostite!" Nato pa se vstavi in zakliče: "Helga!" "Glorija!" Nato pa nastopi težak odmor, ker je prišlo srečanje tako nepričakovano in je bilo treba ogovoriti. Drugače bi šle mimo brez vsake besede, toda slučaj ju je presenetil. Kako ti gre, Helga?" vpraša Gloria in njene oči se pasejo na krasnem Helginem telesu, ki so ga vsi od strani občudovali. "Hvala, Gloria! Ali smem to vprašanje vrniti?" "O, meni gre vedno dobro!" Pri tem Gloria sede poleg Helge, kot se ne bi bilo nikdar nič zgodilo. "NiČ čudno, Gloria, če je človek srečuo poročen. Brala sera. Sedaj grofica Hellfeld--" — bila. Sem že ločena," pravi Gloria Suhoparno. JP4J, prihofejii.1 daj trudijo, da bi svoj že mrtvi jezik zopet poživili. Irski in škotski jezik sta si prav močno podobna, saj so se današnji Škoti na Škotskem naselili šele v o. stoletju po Kristusu ter so prišli tjakaj z Irskega. Skoti so bili irsko pleme, katero je, prišedši na Škotsko, nekdanje prebivalce Pikte potisnilo na skrajni sever ter je stari Kaledoniji dalo svoje ime — Škotska. Politična usoda Škotske je bila tesno zvezana z usodo drugih i'uii"i iFi/rj _ r" ......- ginilo ter je nazadnje sredi 19. nekod že skoro po stoletja bilo omejeno samo še ko se bo ta škotski na nekatere kraje škotskega gorovja ter na otoke Hebride. Tamkaj prebiva vsega skupaj še kakih 2(M),(HMi Škotov, kateri govore nekdanji jezik svojih prednikov, sevodrt morajo zraven tudi vsi znati angleško. GARANTI KANE STAKOKKA4SKK KOSE MOT IKK in dru^o orodje kakor tudi razno posteljino in pohištvo razpošiljamo na vse kraje. Pišite po nas ee-nik še danes. STEPHEN STONICH lto\ 7t5G ( HISHOLM, MINN. Advertise in Glas NarocU:*' sreeil. Navdušenja ne manjka. Zlasti mladina vsa gori za svojo staro materščino. Vne gibanji' vodijo Škoti, ki prebivajo na otokih, ker je pri njih še na jbolj ostal ohranjen spomin nekdanjega starega rodnega jezika. Xa Hebridili se je zgodilo, da se j mladih fantov in deklet od 7. leta dalje. Vsi ti so se zavezali, da bodo med seboj samo "škotsko govorili. V kraju Ohavesidc bodo letošnje poletje priredili velik letni ta-, bor in med vsem časom tabo-renja smeli samo škotsko govo-^ riti. Kdor bi .spregovoril samo besedico anjrleško, bo takoj izključen. Človek bi sedaj mislil, da se bodo Angleži po robu postavili takemu gibanju, ki hoče ollst Fr. Zupan«!«. *LLIN01S: Chicago, J. BevčIC, j. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, C1« to In Ullnols) Juliet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank AnsuatLt North Chicago, Jse Zelene HARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm. Frank Goals Elj. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Loais Vessel Hibblng, JoLn Povie Vlrgina. Frank Brvatlch V.ONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodarlck NEW YORK: Gowanda, Kail Utm Falla, OHIO: Barberton, Frank Trona Cleveland. Anton Bobek, Cbaa. Karl linger. Jacob Hesnlk John SL&jwlk i Glrard, Anton Natode i Lorain, LouJs Balant, Jobo Knro*) Toongstown, Anton KlkelJ »REGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikaJ Brougbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove« Covertlale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Snpanili Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polanta Krayn, Ant TanielJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John 2ust Pittsburgh in okolica, J. Pogmiar iu PhUip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sekifrw West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Pr. Sheboygan, Joseph Kake« •V YOKING: Rock Springs, Louts DlamondvUle, Joe Rollch 26. maja: Queen Mary v Cherbourg 28. ma Ja: Paris v Havre '^9. maja: Rex v Genoa t. junija: Knropa v Bremen 2. junija: NOKMANDIE v HAVRE Aquirsuia v Cherbourg Washington v Havre o. junija: Vulcania v Trst 'J. junija: Queen Mary v Cherbourg 10. junija : Bremen v Bremen 1L\ junija: Cbaniplain v Havre Conte di Savola v Genoa !G. junija: Manhattan v Havre Aquilanla v Cherbourg Normaadie v Havre 18. Junija: Kuropa v Bremen 19. junija: He de France v Havre BKRENGARIA v CHERBOURG Katurnia v Trst 'J?». junija: Queen Mary v Cherbourg M. juuija : Bex v Cenoa Junija: Bremen v Bremen I^afa5*ette v Havre >X junija: NO RMAN D IE v HAVRE AQLTTANIA v CHERBOURG Washington v Havre J. julija : Conte til Savoia v Genoa Berenga ria v Cherbourg Cliamplalu v Havre 6. julija: Kuro|»a v Bremen 7. Julija: Queen Mary v Cherbourg ). lie de France v Havre iO. julija: Vulcania v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen ▼ Bremen -l. Julija : Berenga ria v Cherbourg n. Julija: E U ROP A t BREMEN -'4. julija: Saturnia v Tret Cbamplaln v Havre 15. Julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg >0. juUja: lie de France ▼ Havre 1L julija: Conte di Savola v Genoa Vsak Ja preJeL UPRAVA "GLAft NARODA" Za vsa pojasnila dede potnih listov. een in drugih padrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th SC New Ysrk Posebno na) hita anL ki nameravaj« potovati aweca JmdJa ali julija, kajti za U dva anaeea ta ia vse