UiiiiUÜü piüOÜiiii pH
Franc DROLC Osrednja knjižnica Občine Kranj Tavčarjeva 41 4000 KRANJ
MUZEJSKO DRUŠTVO IN MUZEJ JESENICE	___LETO VIII, Številka 1, 1. februar 1998
VTISI Z RAZSTAVE OB 100 LETNICI ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE V TRSTU
Decembra lani smo si jeseniški muzealci, na povabilo škedenjskega etnografskega muzeja ogledali razstavo, postavljeno ob 100-letnici obratovanja železarne v Skednju kjer so 24. novembra 1897 prižgali prvi plavž. V istem letu je na Savi pri Jesenicah po dolgih letih agonije dokončno ugasnil savski plavž. Tedanja lastnica železarskih obratov Kranjska industrijska družba, pod vodstvom predsednika Huga Noota, se je odločila, da spričo pomanjkanja rude in zastarelih obratov preseli vročo predelavo, v zaledje tržaškega pristanišča. V Skednju pri Trstu so tako zgradili prvi plavž, ki je topil rudo iz prekomorskih kolonialnih dežel.
Na Jesenicah so poslej ostali le predelovalni obrati. Obe lokaciji je tesneje povezala šele leta 1906 dograjena železniška proga Jesenice -Trst. Leto za lem so v Skednju prižgali drugi plavž, leta 1913 pa še tretjega. Prva svetovna vojna je zaviralno vplivala na tržaško železarstvo. Nova državna meja je ločila oba železarska centra, ki sta se posebej razvijala samostojno.
Stran
1
VSEBINA
-	Vtisi z razstave ob 100 letnici škedenjske železarne v Trstu
-	Razstava ilustracij MILOGOJA DOMINKA
-	Zgodilo seje pred osmimi desetletji na veliki šmaren...
-	Program MUZEJSKEGA DRUŠTVA
-	Program MUZEJA JESENICE
-	Na zalogi
EITŽpj DO ŽELEZARNE
Idaljevanje)
pNJB’ * 1
Tavčarjeva
1 ......«j«	—, .
Škedenjska železarna je uspešno delovala do leta 1945, ko sta drug za drugim ugasnila oba plavža. Po vojni so znova prižgali drugi in tretji plavž. Prvega so podrli. Proizvodnjo so kasneje večkrat posodobili. Prav tako so se menjali lastniki oz. njihovi deleži pri upravljanju podjetja. Vsem spremembam in krizam navkljub pa je škedenjska železarna preživela do danes in še vedno obratuje. Tesna povezanost tržaške z jeseniško železarno je botrovala tudi sodelovanju med škedenjskim etnografskim muzejem in Muzejem Jesenice, pri pripravi razstave.
Razstava je bila odprta 17.novembra lani. Na ogled je bila na štirih različnih lokacijah v Trstu. Najstarejša zgodovina in začetki železarstva v Skednju so bili predstavljeni v prostorih etnografskega muzeja v Skednju, ki pod vodstvom krajevnega duhovnika g. Dušana Jakomina deluje že dobrih dvajset let. Dokumentarno gradivo obogateno z originalnimi muzejskimi predmeti in opremljeno z dvojezičnimi podnapisi se je domiselno vključevalo v ambient zgradbe škedenjskega muzeja. Od tu so nas gostitelji popeljali v center Trsta, kjer smo si v avli stare pošte ogledali drugi del razstave. Predstavljeno je bilo gradivo o prvih stavkah in začetkih sindikalnega gibanja. Po ogledu smo nadaljevali pot do tretje razstavne lokacije. Dokumentarno arltivsko gradivo in nekaj manjših tehničnih naprav iz obdobja med obema vojnama je bilo razstavljenih v vitrinah poknte pasaže med dvema ulicama. Zadnji - četrti del razstave je bil na ogled v galerijskih prostorih mestne hiše. Na domiselno oblikovanih jeklenih panojih so bili razstavljeni načrti, fotografije in drugo dokumentarno gradivo o zgodovini in razvoju škedenjske železarne do današnjih dni. Pomemben dei gradiva je za razstavo prispeval Muzej Jesenice, kar so organizatorji tudi ustrezno označili na vidnem mestu. Ob razstavi je izšel bogat katalog, ki pa je bil žal na voljo le v italijanskem jeziku, kakor tudi podnapisi k razstavi. Organizatorji razstave so že napovedali izdajo publikacije k razstavi v slovenskem jeziku. Vsekakor upamo, da bo na voljo že v jeseni, ko bo škedenjski etnografski muzej z delom te razstave gostoval na Jesenicah.
