St 7.
V Gorici, dne 10, febniarja 1893!
Te&tj XXHI,
nSodatt
iahaja vsak petek o poldne in veljil s prilogima „Primoi*ecu in nGospo--larski List" vred po po§ti preje-mana ali v Gorici ua doin poailjana: Vse leto   ....   gld. 4-40,
Pol leta.....,   2-20,
Cetrt let* ....     „   WO-
Za tuje dezele toliko vec, kolikor je veeja poStiiina.
Pelaveem in tlrngim manj - preitioz-niui iwvim naruunikoui narocniuo zni-iamo, aku 8c; nglasC* pri upravniitrn.
„Pritnoreeu iriwja vsakik 14 dnij cb euesn r. ravuirai (ua par) s8ocini-mi" Stevilkanti.
.Gospoftarski List^ izluju in se prilaga vsak Uriigi in aa'lnji pewk me-seca. KeOarje v p«tek pr.wmk, izMejo listizevcetrtek.
SOČA
4
(Ir.daja /A% dezelo.)
Oznanila      ;, .
in „poila>,ite< .jlafojo se.z'a Stfriatopnb
3*n, <Se flfif;ti»kajolkrat,
'     ¦»..• .¦,¦.-.    9   * -,-
6'»; ».»jv »*¦¦¦¦
Veckrat — po'pogodbi.-Za'vetfe orke po prostorn.  : ¦ /  ' ,•              .
' Posatnieno Itevilke floWvajtt w v td bakariiali v Nun«ki in SoJski ulici pi 8 kr.                                                   r
Dopisi posiljajo Haj «e uredijiStva, aarocirina iu reklainacijepa npra.vni$fcvu, „8oca". — Noplacauik- pisem urednifitvd lie sprejema.
,Kokopi8i se ne. vraCajo. . 'Urednliteo in upwniiteo j« V Mar. zinijevi hisi, Via del Mereato fit. 12, II
PO
Sv. (kf Lev XUL
slavil bo 19. t. in. p e t d e s e 11«t n i e o MVojega skofovskega posvee>nja. Kedki so ze navadni duhovniki, ki doPakajo svojo zlato inaio; a ft« redkeji so skofje, ka-terim Inebfl da doZivcti petdeseto oblet-nicu skofovskega posvecenju; gotovo pa je jiajbolj i>dek sluPaj, da tak skuf obhaja svojo petdesetietniVo kot - rimski papez. In taka patdeSi'tbtnii'.a obhajala se bo i(J.
t. nt.:
/late mase navadtiih duhovuikov ude-Ifzuj^o »e navadno na slovesne naPinc vsi duhovVjaiii. KeJar obhaja kako tako slav-ttost sk<»f, spoiniiijajo ne je vsi pivhivalei i*te Sk»»«>. Ako ni.liaja pa tako slavmKt sum hv. i.Wt», obhaja jo z njiio vn-d vi"* kat'ilitki hv.-t.
In tak«'i bo l«*t<<s vcstdjuo ka'.<tlic;iustvo obhajab* pf.tdcse'tlt'fub'u Nk«tf.iv*k»*ga p»sv««-tVisja xt'-laiijf^a slavm» vladajm'-f^a jii«p«'/.:i Lnva XHl. (Vir» n«katohki ca?>titii;n sv. lWi!tu k t<«j n«s jHMiavadni slayuosti Toliko buljj'pa si* pripi'.ivlj:ijo katuliki, th, dustbin* plosiKVijo tit /.uaiuHfito pctd'^j-tleJuini pa-pi'/.i'Vo. l'tib1^; rtij.ijnib i'fj'iiV'.'iiih slavjio*tij Wsibt :<f bodo va^ii'»vr.iti»rt nlov«^iio-.ti /, bulj po.tvtdiiim liti'iii; ptitojaii si; bodo Minatski vlaki v Hm, I'a/na Jii*'»la in vazm-jxi dmfttva pa /,« zdaj pnAiljaj-.i s*v. OC-t-iu svoj« dastitke tvv zagotovila udaiiosti i» ljubc/iii.
Tudi (W.ida giiiiftko*gi'adiAt><aiii>ka »« zaitstautt za diujjiin katoliskim svetoin, pav1, pa 8t» titu vitvluu pridtii/i. da tudi m;i pn-ka^e avoje vwelj« uad iia^titjm staiT-koiu v Wttkaua, ki j»s src^no doziwl taku i'<-ib>k in tako ztiameiiit dan v za;tidt»viiii sv. t'tnkvt?, in da inn doka/e svujc tfloboko sfn-'sttivanje in odkritovr^no Jjubezcn.
I»osli«j so nam v t«m oziru znani s!u-dffi skb-pi in nanu'ni:
M:*'ni ziiit'ijt yori&'i :>k*t*Jii*l je v svoji xadtijt st'ji, pridi-uziti tn' v iiii»ii!i y<ui.sk«^n. inesta i.»stai«tnu kat«>Hskemu sv»»t« lev ru-ittttati sv. Ucftu k Xjegowj pe-Uinsctb-tnici.
Vetmtrtsko <lrnstcu V ti'irici j*' tudi skknilo, castitati sv.OC'fttu u U-j mnavadni priliki tvr izi-eei mil svojo itdanost in Iju-liejtrii. Predsednik in dva diu.ta vcterana. odklikovana s pap«zevim krizcut. pokbmili so se v deputa^iji pr<:vzvjsi nenta ^ospodu knczonad>k'.tii ut naznaniii am drustvei'i »kl«»p.
(.iorixU ^(':rc;h i-i(tuU<-oa (kat<diJko dtuStvtu j»» hklcnil slove.»no pia/novati pa-pt»z>vo pt'tdess-tlftnicii pa slnb-ri nacin: '. I/.n>Liti v j.'.sebiii deputariji sv. U<:t:ta uda-t>o>tno pismo s premnogimi podpisi; Jas za ptidpisovanje je do 15. inatva. - - *J. l'<;go-stiti v spomin te 50 l^tuire ,|» e t d e s e t revezVv. — 3. 1'ospt's^vati udelezoo pri avstiijsheui r«mai>ke:n pot^vaiiji v Kim tudi iz naSe dezel*'. — 4. Piirediti v K-o-minu slovesusi zboiovanjf. — 5. Ptiivditi procesijo v septennbru. t. 1. na sv. Goro.
^$!oi'en*Lr> hralno in pulpurtty drn*!co v Gorici* sklenilo je t svoji zadnji s^eji, hva-lezno gpoiaiujaje se raznih naukuv sv. Ooeta, zlasti |Njtfgovik velevaznik e n c i k I i k o delavskem in socijalnem upra-S a li j n. izre^i sv. O^tu o tej priliki svoje BajudanejSe C-astitke ter zagotovila iskrene hvabsinosti, srcne udanosti in sinovske ljubezni.
PtAitHno dfuUca nS!ojti* v Goiici sklenilo je, da se kot jav.u zastopnik sloven-skega prebivalstva na Goriskem pridi uzi ostalemu katoliskemu svetu ob veselftw do-godkn letoSnje 50 letuice sv. Oceta ter iz-te5a Xjegovej Svetosti o tej nenavadni priliki svoje najiskrenejse castitame. zagotav-Ijaje ma svojo neomahljivo udauost, pravo siuovsko ljubezen ter vstrajnodelavnost za Boga iu domovino v obsega svojih pravil.
Ker je pa sedanji pape2 Lev XIII. pri muogoterih prilikah Se posebno dokazal svojo naklonjenost do slovanskih navodov in ker treba zategadel, da Slovani castisljivsmu avojema prijatelju dokazemo §e na posebsn naSiir svojo hvaleznost in udanost, zato se jo politifino drugtvo ^Sloga" obruilo n: posebno bkvo2nico do slavnih zupanstev, naj bi ista delovala na to. da bi vsa starassinstva v slovenskili znpanijah sklenila Castitati sv.
Ogptu k Xjegovej so letnici ter izr.HM Ma v imeiiu obt'in najiskienejso ndannst in lju-bez^i. P<> razio/eticm nuvodllu, kako se to stori, svetiij.i ^logn", da bi se taki ^fclt-pi posluli njej ali pa dr^aviuMiiii poslancii vale*, g. dv. A lit. (iregorf ifu, katwri jili kot zastttpnik slovcnskega naroda na Gori-sketn bodisi sain ali |»a po koin dni^em, ako bo do tje so zadr/an, izr.iC-i ptev/.vise' ileum gospodu Jviiczoiiadskoi'ii, da pridejo 1uk6 > k u p n o na ziianje sv. (hVtu. Okio/.' nico sta podpisalu poiioicd^ednik pieC-, g. IU. Gira in tujiiik.
Pi-ipori.ramo tudi od nase stiani vsem znpaiislvom, da bi s« cim >iroj nd'/vala ^Slugineninu pripororilu ter kolikor inogoee se do l'j. t. m. dopaikUastarttsinskwsklepe; za ostale bo ras <lo IU. man'a.
Dalje sino dobili o cerkveiiili slovesno-n\i\\ sledeiV. [i.iviaMb'o •,
V |irn"lavo piijiezevega jubileja se bo ZV..!)ilo po vscli eerkvali ^iri.ske n'adak»'lije IN. in 14. t. in. ZVe.Vr po pol ore. V lie-dtlju ]'.». fcbr. so bo pela slovesna sv. maAa jn» vseli faniih in dni:(ili rerkvah s kateri-mi je zdriiz'-uo diiMm pastimtvo. Po masi bo zalivalna pt'.em ,.To Ueiini" z doliiMio inolitvijo in blagnslov z Najsveiejsim. V posaiiH'/snili eerkvah ibd'»rijo ilusui ' pastirji zdaj ali kaM»"ji' devt-idiieViiire al; dni;«'i' Jio-bo/tio li, pii kali'viu se b.t nmlil rozni vo-nee /. dru'riini inolitvanii za sv. Oiieta in za vso eerkev.
Yladni program,
ki si je i'lvulozil v soboto trein velikim klnboin poslanske zboiniee, dnzi\'el je, naj-ve.ejt .,Jiaseo", kajti nihPe ni z njim zado-voljen. Vlada st* je skusala pridobnkati le\ii;iij»'iii, a ni jib zadovoljila; s teni pa se je lindo zatnerila k»nsei vativecni, Vef-ine na podlau'i tega prng-rama torej ne bo in ves vladin irud bil je bii/uspesen. -— Taka je Taalfcjeva politika ,,fi»riiVetovatijau. Od 2. deeembra, ko si je nakopal na glavo vsled znane izjave na govor psinoa .Scliwar-zenbirga nejevoljo levieavjev, pricineal je s svojo politiko sreeiin do danasnjega due; ni dvonia, da Taafle ostai:e se dalj«« zv»st politiki, ki inu duuasa tako lej^ n-ipelie.
