Nekaterim ni mar, da so Ijudje za boljšo prihodnost umirali
Igor je postal aktiven v ZSMS, odkar je zapustil osnovnošolske klopi. Delo ga je vodiio od OO ZSMS na gimnaziji in na fakulteti do brigad, od OO v krajevni skupnosti Selo do OK in MK ZSMS ter do medobčinskega sveJa Ijubljanske regije. Zadnje leto je malo »popu-stil«, saj podiplomski študij (magisterij) računalništvo ni mačji kašelj. Za svoje dolgoletno in uspešno delo je letos dobil »zlati znak ZSMS«, Id ga vsako leto podeJjuje RK ZSMS naizaslužnejšim mladincem v Sloveniji.
—  Igor, s čim se trenutno uk-varjaš v ZSMS?
S pohodništvom!
—  In kaj te priteguje v po-hodništvo?
Mladi gredo radi v naravo, se tam družijo, zabavajo in tudi re-čejo kako pikro, ki naj bi zbudila to zaspano in apatično družbo. Za zgled imajo nesebičnost, hra-brost, vztrajnost in požrtvoval-nost partizanov med NOB. Po-hodništvo je idealna oblika obu-janja revolucionarnih tradicij, vendar se tudi tu odražajo slabo-sti. Tudi mladi znajo biti sebični, leni, neustvarjalni, apatični, pač takšni, kakršne so jih naredili starši in okolje. Na nekatere po-hodništvo vpliva, da se spreme-nijo, drugi ostanejo isti. Na po-hodu se lažje otresejo negativ-nega vpliva, spoznavajo lepoto narave, truda in uspeha, lepoto tovarištva in nesebičnosti.
—  Na kaj si pomisHI, ko si zvedel, da si dobil repnbHško na-grado?
Na to, da je danes mnogy takih, ki si jo bolj zaslužijo. Če bi jo dobil pred dvema letoma, na to ne bi pomislil. Že nekaj časa sem bolj raalo akiiven, večino svojega časa posvečam sliižbi, študiju in "r^ziskovalnemu delu.
—  In kakšno jt- tvoje razisko-
valno delo?
Na fakulteti za elektrotehniko sodelujem s skupino znanstveni-kov pri projektu »Diagnostika medicine«. S pomočjo računal-ništva bi radi olajšali delo zdrav-nikov pri odkrivanju, pravilni diagnozi. ter natančni lokaciji raka. Prvi rezultati so dokaj obe-tavni. Celo stvar pa nekokko zaostaja zaradi odporov v medi cinskih krogih, ki gojijo nezau-panje do računalništva. Na ža-lost.
—  Kajsimisiišopodeljevanju nagrad, kot je npr. »zlati znak ZSMS«?
Podeljevanje je preveč rutin-sko in premnožično. Nagrada nima prave »teže« če jo naenkrat dobi 50 ali 100 Ijudi. Prav gotovo je med tetni nekdo, ki si jo zaslu-ži; koliku pa je takih, ki je ne? Podeljevanje nagrad je moda, ki smo jo mladijjrevzeli od starej-ših. Kaj imaš odnagrildc, ki ti jo podelijo tisti, ki jo obcnam tudi razvrednotijo?
—  Kje je po tvojem trenutno mesto mladih v naši družbi?
Nekje na koncu vrste. To se-veda ne •velja za tiste z zvezami. ki tudi pridno »uporabljajo« svojestričke in tetke in so jim prav kmalu tako preMeto po-dobni. Namladihstojisvet.To je
že res, ampak mladi bodo enkrat tudi stari in to je tudi v glavnem iui žalost cdina razlika.
— AU je ZSMS taka, kot bi morala biti?
Zelo malo stvari je takih, kot bi morale biti — in ZSMS ni med njimi. Na žalost se je tiidi ZSMS zbirokratizirala in je dostikrat sama sebi natnen. Nekaterim je všeč. da jc taka. tako kot jim ji; všeč, da jc forumskih šc dosti drugih DPO. Spreminjati pa ni lahko. Včasih je to že podobno
Sizifu ln njcgovemu naivno vztvajnemu delu.
Tako pravi Igor, eden letošnjih nagrajencev RK ZSMS. Med njimi pa najdemo še tri iz naše občine. Za delo v OO in OK ZSMS sta bila nagrajena Esada Handanovič in Ante Jovanovič, za mentorsko delo z mladimi pa Jurij Ullen.
Vsem skupaj v imenu ZSMS hvala za dosedanje delo z željo, da bi jih nagrada še spodbudila za nadaljnje delo.                 B. K.