V Muzeju Jesenice so že stekle priprave na razstavo o zgodovini jeseniških plavžev, ki bo na ogled v novembru in decembru letos. Razstava o zgodovini železarskih obratov v Škednju bo smiselno zaokrožila predstavitev nekdanjih železarskih obratov KDD v celoti. Ob koncu naj vas vse, ki vas železarstvo in zgodovina te industrijske panoge zanima, povabimo na ogled razstave, ki bo odprta v mesecu novembru, v razstavnih prostorih Kosove graščine na Jesenicah. Vabljeni!
Kokošinek Nataša, prof.
MILOGOJ DOMINKO
Razstava ilustracij Prešernovega Krsta pri Savici
(Kosova graščina od 5. do 28.2.1998)
V	spremnem katalogu ob razstavi ilustracij Prešernovega Krsta pri Savici akademskega slikarja Milogoja Dominka v Kosovi graščini na Jesenicah od 5. do 28. februarja 1998 je likovni kritik Jože Hudeček napisal naslednje:
»Ilustrirati Prešernov Krst pri Savici je med slovenskimi likovniki že od pamtiveka pomenilo izjemno priložnost, ki se človeku ponudi enkrat v življenju in še to le redkim, saj se take naloge lotevajo le redki založniki, ki so s svojimi nameni in mislimi bolj pri svojem narodnem in umetniškem poslanstvu, kot pa v računih za ekonomsko računico. Kako pomembna je bila ta naloga v času, odkar je bilo delo napisano, lahko razberemo iz imen, ki so jim bile zaupane likovne interpretacije tega velikega epskega dela, pa še tem je bilo ponajvečkrat dano upodobiti le prizore iz Uvoda, Krst v celoti pa se je zdel tem in onim, založnikom in umetnikom, prevelik zalogaj.
Ko je Milogoj Dominko sprejel to edinstveno delo, ni mislil na to, da bi mu utegnilo krojiti usodo prihodnjih let, bolj se mu je zdelo, da gre za širokogrudno darilo tiste usode, ki mu v preteklosti ni bila vselej mila in za katero bi bil že čas, da se začne do slikarja, ki je bil do svojega dela vselej pošten, drugače obnašati. «
Milogoj Dominko seje rodil leta 1932 v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Po dvajsetih letih bivanja v Švici se je nastanil na Vrh »tiki, kjer ustvaija še danes.
Za seboj ima številne razstave v Švici, Franciji, Vatikanu in Sloveniji, kjer muzeji in galerije hranijo Dominkova dela.
V	Kosova graščini je razstavljenih vseh 37 originalnih ilustracij za knjigo Krst pri Savici. Knjiga je izšla lani v sedmih jezikih pri založniku Radivoju Humru.
T.K
ZGODILO SE JE PRED
OSMIMI DESETLETJI NA
VELIKI ŠMAREN...