Glavne tocke t«'ga viadinega poiitieiie-ga unmtvioa sn naslednji:
Xajvisji prestolni gi»vor z dm'- II. ajolla JMil. iziekal je iiadfjo, da se tekoee za>eda5;je drzavnega zbora izka/.'» k»t do-ba u>pesnega dt'la ter j" pozival v sode-lovanje vse one. kateri so oxvedofeni, da nad strankn-.ni stoji eelota, drzava in navod in da nikdar ni smeti inotiti skrbi za naj-visje kuristi s stiankar>kimi tt'ziijaiiii.
l>a .se bo tp.oe odzvati tern nam* ivm Xajvisjeira prestidtiega g.^-ra, je treba, da se zdru/ijo v neko zvezo tiste stranke in ti>li jK^lanci, kateri so se odloeili, da se odzovejo pozivu s patrijotieno pripravljenostjo ter tako zagotove primerno in nspeano na-prcd;ivanjo parlanientamega dela.
Viada obra?a se zategadel do onih pavlanientainib faktovjev, kateri so pritrdee nazorom. razvitim v Xajvisjem prestolnem goVi.ru, zadr/.evali v korist skupnosti svoje. stvankarske teznje. ter so to tudi izrazili s soglaMiiui sklepom o naeinu cdgovora.
I>a bo pa otiiin parlamentarnim fiini tfljem. kateri piidejo glede naujih razume-vanje d:zavnih nalng v postev pri taki zve zi, Hiof-i razsoditi o tern pri.stopa s pojmlno Vediiostjo vl.'idnih namer, §teje si vlada v dolznost izreci jasno, skliciije se na izjavo. podano v poslanski zbomici dne 2. dtcembra 1892. 1., nacela, po katerili upravlja javne zadeve.
Takisto, kakov je vlada vselej pri-pravljena, v zinisln tulli v delegacijah povse odobravane zunanje politike avstrijsko-oger-ske monarhije, varovati i:i ,)jacevati z vseini sredstvi iiioft dr^ave, torej se brez pridrzka odloSno potezati za razvoj brambnib sil, isto tako driise brezpridrzka sedanjega zakonito urejenegs r a z m e r j a- k o g e r s k i d r i a v n i p. o-1 o v i c i, s k a t e r i m j e m o n a r h i j a kon in o in stain o organizovana.
Vlada stoji nepremicno na podlagi «(?• daj veljavne nsrava ii» temeljnih njonih na-o>! in no pilvoli v njihovo premembo. Usta-va jft trdna podlnga raxvoju vsega politico-ga jtivljenja.
Na tej podlagi pa se to politi6uo zivljenje razvijalo v Hoglacju % avBtrijsko di'zavno idejo samo tedaj, ako se vai'UJQ zakonilo zajamPena nvtonomila kraljestev in de^el, k a k o »• n a r o d n a p o s e »t p o» s amn ili n aroilnv ter se ?. rpreft 1 VHiiko pre8«ganje.
Y 1 a d a p }• i v, n a v a, d a b i z a k o> n i t a n r e d b a j« z i k o v u i h p r a v t-o v tt r a d u, soli i n v j a v n e m '7. i v I j «. n j n - varnje n « ni fi k u ni u j« z 1 k n nJBinn pristojefti pomen kot sred-stvo za splosno sporaziunevanjft tudi pri upravi -• ponmgala v dosego narodnostnega nihil.
Vlada se bo tovej Irmlila, dognati glo-de te a nprasaiija niej prizadrliiiii nlranka-mi spovH/.nmlje»ji» in bo podidrala inorebitno delovanje sinijoi'-e se na tiiko spornzimi'jeiijc. Jbikler ne priilo do tnk<»ga zakonn/bo vlada - v kuliki.r je v to mevodujna ¦ v upraviiem podroi'ju o v i r a 1 a v s'ak o r-s ii o p r e in e in h o n a r o d n e g a p o • s»«s tn ega Hi auja,
To vejjn tako m odloObe, katere nio« ie stoiiti po svoji pr.'vidnosii, kakor za iipravno jinllkatuio. Gb'de Nlcduje. drzala se bo vlada, vezaua po veljavnili znkonili in niiredbah, kidikor niogof e dosudanjuga dolgo-letnega sistenia.
Dr^avno nase zivljeiije pa ne zahfeva samo, da se kolikor nioci odstranijo vse naiMdiie pieporne rei^i, ampak se skrbi tudi za iniroviio raznierje niej posaiunimi vero-izpovedanji, drusiveniini sioji in diiavlja* ni. Vlada bo zato verska prepricianja vedno stovala in siMtila ter se odloeiio zoperstav* ljala VMikoi-Sueiitu liiijskanju.
Vlada zniatra v interesii iniriiega so-delovanja prizadetili slrank za potrebno, da se, opuste eerkvenopolit.iena uprasanja in legislalivna obravnavanja o liaceluih pre-iiienibali dricavnega ljudsko solskega zakona. Pri uporabi drzavnega Ijndsko-Solskega zakona pa bo vlada v okviru obstojeftih zakonov ozirala se ua verska fiutila prebivalstva.
Glede verskib Cutil priznava vlada, da : so nierodajna jedino inn en j a noticnih cerkve-! nib .»bl.istev in se bo v tern pogledu po j iiiogoeii'vti in v okviru obstojeeih zakonov j ozirala aa tijili  zelje.
j          Potem   uavaja  progran   tlaljSo vrsto
j vaziiejsib zadev, katere je reSiti  s pomoftjo : parlamentarne. zveze ter povdarja, da bi bil j z-i  p»isredovanje niej   vlado   in   strankaini potreben poseben organ.
heviearji so izrekli, da si hotfejo na-sproti takemu programu oliraniti prosto ro-k<>. Kgodneje so se izrekali Poljaki. 0 m]\ konservativnega kluba pa se porocajo sle-de:e podobrubnosti:
Kazprava o vladnem programu je. bila jali" vibarna in vladni zastopnik poljedelski minister grof Falkenhayn je moral napeti vse silo, da brani vlado. Prvi je govoril vo3ja eeskili veleposestnikov princ Karl Scbwarzenberg, za njim grof Palffy. Oba sta odlof.no naglasala drLavne tir-j a t v e 6 e s k i li veleposestnikov ter z oziiom na programski toPki o dualizmu in o nstavi izjavila, da vladua naCela na-spioitijejo nanienom njene stranke. Za ce-sko-narodno sknpnino izjavil je baron L e-o n h a r d i, da je vladni program zmatrati za izraz preziranja vseh narodnostnib zelja. (>ilii no vzprejmejo tega pregnuna, ako bi ga vlada pa liotela uresnifiiti zoper njih vol jo. polem bi .sele spozuala vso silo ^e§ke opo/.icije. Za nems-:e konservativce govorila sta p.oslanca K a r 1 o n in baron 1) i p a u 1 i ter oba oaklanjala program, ker ne ustreza njih ctrkvenopolitifinim in sol skim zautevam. Z a s 1 o v e n s k o- h r v a ts ko skup in o je govoril posl. Suklje ter je nuziianil, da je skupnina izkleuila, i z s t o p i t i i z k 1 iiba, ako bitaodobril vladni program. V daljSem .govorn je pobijal 1 pr^gramsko tofiko o o h r a n i t v i s e d a-njegaposestnega stauja naro-dov, dokaznjoc, da je ta tdcka nejasno se-stavljeiia, spioh pa da je pojem „posestno stanje" jako laztegljiv. Pri tej refii treba'
razlodevati mej pos«itnim stt-n j e m dejnrainde faoto. Slovene! in ¦Ohi ntmajo posastuegA atanja, katwo Jim gre po piayu, in zato odkUujajo to dolofilno programa. So odlocneje kakov tej tofikl pa SB momjo zopewtavlJRti tiuti, n krtturo se priznava u entile emu jezlku vte«jft vannoBt In veftja pravo kakor d rugi in JAKikom. Tu Je jasno, da j* v es program naravuoHt naparjau zoper Slovenee In Oehe, soaebno, a« ho iipoStevajo jexlkovno rannwre v Gitlliki in v Dalmaciji. Zato odklanjaji/ jugo-slovanski poslanci vladni program % vso odlofinoBtjo. — Navjsocl niinlHter grof Falkenbayn-fe vefikrat posegH) v razpravo iu priporoftal vlailul pvogram, a kliib j« v«a iij«gova IstvajanjA odklunil. Po konPaiii dobftti nazmuiit J« gj-of Ho hell wart, da vlada ni v program vzela od njega na kunfnreneah izr«6enih *nlja in nasvetovnl fesol u eljo, n knte* vo He izreka obibilovanje glude nekaterlli nrograuiskih toPk in so vludl naziiaujii, da si ]iri<lrLiiJH klub ponoluo Hvoboilo glodft V8i»"n vladnih pimllog, da pa n\k tnnin na zdaj no pranlopl ho v opozlcljo,
»mim»'mmmmmmm
kw f&Uki | Sfinfta
i) seji post, ghornice dnt. 20. Jan.
Najin-i-j govori lirvaSkt, in sicov ta* kMu;
Vmko »iete\ U proglasu, Sto mo ga moji dntrjovl i ja izdaii na svoje izbornike prosloga mje-seca, iztaknili smo u glavno tri tocke; gospodavsko stanje, narodnu ravnopvavuost i krvatsko dr^avno pravo.
Osvjedofieni smo u dnu Bvojih duSa, po proSloBti i sadaujosti, druguda i kod nas. da <Se nas narod — hrvatski i sloven-ski obezbiediti jedva onda svoj gospodarstve-ni uapredak i svoj narodiu obstanak, lead se promjeni obstojedi sustav; kad nebiidu upi'avljali njegovom krvjn i imanjem ljudi, koji nepoznaju njega nit njegovoga jezika ¦nit njogovih pbtreba, koji neimaju zanj srea; kad mu ne budn krojili pravice ta* kovi ljudi; — nego kad t)ttde irjedinjen i sam zajedno sa svojim kraljem iz zakonito nm vei?, preko 350 godina vladajude knee, gospodom u svojoj ku6i,.kad bude o^ivo-tvore.io njegovo drzavno praVo.
Dok se to ne dogodi — a bilo bi za zeliti n intere.su dinastije i narod a, da se dim prij: dogodi -• smatramo mi svojom duziiosfjii, izuasati krivice, koje mu se do-gad jajti, zahtjevati, da se vrgi pravo preiqa nj emu po postojedih zakonih sadanjega su* stava i uredjenja monarhije.
Mi imamo pravo to zahtjevati od dr^ave za nas narod, jer on vrsi sve duznesti pre-ma njoj, daje davek u krvi i nbveu.
Sluzimo se, poput ostalih, koliko znamo i mozemo, njemaftkiin jezikom, al se tu neodrifiemo prava, govoriti i ovdje svojim jezikom (Nadaljuje nem§ki:)
Vis^a zbornical Kolikov je meni zna* no, niso Hrvatje in Slovenci v tej drzavni polovici cprosCeni nikakorsne dolznosti iu nobenega davka, ni krvuega ni denarnega, ali prikrajsani so v mnogih pravicah svojih (Poatanec Biatihini: Tako jd!) To ve^ja posebno o pravici izraziti se v svojem jfeziku,
Siisal sein od nekterih gospodov raz-liiine tozbe v tem pogledu, ali o.kakih kri-vicah, kakorsiie se gode Hrvatom id SlO-vencom tostranske dv2avne polovice (Post Krumhholz: Godh se t>s<?iw Slovahom v Ai>~ xlrijil) ni^em 6ul, VseiuMliSCa, za koja se izdaja bgromna svota Stiri milijonov, so ta* ko urejena, da se Hrvatje in Slovenci na njih ne morejo izobraziti V svojem jeziku. (Pod. BittnMni': Tako *e!
V drugej polovici dr2avni obstoji kv-vatsko Fran-Josipovo vseufiiliSCe,' ali Slovenci ga sploli ne morejo pbiskovati, Hrvatje pa le deloma. Pravnilii namrefi mo-' rejc obiskovati to vseiifiilisfie liekaj let in napraviti tarn pvvi -di'zavm . izpit, drugaSe so pa kak-w vsi dritgi 'dijaki navezant'..na uemska vsetteiliscaj tiziroma na  ifolijainjke.
odfldke, kar se tiee iipitov v Gradcu in Iaoawsta. Poljskih in ceSkih JvaeudiliSc ne ¦orejo is raziicnih raziogov tako iahko obiskovati.
Za gianazije se je postavila za tekoce Ieto tifdi svota cez stiri milijoua, in ven-dar ni niti ene gimoazije, kjer bi se ponderate izHjacno hrvaiski ali slovenski. (Cujtel na dcniKt) Na Kranjskem, ktera de-xela je skoro ˇseskozi slovenska, ste dve aenSko-slovenski visji gimnaziji. eua nem-Sko-sloveoska niija gimnaaija in ena cisto aemSka gimnazjja. Na SUjerakem, in sicer t Mariboru, pouftojejo se zadnja Stiri ieta uekteri predmeti y slovenskem jeziku, v Oelju pa le t nemskeni. Cela KoroSka, ki im €ez 120.000 Slovencev, cela Priuiorska, ki iteje cez 400.000 Hrvatov in Slovencev, Bima niti ene gimn&zjje, na kterej bi se ponies I kak predmet t slovenskem ali hv-v&tskew jezika. (Cujtel na desni.)
Ako, Itoeejo siuovi teh dezel obiskovati kako dezeteo gimnazijo. morajo obiskovati nemJke gimnazije v Celovca, v Xteljaku, v Gorici, v Trsta all t Pnjji. Realk za Slovene© in Hrvate planinski* de2el in Pri-worja sploh ni. Poldrugi milijon Slovencev in Hrvatov nisar. deieta pri poldrugem mi-jyouu goldinsrjev, ki s« izda vsako leto za realke.
Obrtnih sol za glavne skupine sploh ni m Slovence in Hrvate. Taka sola ie aaao v Trsta, tam pa je ncni jezik samo italijausclna. Obitniu sol za posamne stroke je pad nekaj. Najvaznejs* ie v Ljubljani, ali od dveh lEtlijonov goldinarjev, kateri se trosyo vsako leto za obrtni pouk, odpade na Slovenes in Hrvate vendar pramajhen dttei.
Za trgovinske in trgovinsko-nadajeval-ne Sole we dajejo tudi l«pe podpore a za Slovence iu Hi rate ga ni takega zavoda.
V Trsta je trgovinska akademija iu momarska Sola, a ueui jezik je samo itali-janscma (Cujtet cujtel mej som i§l jell iki). V LoSinja, v Kotoru in v pnbrovni-kn so tudi momarske Sole, kjer je ucni jezik samo fcaljjanSeiua. (C uj t e! T a k o je* mej s o m is i j e n i k i).
Za alpske dezele iu za Prituorje je cveteio uciteljiSfi in sicer v Celovca, v Ma-riboru, v Ljabljani iu v Kopru. Prvi dve sta popolnoma nemSki, ljubljansko je nem-ikO'slovensko, v Kopru pa se pouduje slo-vensko-neniskj, nrvasko-nemski in italijau-skonemski. Zeuski ueiteJjiaci za te dezele sta dve, v Ljubljani in v Gorici; na prvem zavodu se pouduje neuiiko • slovenski, na drugem sioveiisko ueutski in italijunsko-uem-ski, hrvasko nemSkega oddelka tu ni. Vsa Stajerska in Koroska imata samo jedno zensko nciteljfcie in sicer v Gradcu; z de-kleti, ki se ta le deloma v svojem jeziku izobrazijo in ki pridejo potem kot n6iteljice na Spoduje Stajersko aii Spodaje KoroSko, se tit ravna kakor s tujkauii.                        I
Vaduice na uciteljisfiib v Ljubljani in v Gorici so slovensko-neuiSke, oziroma tudi italijanska-uemSke. in sicer tako, da se poucuje v prvib dveh razredih slovenski oziroma italijauski, nem§ki jezik pa se ie od prvega leta sera oci kot ucui predinet; za5ensi s tr*tjim letnikom je neui^iua ze u6ni jezik, docim je materindfiiua samo Se ufini predmet. (C a j t e! C uj te ! mej so-m i § 1 j e n i k i). Razveu teh vadnic uata-novljeni so se pripravljalui razredi za nemSke gimnazije v Twtu, Pulju in Celjn iu ti pripravljalui razredi so najboljSi dokaz za to, da na teh giiauazijah ni nveden p r a v i ufini jezik.
Kako so urejene Sole na KoroSkem, o tern je visokofiastiti kolega gospod kauonik Klun ze lani govoril in uajbrz tudi letos Se kdo to stvar sprozi. Tiste, ki zel6 zboIjSanja obstojecib razmer, imenujejo visoki nradniki hujskace in kalilce mira. (Tako je\ pfi so-mffljenikih. — Post. Mixa: F» samit) Ne, gospod kanouik Klun sam in vsi Slovene!, ki so se lani za to stvar zavzeli, imeuova-!i so se v tej zbornici kalilce miru.
Okrajni glavarji, namesto da bi kot predsedniki ukrajnih Solskih svetov pri upi-savanju v slovenske ali nemSke oddelke — in take Sole so se nstauovile vsled prosenj zat slovenske Sole — postopali stvarno, po-rabljajo vsa svedstva, da bi roditelje odvr-nili od slovennkih Sol (6njtel), zlasti pa si'amoie slovensko narodnost in slovenski jezik. (Poslanec dr. VaScdf: To to \,a kaj Sedni okfcyni glavarji).
Sklicujem se ta na interpelacijo po-slanca Suk^eja in tovariSev, posebno pa je omeniti nekega Mac Nevina, okrajnega glavarja, predsednika okrajnega Solskega sveta v Celovcu. PrcSnje, katere se v tej reCi pdfiiljajo naravnost ministerstvu, doha-jajo ad infonnandum de2elnemn solskenu svetu in ta dezelui Sclski svet jih kar na kratko odbija. lia/ven omenjenih vadnic in pripravyalnih ra/.rsdov so v Tratn, v Gorici in v Pulju Se nemSke ljudske Sole za decke in deklice, kntcre Sole vzdr2oje dr-2avaf i>: v Ljubljani vzdrzuje tako Solo mestna obfina. Ceio v Dalmaciji je nemSka ljpdska Sola in to v Zadru kot vojaSka ljudska Sola. (Poslatuc dr. Brzorddi Ljudska iola za vvjakel Ve*dost\ Za poucevanje nemSkega jezika v Ijudskih Soiab na deieli v Istri in na Goriskem se postav^ajo v pw-a&m nagrade.
imenovani ljudaki Soli v Ljubljani, kateri vzdiiuje meato in katerinikakor nista bill po-trebni, zlasti na z oziiom na ondotni vadniei, ita bill ustanOT^eoi po strogemnalogu naaSne
uprave in ta ista nancna nprava ni uikdar in nikjer astanovila slovenske ali hrvaSke Sole, kjei9 bi bila potrebna, in sluvenskih Sol niti tam ni dala ustanoviti, kjer so bile potrebne, za^eljene in kjer so zanje prosiii. V raislih so mi slovenske Sole v Tratn in v Gorici. Ze leta 188D., torej skoro pred de-setimi leti izroSila se je ob&nskemu zasto-pu trLaSkemu proSnja za ustanovitev slo-venskih Sol, podpisana od 1400 roditeljev. (Cujtel Qujtel me} somiSljeniki). Obftinski /.astop je leta 1884. to peticijo zavrgel. Do-ticni utok na c. kt\ naniestniStvo kot de-zelno Solsko oblastvo je bil odklonjen in takisto tudi na c. kr. ministerstvo, a ne iz uzrokov, katere je navedlo naniestniStvo. ampak zato, ker druStvo „Edinost" ni bilo opraviceno podati proSnje in ker je bilo poobiastilo sicer izpri^ano (attestato) ne pa dokazano (provato).