Dne, “17. avgusta 1917 je bil za Jesenice dan
strahu ia groze. Dv akrat so prišli sovražni letalci, enkrat zjutraj at; 8. uri in popoldne ob 2. uri. Metah v v bombe in napravili nekaj škode. Človeški žrtev ni ' ik> Hvala
Bogu, da nas ni zadela tako grozna nesreča kot Koroško
DaIa^ ia Ia4 n 101*7 taaicaI lACAniü! ri nrum nnilr «r d rA S ■
uviu 9 jv ivi« uri / napisal jtavuiaiu toupum » »tuji
kroniki
Lani je poteklo osem desetletij od tega nenavadnega dogodka, kije povzročil precejšen preplah in strah med jeseniškim in okoliškim prebivalstvom. Ob izbruhu prve svetovne vojne, ko je nekdanja avstrijska
zaveznica Italija prestopila v nasprotni, antantni tabor, so se Jesenice nenadoma znašle v vojni coni. Kot pomembno železniško in s tem prometno križišče, pa so še toliko bolj postale izpostavljene napadom antantnih sil. Železarski obrati so sicer imeli tudi vojaški pomen, vendar so bili v tem času njihovi lastniki Italijani. Zato italijanski letalski napad na Jesenice in Koroško Belo ni bil povezan z likvidacijo železarne ampak je bil njegov namen bombardirati jeseniško železniško postajo, ki je bila važno železniško središče za soško fronto.
Napada sta bila dva. Prvi se je zgodil že zjutraj okoli pol osme ure. Deset dvokrilcev in dva lovca so .odvrgli okoli 20 bomb manjšega kalibra, približno 10 do 12 kg. Od teh so tri padle na tovarniško halo, vendar niso povzročile večje škode. Tri so padle na skladišče lesa in tam razbile nekaj tramov, ena pa je zadela opekamo in je povzročila le lomljenje stekla v nekaterih tovarniških stavbah in manjše poškodbe strehe.1 Tri so padle med bolnico in hiše bratovske skladnice v “Grobljah”. Od tega je ena uničila dvorišče Mencingaijeve hiše, njen drobec pa je ubil Pesjaka, očeta Daneta in Jožeta Pesjaka, ki je stal na pragu Ravnikove hiše in držal otroka v naročju. Otrok ni bil poškodovan.2 Drugi drobec je ubil nekega dečka. Vse (huge bombe so padle v gozd na Jelen kamnu, nekaj pa tudi v protiletalsko baterijo, kjer sta bila dva vojaka ranjena. Ko so letala spustila nad Jesenice svoj sovražni tovor, so hkrati spustila letake s svarilom, da se ponovno vrnejo. Po približno tridesetih minutah je bil prvi napad končan.
Popoldne ob 1 uri 40 minut se je pričela nova invazija na jeseniško železniško postajo. Toda zaradi napačne orientacije so letala prezgodaj spustila svoje 80 kilogramske bombe, ki so tako zadele napačen cilj -Koroško Belo. Majhna vasica je bila v nekaj urah popolnoma porušena. Od sedemdesetih hiš jih je. pogorelo kar 46 z vsemi gospodarskimi poslopji. Zanimivo je, da človeških žrtev ni bilo, temveč je zgorelo le precejšnje število živine - krav in prašičev. Uničen je bil tudi velik del občinskega gozda. Precej bomb je padlo v okolico javomiškega gradu in celo v neposredno bližino tovarniških objektov na Javorniku - ob zgradbi valjarne grobe proge, kjer je delalo okoli štirideset ljudi, ki so bili takrat vsi v zaklonišču in na plinski kanal, ki je bil na srečo na debelo založen z 80 mm debelimi gredicami. Tudi time naprave državne železnice so bile na mnogih mestih poškodovane.
Kljub velikemu številu bomb, predvsem pa zaradi orientacijske zmote, tudi tokrat italijanskim letalcem ni uspelo uničiti jeseniškega prometnega križišča. To so spoznah tudi sami in želeli z letom proti Jesenicam popraviti napako. Vendar je bilo prepozno kajti njihov veliki šmaren leta 1917 je bil sodni dan za “klansko" prebivalstvo m hkrati dokaz. da prva svetovna vojna s svojimi grozotami tudi jeseniškemu koncu ni prizanesla.