To razsodilo je rainisterstvo leta 1888. izdalo, do&im je namestniitvo izdalo raz-sodbo na rekurs, podan 29, decembray 1884. leta, Sele julija meseca 1887. leta. (Cujte!) torej dve in pol leta pozneje. (Poshmec dr, Brzordd: To je mvm'ojetna naglical)
V  novejSem casu podana je bila nova proSnja za slovensko Solo: c. kr. namestniitvo kot detfelno Solsko oblastvo je to pro-Snjo zopet oiWlo, eeS, da v zakonu i.i utu-meljena, Vsled utoka na viioko c. kr, mi-nisterstvo za uk in bogoiSastje odredjlo se je komisijsko obravnavanje.
Torej Sele po preteku devetili let priSlo je do tega, kar je v zakonu zapove-dano, namrec do kotnisijske obiavnavo. Obcinski zastop povabljun odposlati k tern obravnavam svojega zastopnika, je to od-klonil in mc?tni magistrat, kot oki'ajno Solsko oblastvo, je peticijo z-ivrnil, Ce se ne motim meseca julija lanskega leta pozvan j» bil ob(':ii)Hki zastop, da izrece svoje mnenje glede ustaiiovitve ulovenskib Sol. Doticna obravnava se je vrSila dne 15. aep-tembra in jaz imam dotiftno poroCilo pred sabo. V njem se najprej popinty'e zgodovina peticij za elov-Miske gole, potom pa se izrefie nmetije.
Obciuski zastop, ue giede na Iconser-vativiie in libevalne razlike, izrekel je skoro jednoglasno negativno niDenje, akoprav pri-poznava porofiilo samo, da zivi v Trstu nad 8000 Slovencev in da je okoli 700 sloven-skill za Solo godiiih otrok. OMinski zastop izrekel je zajeduo trdito preprifiaiije da namestnistvo to peticijo ?.avrtits v zmislu iu iz uzrokov, kakor z« prwj. (Paul, Alf, grof Coromni'. bit, <mi ie poznujo ttammtnilm Hi-naldinija!)
Ako bi se pa to ne zgodilo, ako bi namestuistvo ugudilo tistim, kateri niitiaju drugega namena, kakor bojevati se zopei* vse, kar je kakemu narodu sveto, nanirefi zoper jezik in tradicijo, potem izjavlja t ta obcinski zastop, da nikdar ne pri vol if da se ustanovi slovenska iola v Trstu.
Dotiftui sklep in poroftilo sploh temelji na razlogih c. kr. namestniStva iz 1.1887.; navajajo se celo kar celi odstavki. Nainent-niStvo daloje torej samo obSinakemu zastopu oro2je v roko, s katerim se more bojevati zoper slovenske Sole in ta imenuje boj proti vsemu, kai* je narodu tiajsveteje, pro&njo tistih starisev, kateri hoCejo prav to'ohra-niti, kar jim je najsveteje, svoj jazik. (Biirno odobravanje. — tujtel &ujte\ mejttomiSljeniki).
Vsa utemeljevanja se snujejo na to, da so v okolici trzaSki slovenske Sole, in Irer od nikoder v nmstu do tja ni Stiri ki-Ku.etre dalefi, naj slovenski otroci iz mesta obisk jejo slovenske Sole v okolici. (Jalco dobrt, in fitneh mej somiSljeniki,)
Kdo je ze kda) sliSal, da obisknjejo otroci iz mesta okolicanske Sole ? (Posl. Dr, Brzordd: To je klaaitinot) Vrh tega so slovenske Sole v okolici prenapolnjene; tako na primer je v Skednju v jednem razredu nad sto otrok. Treba bi bilo torej v okolici zidati Solska poslopja, da bi mogli te Sole obiskovati slovenski otroci iz mesta, (IV-selost in Cujtel Cujtel med somiSljeniki,)
Okolnosti, radi katerihjetudi vokrozju jedne ure ustanoviti veS Sol, se ne upoJte-vajo: okolnosti, na katere se ozira posta-vodajalstvo v vseh dezelah in na katere se ozira tudi obcinski zastop tr^aSki in na-ntestniStvo glede okolifanskili otrok, kateri hocejo obiskovati italijansko Solo.
Otroci iz okolice imajo do mesta, kjer so italijansko Sole, ravno tako dalec, kakor otroci iz mesta do okolice iu vender se je zadnjih deset let ustanovilo innogo italijan-skih paralelk tam, kjer niso bile zaleljene, kjer nihfie zanje prosil ni in kjer so bile popolnoma nepotrebne.
Navedem naj, gospoda moja, samo je-den dokaz.
V  Rojanu so tiye slovenski in Stiri itaiijanski razredi. V tej Soli je 411 otrck, mej temi deset, reci deset takih, ki doma res italijauski govore, 401 pa govovevsvo-jih krogih samo slovenski (C»;>, Cnjte I mej somiSljeniki) in za teh deset otrot so Stiri paralelni razredi, za ostale 401 pa samo trijje razredi. (jbujte, Gujte! Post. Alfred grof Coronini: Pripravljalnice za Italijo 1)
Gospdda moja 1 Ce obiskujejo tudi slovenski otroci te italijanske Sole, pripisati je te raznim spletkam, da pa dobrih uspe-hov ni raoCi doseSi, je labko umevno. U^peh morebitile ta, da se polagoma poitalijanci vaa trzaika okolica. (Jrasl, Brzoradx Toji tudi evrha 1 — Po&l. Biankinl: Avstrtfa dth vedno za Italijo!) Tisti u&telji, ki pospa-lajejo uCenje itaiyanloiae mej okolitani, so
gotovi posebnih ozirov in jim je vse dovo-Ijeno, do6im so slovenski ncitelji pravi s»z-nji, kateri se ne smejo ganiti. Zadnjic na-Btala je v obcinskem zastopu ostra razprava samo zato, ker sta dva ncitelja podpisala popolnoma hedol^no brzojavko. Zacela se je stroga prelskava proti tenia slovenskima agitatorjema (Vwelost mej somiSljeniki) in psovali in napadali so pri tej priliki ucite-lje in duhovnike.
Kakor sem prav danes cital v nekem listu, morala sta obfiinski zastop in mestni magistrat sama izjaviti, da je bila vsa razprava nepotrebna, ker je bila doticna brzo-javka povsem nedolzna, (Post, Wohanka: Slovenska je bila in to je glama ntvctr I — Post. dr. Brzorad: Slovensko brzojavko podpi-sati je predrznostl)
Zadnji eas bi bil, gospoda moja, da se Jolske razmere v trzaSkemmsstu kakor tudi v okoliei premen6 po pravu in po zakonn, i;e pa sstrankarskega staliSSa, po knterem ita Trst in okolica italijanska provincija ali, ee Se nista, morala to vsaj postati. (0-tlobravanje mej eomiSljeniki),
Blizit fcakfi je tudi s slovmiakimi So-lami v Gorici.
Nekaj tisofi Sl«)vi»ncev, kateri imajo «koli tfsofi za Solo godnili otrok, prosi in vefi let ustaiiovitve slovenskih Sol, a vse te proSuJKtif odbiiajo. Ustaiiovitve slovenskih sol se v prvi vrsti upirata obftinski zastop goiiski in goriSki magistrat, ki sta taka, kakerSna sta, nastala pri volitvah samo s poinofijo c. kr. vlade. (Cnjte, (Utjte I mej somiSljeniki.) Ta ob-finski zastop in ta mnstni magistrat, /. zu-panom na fielii, to \m> ni diugega nii\ kot dete c, vlade. (I'oM. Alfred grof Voronini: In nicer irndmtonko detel)
Najnovejs«, kar «e je zgodilo v tej refii, je unaz miuisterstva namestiiistvu; to pa stem uka/otn ni zadovoljno -¦- tc,?a ni vid^ti samo iz postopanja; ampak tudi i/ nradnih iu polvladnih listov. NaniestniStvo naroftilo je odloPno, v kar je bilo po ukazu minislerstva prisi'jc.no, obfiuxkciiiu zastopu v j'oke ziipHiiii, da mora do 7, jaiininjii t. I. reSiti peticijo znnidi slovcnskiii sol \\\ Ijitbi ta ziipan sklioal je sejo obftinskega zaslopa na dan 17. t. in. (Smelt), Poroi'al je Sinn in omenil, da je to s|tor*f^il tcr povedal. da stvari ni tako hitro rc«iti, kakor toU visoki gospodje -¦• to cue po preMtt nekntmh Ut! - • Priporofail je, naj so stvar otlka/e SolskiMiin odseku ! Torej dve, tri Ida potem, ko je bila podana prosnja, i/.rmMla se je sele NolHkmmi odseku.
Taka  /iiiiii'evanja         preiicse   samo
mati ....... co  se sinem' tako  izraziti        od
svojega otroka, c. kr. naniestniStvo o-l ob-einskega zastopa in me-itnega magistr.ita.
Pripomniti moram Ae, da so bili p»d-pisi na ziulnji proSnji za u»tanovitev slovenskih Sol v Gorici notarski potrjeni, za kar se je izdalo iU) gld.. katcra svota bi se bila pac* Ialiko za kaj boljega porabilH; in prihrautl bi se bil laiiko tudi trud in vsled tega mnogo r.izburjenosti. Da so slov\'t»ske Sole tako v Gorici kakor v Trstu potrebne, to diikazujejo najbolje ondotne slovenske zasebne Sole, katere obiskuje na stotiue in stotine otrok. (Cujfe, (Utjtel mtjsomiSljeniki.) (Dalje prihodujifi).
3D OPIPSI
Is Mlrnu, 7. februarja. • • Opn.stit»», g. ureduik, da ni dobilo V'a.se eenjeno ured-niStvo vabila k veselici tukajsnjega ,,K a-t o 1 i s k e g a r o k o d e 1 s k e g a d r n a t-v a". Ako bi poznali natanko nase razmere, bi nam gotovo ne zamerili. V prvi vrsti je uzrok lega naSe dvorane in pretesen pro-stor *) poleg tt»ga je pa nase drustvo zai^elo Se le delovati s svojimi nbornimi niocmi, skoraj bi rekel nekako v svetem straliu; saj veste, kako potasi se razvija drustveno zivljenje posebno v goriski okolici.
A vendar hoSem sporoiiti conjenim wSo5inim" bralceni nekolike «> zadnji vese-Jici. Najprej moram omeniti, da temelj ni-rodnemu petju je poloiil prejanji kapelan g. Josip Kalin, in sad njegovega truda se je ie pokazal pri lanski doma5i zabavi in pri mladini, ki ne prepeva vec onih grdih laskih pesmij. Na tej podlagi se zida in se bo zidalo dalje.
Vspored zadnje veselice je bil zanimiv in ob enem tudi pouWjiv. Dvorana je bila polna in sicer skoro samo priprostega ljud-stva. Pelo se je pet mozkih zborov dosti dobro. Vsak zacetek je tezak. Govor velec g. ^upnika je bil sprejet z naudus5enjem. Po kratki zahvali za obilen trud vsem sodelo-valcem, posebno g. kapelanu in g. naducl-telju, govoril je o tukajSnjih drulbinskih razmerah; namrec, da obstoj druiine in nravnosti je odvisen od dobrega gospo-darstvaj dobro gospodavstvo pa napreduje le tedaj, ako je jeden sam gospodar v hiii. Tukaj pa se navadno zgodi, da mladened, ki postane delavec pri 17 ali 18 letih, se odtrga skoro bi rekel od druiiue in se Sinatra le saniostojuim; radi tega sinovi de-lavci ne dajajo vsega zaslulka o6etu, ampak le toliko, kar zado§6a «a vsakdanji iiivez\ vse drugo pa si sami pridriujejo, in to je velika nevarnost za nravnost, zakaj denar 1TO& kratke noge.  Bog daj, da bi padle te
' ¦) Z» bm bi veadar Se l»Uo pwitora, kaj? Ur.
besede na rodovitna tla, ker le tako bi se mogla zapreciti mnoga zla. „Kabeljsko j e z e r o" je deklamovala gospodicna Olga Vodopivec jako dobro in obfiinstvo jo je tern paz^jiveje posluSalo, ker je poprej g. zupnik dodal tej pesmi kratko pojasnilo. Prelepa VoSujakova igra „Svoji k svo-j i mw se tudi prilega naSim razmeram. Igrala se je izvrstuo, ako se oziramo na igralce, ki so stopili skoro bi rekel od tezkega dela na oder. Ali pridnost in trdna volja vse premagata; posebno mo2ko je igral 2npan svojo nlogo. Bog daj, da bi tudi ta igra ne ostaia brez sadu. SlednjiS je vzbudil mnogo smeha tudiSaljivipmor MPiskrovezec", ki ima v sebi marsiktero dobro jedro vna* rodnem in nravnem oziru. Tako se je kon-6aia veselica in obfiinstvosejemirnorazSlo.
Torla nied veselico se je vrSil le drug prizoiN^Jvi Jajiotrj^ celo_naso__yas in o kte^ rem gotovo pnpoveduje cela Gnrica."Tiidi o tern Vam liofiem nekoliko sporofiti, ker v»ii», da nasi nasprotuiki kar ve.selja vriskajo in morda tudi dokladajo mnogo veft, kak«ir je v resnici. K<.j je bilo torej temu uzrok? Mnenja so razliftna. Najbolj verojeten uzrok pa je bil p 1 e s. Nekteri so boteli nam-refi iineti pies vsako net'eljo v pustnein hisn; ker pa zupanxtvo tega ni dovolilo vsled sejnega sklcpa, kakor huiuo nektere nedeljo, so se zurotili proti veselici nasega druStva, (ieS, ker nam ne dovolijo plesa, tudi oni se ne botto veselili, /ato so skle-nili nizsajati med veselieo okoli dvoraue, Drugi pa pi-avijo zopet drugaco; najbizje jebila viuska kapljica najvef kriva.
in res, kmalu, ko so j» jela vrhiu veselica, pridrvi pt:t rogovile/.ev na dvorisc.e pred dvorano iu ravno med deklamacijo se zaslisi nezuosiio tub'iije. i)va oio/.uiku, ki sta pri.vla sem, zapustita hitro dvorano, da bi potolazila te kiic-it':e. In res odidejo v krciuo in kmnlu puiieba kri^anje. Toda ze v zai'xtku igre se ra/.uese, kakor Id trenil, glas: oroznika so uhiH.
W* je osupnilo. Tudi g. zupnika pri-dejo klicat; zelel ga je ranji nee sain. Vspored vest'lici- pa so je vendar vrSil dalje. Kako so je pa (o zgodilo5* Ker se niso mogli 1i rogovile/i mascevati unddrust-voui, dasi ni imelo pri tern niti najnuinjse krivde (saj dmstvo jim w- more bianiti plesa), mast'-evali so so nal oro/.nikomi. riio^a u)t/zu nista pricukovala lukegaupo!a. Napadlt ^o ju; a doeiin sta se brauila, po-tt'gue ni'ki iiiladcuec. • i^a g,i Miiemo tako iiiH'iMiv.'iti, ker nikdo bi ne bil piicakoval od njega kaj Jakega, ko boii'hu celo svojo zivljenje, ima pokvarjeiio roko in ni slovenske korciiiue, - \\\>t in prereze oio/nika h'/. trebuli. R-inJMiii oioznik se otresenapa-dovalcev in drvi za zlociurem, toda kmalu obiieuiore; puSka mu pailo i/, rok. Njegov ding prhkori k njemu twr ga piivede v kavarno g. I'elieona. Tukaj se jo <?utii zelo slabega iu radi tega je Mel duhovuika (t. zupnik piiil*} in mu podeli v^e sv. zakra-nieute z.i umirajoce, pott.m ga polo2ijo na voz iu gaodpeljejo v Goiico.
l'ravijo, da nismttiioratijen.Zlocimv paje ube/.;U;indo sedaj ga niso P« »loIii!i v ptM; klati se tukaj okoli po polju; uajbrz di st pojde sam naznaiiit. **) Njcgovi lovsmsipa so se kasneje divjali po vasi. T«.i ju on* za-lostni prizor, iz kterega se villi, kako potrebna so drustva, posebno v goriski okolici, ki bi gojila pravi ukus za postene veselice. In uaSe drustvo upa, da doseze svoj namen z bozjo pomocjo. Zrli se pa, da bi segla umes se drnga r>ka ki bi ukiotila teh par iojo-vilezev v nasi sicer v/,gledni obiMni.
Viili**» torej sad pogubnih javnih pie* sov na dezeli. 0 da bi prisli vendar k«*daj do spoznanja vse obiine in sploh prepove-«lale j.ivue ple^e, kakor se je ze vtn'krat fitalo v Vaseiu cenjenem li <tu; naxprotno pa, da bi se gujilo bolj druStveno zivljenje, ki bi pospesevalo nravnost in narodno zavednost!
V Oepovaue, due (J. februarja. — Sprej-mite, gospod urednik, iz naSega zam«teuega kraja dopisif, ter priob^ite ga iastitim bralceni „SoeV'. naj izvedo, da naSa Citalnica nikakor ni so zaspala. Dne 15. januarja imeli saw obcui zbor, pri katerem se je usta-novil nov odbor, k«>ji nas je razv^selil ie po preteku 16. dnij z obicajno predpustno veselko s sledecim sporedom:
1. Nagovorfek. 3. Slovanska pesetn. 3. Igra ^Svoji k svojini*. 4. ,Na3a zvezda*, pesem. 5. Zupan kandidat, deklamacija. 6. „Sar«fanu, pesem. 7. rtGos*, saljiv govor. 8. Cesarska pesem.
Petje se je izvrSilo prav dobro. Igral* se je dobro, posebno se je odlikoval K r i-cai (Stefan Kofol Biazetov), kateri, dasi je izvrsil le domaJo Solo, je vrlo dobro po-snemal kretanje in poklone gosposkih ljudij in dasi je bil ta Se le drngi njegov nastop. Vse kale, da je naie druStvo dobiio v njem izvrstuo delavuo moc. Bog nam ga obrani Se mnogo let. Obilno smeha je pa vzbudil Martin Podgornik s svojo deklamacijo -Zupan kandidat" katera pristoji prav za predpustni Cas. Kar bi bilo Se omeniti o tej veselici, je Saljiv govor gospoda predsednika, v ka-terem nam je primerjal gos s pjjancem. Po besedi smo se razveseljevali Se v gostilni pri gospodu A. Kofolu pri kapljici rujnega vipayca. Pri tej priliki smo se spomnili vrle „Sloge", (ki tako pridno reSuje naSo deco potujfifcvanja), in njenega bolnega predsednika ter naSega drzavnega poslanca pre-
"*•*) To ie je tadi m zgoiilo f Ktio. Umfo.
testitegi gosp. dr. Antona Gregoriifta, j ielei ma, da bi kmalu ofcieval ter nas s svojo spretno roko vodil v trdem boju za J pravice milega nam naroda.                          j
Kakor oobeno veselje dolgo ne traja, tako nas je presenetila rest dne 4. t. m. J e smrtt Marjane BratnS, rojeue,Lofol, I sestre precastitega gospoda rosgv. Stefana Kofola in matere gospoda Antona Bratu-ia, odapoaini. okrajoega solskega sveta.K isadnjemu poiiiku jo je spremljala ogrom-b& maoiica ljudstva, kajti bila je blaga id postena dasa.                                           ,
II IjtMiut,  v  febravarja.   —  Ce- ] prav  smo> kranjski Sb>venoi.  mi  v   nasej | ,be!is Ljabljane pa se posebej,  z  nekako j doiao m K'asno  „aervozitetofc   ter uprav ..raelanholteus   rozpoL>zeuiur priLakovaIi in sreeao docakali novo leto, — v katero smo z tso ttpraneweatfoststiii bree-biojaslad-kih nad ia «po*V — dosegli nismo do zdaj vender d*«g*g* *« nic oego — prazne sunja o »bolj*i i»rib.u4ujosu'\ in pa — izvenrmno kratok  —-   pr*ip*»**!> ki earn je  vsaj uase razbarjeee iivee nekoliko pomiril, v ostalem pa vsakdaRJe zivljenje spravil vsaj za do-brib i*»si ii-duov Bit drwg in !....                    I
G!e«L piedpa«a mi je omeniti, da uasa | Bar .'data drustva oaienjajo vse modi, dado- | ao|uo praznujejo Kuietuovo d*>h<>, ob «nem j p» podad" adorn svojim in obriustvu v oK-e i prim-n uega daluega iu trtanrga uzitka. !)*> j zdaj x<* se rrlu d»bro ubtiodi: ,Oital«K-iiirt vVodnik*>v pies* v iedutui  dvurani, raznik iiianjaih  droitev    plesni   v«ncki,  trgovski pies i. t, d., tern  pa imajo slediti: BSi)ko- ! lava-"   waskerada   (pustuo   nedeljo;,  zateui j „.Si*Ye'eva* maskeiada (pustoi turek), in s« j par diuzib.  Pit  v.-eh  neodpusttta   uiba je j sevfcda  ta, da  \t  drastvom   prosjafiti pii | tujeib za primt'ae prostoie, ker niirauio — srojilt! Za tew pa   ueudpustne   usluge pri aekaierih uaroduib vesefieab, fef jih  ukazu-jejo Ddkateci niwdui nasi kro^t — n<*ntSki in tieniikutititkj go>poii iia ijub-i, ki .sk \\u morcj'j  i>?  zdaj pu>tiivitt na ii>to (tdbn^iio oiioiuu ataliJiCf, da bt  dali pri obCevanju in  detovauju   c^Iej   zabavi   sl«»veiisk» Ww, iv.MStl tfj in tak^j gospudi iia lj;sbo koke-t«jeJ4i }. ujo v nemjicini, izg<*vaijaj« se:   i<> zabUfva -- uljutbiu.tt (.'!) in stimnt hi ga vedi kaj   iirt   v.sc!   Take  iu   euake poiovii'*ar.ske-burke u^ratijaj) pie,l kuiisauii in t\ ujitiii v st'fdistH  kranj^ke iteiAv,   uxmtf   v   svoji najiVHic^ti, i!.i svet n« izve a u'iih, i:v *r. v diMuaC-ib li."»tib lepo •*  v»*r»i   tttn ¦¦- m»Ii'L Iu psUtit h.«Jetc datt leant uaiwtitii srediMU pe'-iit       „btl« KjubljauK'/ Kak«»r iwai.-ikaj v ijus, tako }'.< vti'ii t<; h; ~ psaziia ftaza! I'a dotveij!