Natalija Štular
1.	Muzej Jesenice, Arhiv KID, Zapisniki sej UO KID, 29.9.1917, ŠKATLA 4
2.	T.F.: Zgodovinska obletnica, Železar 1957, št 8, str. 230
PROGRAM MUZEJA JESENICE
(Februar in marec 1998)
PREŠERNOVA ROJSTNA HIŠA V VRBI
Nedelia. 8. 2. 98: SPOMINSKA SLOVESNOST
Ob 18. uri bo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi Spominska slovesnost Gif' slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program bodo oblikovale dramska igralka NEVENKA VRANČIĆ z recitalom iz Prešernovih Poezij in Kvartet kljunastih flavt CAMERATA CARNIOLAE pod vodstvom MATEJE BAJT.
Hiša je odprta od torka do petka od 9. do 16. ure, zaprta pa v ponedeljkih , decembra in januarja.
KOSOVA GRAŠČINA NA JESENICAH
Četrtek. 5. 2. 98: OTVORITEV RAZSTAVE
Ob 17. uri bo otvoritev razstave ilustracij Prešernovega Krsta pri Savici akademskega slikarja MILOGOJA DOMINKA iz Vrhnike, ^likarjevo delo bo predstavil likovni kritik JOŽE HUDEČEK, v kulturnem programu pa bo nastopila solistka na kljunasti flavti MATEJA BAJT. Razstave v graščini so na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure., v sobotah od 10. do 12. ure. Zaprto je v nedeljah in praznikih.
Četrtek 5 .1 98: OTVORITEV RAZSTAVE
Ob 18. uri bo otvoritev mednarodne fotografske razstave, ki jo bosta pripravila Fotografsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice.
RUARDOVA GRAŠČINA NA JESENICAH
Stalne razstaw v graščini so na ogled od ponedeljka do . petka od 9. do 14. ure.,v sobotah od 10. do 12. ure. Zaprto je v nedeljah in praznikih.
LIZNJEKOVA DOMAČIJA V KRANJSKI GORI
Do 22 2 1998: RAZSTAVA
V mesecu febiuatju bo še odprta razstava fotografij in izdelkov umetniškega kovanja ADAMA KRŽIŠNIKA iz Krope.
Domačija in razstava sta na ogled od torka do petka od 10. do 17. ure., v sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure.
ČOPOVA ROJSTNA TOŠA V ŽIROVNICI
Hiša je odprla od iorux ao petka
od 9. do 16. ure, v sobotah od 10. do 16. ure,
zaprta pa v ponedeljkih, decembra in januarja
FINŽGARJE VA ROJSTNA HIŠA V DOSLOVČAH
Hiša je odprta odponedeljka do petka
od 9.30 do 13. ure, v nedeljah od 11.30 do 16. ure,
zaprta pa v sobotah, decembra in jcnuaja
PROGRAM
MUZEJSKEGA DRUŠTVA
(Februar in marec 1998)
KOSOVA GRAŠČINA NA JESENICAH"
Četrtek. 19 februar 1998: MUZEJSKI VEČER
Ob 18. uri bo dr. NADA PRAPROTNIK z barvnimi diapozitivi predstavila »STARE HERBARIJ S KE ZBIRKE« iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Četrtek. 19. marec 1998: MUZEJSKI VEČER
Ob 18. uri bo imel prof. STANKO KLINAR predavanje z barvnimi diapozitivi KARAVANKE V SLIKI IN BESEDI.
Muzejski večeri bodo vsak tretji četrtek v mesecu v dvorani (2. nadstropje) Kosove graščine, Titova 64 na Jesenicah. Vstop na muzejske večere je prost.
VLJUDNO VABLJENI!
♦
Na zalogi
Izmed publikacij, ki so v preteklih letih izšle pri Muzejskem društvu je mogoče kupiti še naslednje publikacije:
JEKLO IN LJUDJE St
(Jeseniški zbornik 1985); 504 strani; cena 1000 SIT
JEKLO IN LJUDJE 6
(Jeseniški zbornik 1991); 320 strani; cenalOOO SIT JESENIŠKI ZBORNIK 7 (1995); 400 strani; cena 2500 SIT.