Burij u^od.iu boda neuiara tt'kot-e leto v dtugeai oziru. C« uaa tie vaiaju ve»U, ki jib ja fiuti, dob;oio v teku Jeta BNarod»i doai* (vsaj do podstreLja;, zateui dezelno bututco iu ,,'iuiim/ijsku po.>iopje. xiiorda tudi t#. vifijo dtkiiSko aolo iu -•- uove ulice, cest«j iu tiga a slovausko-tieinSk:t>(i uapisi. S i. jnlijmn piide tudi re^rg^nt^acija inp^tiiib tradov v tir in voljaw, k» je gle.le viijih iiradutkov smatrati ugvduo. glv.de nizjih ps» pravo pobitbtjeuo detet ki nt dela id iasti fluizem, ki sede v ofci;. sveta Laan6u^m od-sekuf tsiti bode kaj kovi.stiia nixjiiii uradui-kooi, kat*it'in) neT — memogrtide retoao, —¦ sicer temeljito dti5«e i» tele^ue moL-i izze-niajo, da bi ae pa od'Skodovali, — k<i<> s« zu to briga!! — Tore] tudi tu kaz« polovi-farstvo <*\'o'}ii -   tninpaste rt»{jc I
Zadnje dni pojavila se je v n*i»em nestn in par va^eh v okolici, kuzua btde* sen na gubcu in parkijib, zbwg kat. re izo-stana pvibr>dnji meseiui seutenj*, dukler bo-lezen ne pujenja, iz»».stanejo brzkuite tudi ostali iiviuski semnji, izvzsuiht onu za kouj«. D«la pri dotenjskih 2eleziiicah so se po ntalem ze priLela nadaljevati. Da bi le pritisnilo z* juzno vreme in pospravilo mi eg, katarega iniamo Se nad 14 pakev na visoko. Po iiaSem mestu §la je te dni g«»ve-rioa, «Ia baron H e i n pojde od tod, a na Bjegovo raesto da pride namest. svetovalec tpcut G h o r i n s k y iz Uradra. Koiiko je isa tern resnice, Vain pri vsej dobrej volji ne Tern povedati, zlasti zdaj, ko se bar, H*ia neiam prav pridno siovensiiue uii! — (Tudi ^v Gorici se je Sitila ta gov»rica. Vv.) Ge si Slovene! ne bodemo poinagali sand, pomagala nam ne bodet* ni Hein ni Ghorinskr, kamo ii grof Taaffe, ki uganja /. n&mi — politicne burke!
Iz beieike SloiMije, 21. januarija. ~ Da niti najstarejsi Ijndje takega mraza ne pamtijo, Se omenjati ni treba. A ta mraz ia zmrsal skazaia sta se pri nas §e na ne-ki poseben na^in. Vzela sta nam vodo bedj ko najbujga suSa. V Nedizi le nikoli ni bilo tako malo vode. Mlicarji so bili v nemajbni zadregi, kako bi ljudi zadostno preskrbeli z moke, kar jim niti o aajvetji «a§i ni delalo preglavice. Po gorab so vsi manjsi studenci posahnili in ljudje so morali z veliko tezavo iz oddaljeuib. potokov ali iz Nedize nositi vodo za se in za zivino.
Xeki mladenift j*» pa dobil zaiosten, tra-jen »pomia na ta izredni mraz. Nesel ie bre-me drvi, a na stvmi, zamrznjent poti se mu je spodrsnilo in reveiu je butara padia na nogo ter ma jo nad gleznjem zlomila.
Doma6e in razne novice
Osebfle vesU. — Gospoda nadaciteija Petra MedvelCeknv Opatjeaiselti umrla jo uzorna soproga Marija. —¦ Znanega go-riskega   trgorca   Oblescaka   casproti
nadskofijske kapele v Gorici jeufieraj zadela enaka n'esrefia. N. y m. p.!
Dabovske novice. — Prejeli smo na-slednji dopis: „Da ne boste tozili, go.^pod nrednik, da ne dobite porofiil o duhovskib zadevah, sprejmito par vesfcif.
(Prvo vest o cerkvenih propovedib v Gorici odlozili smo za pribodnji ,Pviniorec'.) Pastii-ski list, ki se bo cital v nHHjo, peCa se ves s 50-letnico sv. Ofieta Leva XIII. Vem. da ga bodo slisali vsi veruiki, zlasti na dezeli, zat6 ne boni dalje gcvoiil o tem listu liHSSSa...prevzvisenega visje^.i dusnega pastirja. Iwoneciio slede navadne dolocbe in olajsanja zaradi nzivanja uicsuih jedii v 40-danskeni postu.
Due 8. t. m. ob 2 pppoldne je nmrl v Gorici 6. o Marko Oristofolet ti, masnik kapucinskega reda, rojen Goriean, znau iu spoitovan po vsem mestu. Poznati je bil kot izvrsten spovednik, b kateromu so se zate-kali spovedanci iz vseh stanov. Pri Gorifa* nib je bil jako priljubljen iu pogosto so ga klioali k boluikom na dom. Piibovni tovar-Si >(} nabajali v njeni vedno izvedenega in mod'i^a, kakor tudi odkrito.sriMjega sveto-valra. »Sivi nje^ov oft a, bisni posestnik v (Jorici, je se :Uv. Kapucinski samostait, gorisko duli<»vstvo iu mesto je innogo zgubilo v rajuikn, B.»g mu povmi na oiiem svetu vse diibr). kar j« tukaj storil, ter daj mu pokoj, katerega v vedno delavnem zivljenju ni imel. Slove^en pogreb bil je (lanes med ne-«avaduo ubiluim Kpremstvom.
C, g. Anton iJ e r 1 o t, vikar na Sred-njeni v kanalski dekaniji, imenovan ,je zup-bikoin ua Vogerskem pri Gorici. v dekaniji sVuipet-i-ski. ("'« tudi l.i lmdomHsniki naSo bvaio umrebjii zlorabili, i»e ninrt'ini), da bi tie i-t'.stitali zupljauom, <la dubijo diis-nega pastirja, kakersisega bi vsaka rluliov-[ iiija 7. veseljem vzprejela. • hosti za I danes".
I        Slot'. Suit* ftiorlei. — Vposlanski zbor-
| niti f?ovurii je pusl. Uobie. o ljudskih fiidali
i na Slovenskem. Dotakuil se je   tndi   ja-re-
5«-ga upj-asaiija » nasili prosnjah za s)uveu«
ske sole v (Jorici.  Xje^ov  govor piiobt'iino
j v ctduti.  -     Minister Gauft odgovuril muje
v tem o/.iru jako ugodno, muni-ec, da defrdni
ii'.)l>.ki svr»  v najkraj.sem easu  reisi   prosujo
slnvi'iiskih starisev. - - Za^topnika prosilcev
I podala sta ua deztdui solski .svet jako <»|ni-
j pntno  ulogo, h katero sta«i?.ij«osaliipovoftilo
in   sprejeti   preillog   dr.   Ver/«'gnassi-ja v
nicsfiit'iu   za.-topu  goriskem.   l!biga  pobiju
tm'kn za tocko tako temeljit.o, da   proti te-
mu ni ugovora. Kuiiectio prosi, uaj vsaj de-
ielui solski svet pointi  z  n-sitvijo, ker jtt
ze niestni   zahtoj)   zavbu'teval, kolikor je le
mogel. -- I'pasuo, da s |irihodujim solskim
le.toui bo vse v redtt. Vederemo!
Xasa druSJra -- (ioriiku ilitalnka" priredi v m'dyljo 12. t. in. vsakoietni Veliki pie.s /. ni;jikaim in kostumi. Ta priljnb-Ijeurf, vestrlica se je doslej Sc vsako leto prav sijajiio sponesla, a tako bo tudi leto.s, ker o^iasilo je svoj i>ribod ze innogo odlift-nejsib rodttijnbov z de-^ele.. Tudi uase dame se skrbno pripravljajo nanj. Zato siiie-mo r. gotovostj«i pri?akovati da dozivlmo v nedeljo v eitalniciiih orostoriJt zopet prije-ten in za sloveuski zivelj v Gorici casten vi-fier   —
nIhalno lirultro" v Kuzani priredi 13. t ni. (na pustiii ponedeljek) zabavo s po-iii'uinti govori. deklatuacijo, petjem, godbo iu plesom v dvoraui g. J, pi. Reja. Posel-na vabila se ne bodo posiljalx.    - Odbor.
XMtnc volltvr v ttorlfl se zopet bli-zajo. Oii 0 t. in. so rnzpido/.eni ze volilnl imeiiiKt d't 5. mar-ji; ens /a reklainacije traja i»otem se do 18. marea. Volitve liodo prve dni ajtril.-t. - Me.stui zupan je b'tos natatrftio izpolnii zaiiteve mestnega statu ta, da bi ne imel zopet takih sitnostij, kakor-sne mu je Ian: napravila „Sloga" s svojim ntokota. — Vsak volilec naj torej pugleda, all je upisau v imeniku ali tie; ako ni, treba je podati o pravem t'asu veklamacij(». K:U;r ne ve. kako se to naprti'i, oglasi se lahko v nasem urednistvu. Letos bo treba voliti !e pet starasin.
\a goriSkeoi nkop»diScnu za mrtre na-
rede se 6 n«.vib rakev prvega in G tretjega razieda; izdela jibkamnosek Jos. .Taznik, Dez'rilni odbor je dovolil potrebno svoto de-narj.'i od mestuega pesojila, katero bo pa kmalu zopet subo.
Polar. — V nedeljo vefier naslal je ogenj v manjsem hlevu gostilne Bpr5 zlati zvezdi" na Starem ti-gu. Hlev pogorel je do ta". Ognfegasci so vse svoje mofii napenjali edino na ta, da so ogenj omfjili le na go-reei blev, kajti tikotna na levi stoji vei'j'" hlev, nad katerim je sokolska dvorana, na desni pa drugo poslopje. K sreci, da malt blevfiek lofijo glavni zidovi od poslopij ua desni in levi, sicer bi nesreCa bila mnogo ?e«5ja. Ker je v hlevu bilo precej sena, ni bilo mogofe tako kmalu ognja povsem pu-gasiti, kar se je zgodilo se le pozno po noCi. — Ognjegasci' so prav pridno delali. Tudi na pogorisce so prihiteli jako hitro, dasi so morali samotez pripeijati gasilko in vse pripiave, ker — ni bilo konj. Pa tudi vode ni bilo veliko; Bog ne dsj, da bi po-2ar dalje segel okoli sebe S
Droiba sr. Mohor|a. — Kmalu se za-kljufii upisovanje v to naio slavno druibo. Kdor se ni ie npisal, stori naj to prav go-toro do konea tega nieseca pri cerkovniku stolne cerkve.
,.  ! ..-   . .. aeaaBu—l_i_.       i       i       ¦.....
Mestni dae. — Financno nadzornigtvo I v Gorici je l-Mzsodilo, da mestni magistral I mora gosp. Fogarju pri mostu v Pevmi povruiti vac tisofiakov, katereje prevefiplai cal na n-estnem dacu od mesa, katero vozi j v mesto. Proti tej razsodbi podal je mestni zastop utok na financno vodstvo v Trst.
Podgorska prarda. — Ran.jen!  otolfa je bil poklican v   Trst, da  ga   preisce   §e e>U u zdravnik, ali je  res izgubil   oko   ali ne, radi Cesar zahteva moz odSkodnino 3000 j glil. — Nihce   Slovencev ne veruje.   da je I oko 'res popolnoma izgubil, kakor trdi. Za- I j to bi bilo ie zeleti, da bi stroga zdravniska I
preiskava   pregnala   v   tem   oziru   vsake [ sumnje,   ki   razbarjajo   in   drazijo javno mufiije.  .
Iz lo^nika. — Nasa stranka je podala j utok proti volitvam v 3. in 2. razredu. Ko so to slisali Legovci, so hitro podali utok ] Se od svoje strani proti volitvam v l. razredu. Radovedni smo, kaj stori vlada, ki ve. da glavno roko je imela v Locniku — Lega Nazionale.
0 po«l(!tju Legovcev ob volitvah v  L,
prejeli smo uprav Skanilaloxtia poroLila. Na»
i sil-'tvo, vino in deuar bilo je glavno orogje
| Legovcev. l)v, Luzenberger in dr. Maraui iz
Goricrt sta bila glavna Legina  .jbraka", ki
nista dala nafiim   volilcem  nikoli mini. —•
j Pa tudi uekafceri sloveuski Uriel so  podali
Legovcem svoje  pouioff.   Poznamo jih vse
od "prvega do zadujega, a za zdaj jib so ne
imenujeino. Ako se to 3e kdaj zgodi, nazita*
nimo jih javnemu zaiiifievauju.
\i Tolmina smo prijeli natancni popis
I prve  veselice tamosnje zenske  podru^uice
I druzbe sv.  0.  in  M.  Ker je  depis   prav
j obsiren, priobcimo ga, kolikor bo mogofte, v
, pribodnji stevilki. Poroca  se nam  dalje o
j cudnem slucaju, ki se je pripetil  oni vefter
v tolmiuskem trgu, numrec:   V Tolminu so
j zvee'er vedno   pri/.gaue luci, le  tisti  vefier
jih ni bilo, dasi je bila po  tl«l». Inula pole-
dica. ¦¦- Pies v „Tolminski OiUlnici" se je
prav sijajiio sponesel, ¦¦¦• Vidi se, da Tolminci
so se zaecli gibati, Naprej!
V Tolmiliu skoi'il je cez Tolmiukiii most na prod in se ubil neki Gustav Moli-n i, agent tvrdke „Negozio Viennese" v Trstn. Moi ima se le 28 let; znpustil je udovo in 0 otroftiftev.
MlekiH'sku In slnirskadruslva naToIiutn» Mkcm so piijela letos po pripovoiMlit goriS-\io, i\. kr, k ni otis k e d r u ft b e skupaj looo golditiurjev drsSaviiM podpore in sicer b o 1 s k o druStvo 300 gldM v o 16 n n s k o, Z a 1 a z- ft a d r s k o in one na 8 v i n u pri Kobaridn vsako po 200 gld. in sh-dnjift d o 1 j a n s k o 100 gld. — S tem denarom imajo si druslva omisliti veeinoiua iiotranjo opravo svojim mlekarnicnm in sirarnicam, o cemer jim bo p.>tem raftim poloiiti.
Mlekarstvo je zacelo prav lepo napre-dovati iu ntzvijati se v nafiih go rah in prav je torej, da vlada in kmetijsko drustvo do-govoruo podpirata ta napredek, kateri bo gotovo blagotvorno uplival na gospodarske razmeregorskib kmetij. N.ise obeine in nasi prenio/aiisi posestnikipabi ne small poxabiti na to, ia jim te dubrote prihajajo posrednjo po k m e t i j s k e m d r n 81 v u, za katero bi se morali vsaj toliko zanimati, da bi se dali v njeni dostojno zastopati; 15 udov bi se vendar lahko naslo v vsakem okraju, kateri bi inieli pravieo, izbrati si svojega za-stopnika v glavnem odborn. 6«f ne gre drn-gace, naj bi se dale obeine in mlekarska drustva vpisati med ude. V i r i b u s u n i-fc i s gre najlaze.J--
Obtiiisfeo gospodarslvo na «or!Skem, knji/ica obsegajoca ua 47 siraneh poduk, kako sestavljati, olnavnavati iu reSevati obCinske inventarje, proraiune in raftuue je izisla te dni in se dobiva po 40 kr. pri iz-dajatelju g. K. Klavzarju v Gorici. — Knji-Liea bo gotovo ustrezala vsem zupanom, ob-ftinskim zastopt.ikom, tajnikom in vsem tistim, katerim je kaj mari za vedno obftinsko go-spodarstvo.
Irredeala dviga fiedalje osalmeje svojo glavo in postaja vedno bolj predvzua. Due 21 dec. je minulo 10 let, odkar je bil obe-8en Oberdank (kateri je hotel usmrtiti pre-svetlega cesarja Fr. J.) To obletuico praz-novala je ceia vrsta la8kih casopisov s ftlauki, ki so poveliftevali Obcrdanka kot „narodnega mucenika", 14 casopisov bilo je v Avstriji zapleujeaih, ko so jih vsi ze citali; med temi se tuhaja celo glasilo ita-lijfiuskega mintsterstva „La Riforma". Iu Italija je nasa zaveznica t
Te dni smo dobili znano prilogo irre-deutovskemu tuilanskemu casopisu „I1 Se-colo", natnreft illustrovani casopis wLe cento citti. d'ltalia" (Sto meat ital. kraljestva.) Stevilka od 25. Jan. je vsa posveftena Trstn, ki se torej tndi Steje k Italtji. Poleg berila, katero jo sestavil neki begunec, je 28 lepo izdelanili slik. A kako je berilo, videli bodo naSi. citatelji v pribodnji Stevil-ki. Priobftimo uvodni clanek v doslovnem prevodu.
1% Kozaue. — „Umrl je mo?.* ! - ¦ vzdihuil &em, ko sein zvedel, da je prene-halo biti blago srueLovrencu Debenjakn, v Brdih poznanemu vrlemu mladenieu iz ICozane. Po veftletnem hiranji umrl je na Sveftnico v najlepiej dobi svojega 2ivljenja. Lep pogreb v soboto — (4. t. m.) pokazal je, kako je bil rujnki od vseh ljubljen in spoStovan. — Malo poznal sem tako zna-ftajnih mo2, takih zavednih miadenicev, ta-
ko odloftnih narodnjakov, kakor je bil on. Kot pevec sodeloval je pri raznih prilikah po vseh Brdih in tndi v Gorici. Oj, kakp mn je kipelo svee za yvoj kodl NJ8gov* 3tara mati — udova — in brat, ki so se neskonfiuo ljubili, galujeta na grobu nj«r govern.
A tudi vsi njegovi prijatelji se 2aloste na izgubi predrazega Lovreta. In kolikor je imel znancev, toliko je imel prijateljeVi ker bil je „mo2". Ou naj bo v izgled nasej mladini. — Bog daj uasemu narodu mnogo tako fiistih znafiajev! — Ti pa, dragi prija-telj, Ti Ijubi Lovre, v miru pofiivaj v hlad-nem grobu, sladko naj Ti duSa poftiva pii Bogu! Mi se z zalostnim sreem oziramo za Teboj, — Tvoj spomin pa ne izgine tako precej izmed nas! Na svidanje, Lovre, v sve-tih nebesib!                                   V.....