OD FUŽIN DO ŽELEZARNE; 0997)
tekst Aleksander Rjazancev, risbe Jaka Torkar;
104 strani, cena 2500 SIT.
POZDRAV Z JESEN IO
Tone Konobelj in Dušan Prešern; 32 strani (40 razglednic z Jesenic).
♦
Urednik: TONE KONOBELJ Naslov: Prešernova 45, 4270JESENICE Žiro račun: GB 51530 - 678 - 50064 Naklada : 300 izvodov Cena: za člane MDJ brezplačno
Lani je Muzejsko društvo Jesenice izdalo knjigo OD FUŽIN DO ŽELEZARNE! Cena je 2500 tolarjev.
blejski progi, so gradili ruski in italijanski vojni ujetniki. Vsi vojni ujetniki pri KI D so bili pod nadzorstvom nadporočnika Emila Kleina. V času gradnje tovarne elektrod na Blejski Dobravi je KID dobila novega tehničnega ravnatelja - inž. Justusa Hoffmanna, metalurškega strokovnjaka i/. Witkowitz, kije zamenjal tedanjega tehničnega ravnatelja Avgusta lrappena. Tovarna elektrod je začela obratovali 1. aprila 1918. leta. Zaradi pomanjkanja delovne sile so zaposlili poleg ujetnikov' še žene in mladoletnike. Nekatere delavce so premestili iz jeseni škili in javorniških obratov-.
1 Katoliška cesa rs ko- k ra I j tara a v s t ro-ogrska monarhija je za časa vojne pobrala s cerkva zvonove in jih porabila v vojne namene. \ečji del pa jih je odstopila nekemu Židu za predelavo v modro galico. Kranjska industrijska družba je izrabila ugoden trenutek in začela, poleg kokil za mariniamo vlivati jeklene zvonove za oškodovane cerkve. Z vlivanjem zvonov jr pričel takratni livarski mojster l*Vam Torkar, ki seje te veščine naučil \ Skodoxi tovarni \ INIznu. Za jeklene zvonove, za katere so nekateri menili, da se ne bodo obnesli z ozirom na glas in Irpežnosl. je nastalo čez čas celo veliko zaniman je tudi po drugih deželah \vslroogrske.
75 Končno je delavstvo Jesenic in okolice dočakalo konec vojne. Delničarji in vodstvo KID, ki so bili nemške narodnosti niso mogli verjeti, da prav njihovi jekleni zvonovi po vseh farah Slovenije oznanjajo ljudstvu propad monarhije. 29 novembra 1918. leta je bil na Jesenicah oh proglasitvi velike skupne države Jugoslavije slavnostni obhod. Kmalu so se začeli vračati s front in kasarn domači fantje in možje, mnogo pa jih je ostalo tudi na bojnih poljanah. Delo v Železarni se je kmalu normaliziralo, življenje pa je bilo bedno, ker je vsega primanjkovalo. Žene so pri kmetih prosjačile in zamenjevale razne predmete za hrano.
‘ ^ Z nastankom Jugoslavije- kraljevine SHS je bila KID zaradi novih, krivičnih meja ločena od Skednja in Bistrice v Rožu. Moderna žičarna in pletilnica jeklenih vrvi v Bistrici v Rožu pa je ostala po koroškem plebiscitu v Avstriji. Udeležba Kranjske industrijske družbe, skupno z nemškimi plavžarskimi podjetji pri Georgijski rudarski družbi v Rusiji je propadla, kar je družbo veljalo 400.000 nemških mark. Za jeseniško železarno so nastopile velike gospodarske izgube. Družba je ostala brez plavžev edina rešitev so bile marlinovke, ki so delale s starim železom, ki ga po vojni ni manjkalo.
(se nadaljuje)