Ranka „SIavija" naznanja, da je od 1. februajja t. 1. prevzel voditeljstvo zlvljeu-skih zavarovalnih oddelkov pri njenem glavnem zastopu v Ljubljani dosedauji mnogo-letni nje;i uradnik g. Vatroslav Hoi a. — Imenovanega gospoda tojilo pripovoftamo vsem svojim citateljein, da bi mu Hi na roko o nfegovem delovanju,
Uospodu d. ra Qregorftiftn je ie neko-liko bolje; selodeo je zaftel pravilueje delo-vati in katar je ponehal tudi v cevih in r dovodnici h jeter, Poglavitna nevarnost so Se fcol&ni kamenftki, ki se doslej prav ugodno izlocujejo. Bolezen bo v uajugodnejgem slucii iu trajala Se dolgo. Z r a v n 1 ki p r g-poyedujejo obiske, kar naj njegovi pri-jatelji in ftantilci blagovole uvazevati. Toliko na premnoga nprasanja od vseh straulj.
„Hmotoraleeu a prilogo „Vrtnai-K ja izboren list, kateri izdaja c. kr, kmet. druzba kranjska. Veft glej v prilozenem vabilu.
Bodi koiMO. — „KdinoHt" se v itiernj-
Htiji fitevilki odlouuo braui, da je ou* guttata pole-
miko, in trdi, da amo m i unpadli n|o isarndl tega,
kar ro  piuali  ali  govorili  drugi.  Kone^no
nam dil prav duliteito potbiosuiro, da ua takl trhlenl
podlnt;! /. a r e h c ii illnvok ne zai'euja  •/, a r e « u i h
akdj. ~ Kdor ima pii rokah 2. to, ,,P riiu ore a",
preijitsi naj ho eiibnit ono kratko  obrnmbieo g.  1,
NalierRoja,   potcni   naj   nodi.  Vnakdo mora priti do
nrepricanja, da „Kd". ho jo  grozno   .^aholonirala",
ko je prioluiila oni dolgi uvodni Clanek proti  num.
Omv ui bila itnenuvana, a tudi drugaSe „Priroorebu
j ni  moril  naravaofit na  ujo;  ako jo je pa vkljnb
I ttnnu kaj zabololo, Mtorila bt pais najniodreje, ako bi
no bila izdiiltv Hvujih boleiMuln. 8kratkit:   „K(1", ui
1 imeliv niti liajinanjgcga povotla, OKlaniti ho na ono
I HI'rim." obrambiuo, silasti ne »u na6in, katereinn no
vemo pravoga im«na,
j           „Kd." ho dalje brani, da bi nas bila napiulala
, na  podlagi invinuaoij. Za Iioga, ali ue ves to veiS,
J.ar ste pmali v treh vrej^njili stovilkab?  Vue one
| •lezraiselne govorico v ganebuili kroglb (kakor »ama
pravi),eakarere joMEd"dobro vodela„Huravilft jevsvojt
Sredale.   pa  no«5o   nio vedeti o insiuuacijah!   V«l, nba nKd"., tudi v nObrambi"  lie araeuio Begati po ! insinuaoijah  in  ,govorlcah  v wwebttih kroglk", oko kc hoiemo Latitiio re81ti iz zadreg. Mi smo bill I naHproti „Stari", proti „R. Kw. iu ..Slov". vedno v defeneivi, a nikoli nismo govorili, desar uiimo ua-tanfino vedeli, da je reHuicno.  Vselej smo  povedalt raja manj u?go vec. Ako bi po „Ed". agledu gra-bili okoli sebe vse  gov or ice,  ki so ne trosile v zanebuili krogib, bili bi Le davno pogoreli iu  izgi-1 nili s politicnega pozoriSca. A bili smo sUrajuo pre-I vjdni, zuvtv>\ in vzdrgljivi, zato  smo pa  Se  vedno ! cili in zdravi ter na vse pripravljeui. I           »Ed." noee vedeti o iuBinuaeijah, a takoj pa-
I tem   nam   zopet   podtakne strasno   podel  uamen, I namrec: da mi  mama za  nporazumljenje a J Hrvati.  In  na tako  podtikauje  povzdigne  avoje I neilolXne oci proti  nebu in zagotayJja,  da  ona pa I nikakor ni taka, marveo da iSce vselej le one tofike, j ki zdruSnjejo slovainka  plemena, ne pa ona, ki jih j locijo. In na r.aS naalov   drziie  se   „Ed".  poSiljati take iusinuacije?!  Vedi, ljuba „Edu, da mi smo Se  o vsaki uiozni  priliki pokazali, kakd gorkc nam j je pri sreu edinost med Slov. in Hrv. ter slovanaka uzajemnost v obce. To dokazuje cela vrsta spisov iz naSega peresa ne le v raznih slovenskih listih, ampak tudi v ceikih in (prekriaajte Be!)ru8kih, od kodar so priSli zopet nazaj na slovensko in cel6 na Francosko. Kar se ti5o torej  slovanskega rodo-ijnbja,  katero  smo  dejanski    dokazali   kolikor so premo^le aaSe moci, ne pojdemo v trSasko Solo. Vsled tega odloono odklanjamo ves oni del v „Ed.« polemiki, ki se tice odnosajev  med Slov. in Hrv., kajti .,Ed", pvbija s tem ne na«, ampak svojo bnjno - d o in i 81 j i j o. Saj smo ie rekli: Ne slikati si na steno vragov, katevib uikjer ni, in te potem po-!-5jati, ker to je Don KiSotov — boj » mlini na vetor. Sicer pa je adaj predpnst in take Sale se ntegnejo I 8preglo.ds.ti.
Med petimi tockami v naii zaduji fitevilki zdi
Be „Ed". nepotrebna edino le druga o ananih
obrekoranjib proti A. grofu. C. Ona tooka je za rEd".
I tendenzijozna in imfamtta.   Hvala   lepa za poklon!
»Ed". ne uprasa, atijtremiino, kar je „Soca" sporo-
cala o tej prezalostni dogodbi v slov. politiCni zgodo-
vini,  ona ne obSaluje,   da so v „zasebnih   krogih
trgaSkih" tak6 nespametno {im/nmno mi uarecemo!)
Salili cast plemenitega Rrofa, kakorsnih nam Bog daj
mnogo, ampak to je njej imfamno, daj* „8ofau totf
takti/a poredala. V T. bodo torej lahko svobodno obre-
kovali cel6 take mo2e\ kakorSen je A. grof C, proti
ccmuminia„E(l".ue ene grajalne be8edet pad pa jej
je imfamno poeetje HSodeH, ako se po aolgeni 5asu
drzue javno za^eleiiti take „govorico v easebnih
krogih trzaskih". Kam smo priSli. Gorjfi, ako bi ob.
veljali fc. '-> nazori! ^Zaaebiu krogi trZaSki" bodo lahko
I kvasili.i -jim pride najezik, glasilo aloy. naroda na
(ioriSkem j i bo moralo t veemu moloati, kako zid.
I Ako pove. Lake nespametnosti se o nas troBijo po
•  '"xstu, ondft bo njeno pofietje imfamno\ Hvalft I^pa za
1   . ,fe naz   c! Radovedni smo, kaj, bi stovila „Ed*, ako
v   .e sirile o njej euake goToriee v „*asebnih krogih
^riskik". Stavimo svojo glavo, da bi ne moloala niti
j pol toliko, kolikor smo se ratajevali in moleali mi.
j          Toliko naj zadoSoa/ Ako gospodje pti ,^4" 5e
enkrat prefiitajo obrambiuog. LNkbergoja v „Piim<kr-
cu',raora jim bitisrfcno U\} da8,0upitUo»ili pi-oti njej
tolik  povsem nepotrcbeu vikar. Tfcttt <lfc brnit  pour
I une ouielette.
Die Seiden Fabrik G Hennebcro-\k. n. k. j Hot!.), ZQrloh tendet diPMl an t>riv*tei I schwarze, waiwae und farisiffa Seidenstoffc j
von 45 kr. bis ft.  II.6B p. Meter - glatt, ge ']
streift, karrirt, gemnstert, Damaste etc. [na. 240 I verscb. Qnal. und 200Q versed Farben, Dessins J etc.] pftrfco- end zollfrei. Unster awgehend. Briefe j kosten lx> kr. und l?o«tka«en 8 kr. Porto nacV] der Scbweiz.                                           [1]
Zahvala.
Ginjenega srca ssahvaljnjmo se vsem, ki so nam o smrti Htpozabnega swia, ozi-romd brata in oifeta
IVANA RUSTJA
jMMaftwfei, ob$. odtornika itd. izrazili sooje soSalje, ali ga spremljati k zadnjmu poiltku.
Posehno hodi prirr&w zahvala prcfa-stiti duh'ocS&ni, ufiUljstcu, shtvnema ob?. odbora, zadruqi u&lninski, in splohvmn, ki so 'Angocolili ranjkega spremili na haj m{ru. Bug pfati!
V Sfcritya*, dne 5, f&ruarja 1893. tatftjfrft
Saiaacilo ii xahraia
TovariSem in snancem svojfm nazna-njam, da tni jc dm 3. t. m. mimo v Gospodu zaspala preljiibljena Sena
MABIJA.
Vsi, kateri ste tni na kakor&n kdi na-S» blagocoliti v casu teSke slcttSnje poma-gaii in izkazovali izraze socutja, blago vdite nprejeti prmtno zahcalo; posehej: preMag. gosp. dr. Al. R«f. Rojic za po-zrtovatnosi, 9 kalero sle pokojnici reSiti holtli *ivl)e»je; velei. gosp. vikarij Sim. Kos za rse dobrote; somlnja telec. g. du-hovnika in predragi gonpmlje tovariSi moji za sprejem k zadnjmu poatku; perci pa za ganljiro wigtAnico. — Bog pla&tj!
Opaljeselo, 6 ftbruarj* ls!)3. &iiO*tni Peter l«lveSi*«fr
Milucitelj
Martin-a Bicbter-ja
vmtaz vrlnarija !¦ saaaa irevtsiiea
v St. Vetrm
prodaja enoletne cepljence, posebn© krepko vzrustle in bogatik korenifc, in slew; ja-blane na divjak, donsies in paradtes, hrt&ke na kutne.murve, Sesnjevo-Iavorovih jagodik, niarsal-miloTe r.jze. Vse to so kr^pki zira-ski eepljenei.
Spominjujte aavodov.
se   ,Slogiuih*   utfnih
Najboljto sredstvo za              S
KA kfttero leUtdec in opwlta ptebuvnih delov ii- 5| fi vou kwji* in tudi oUprt iivot pospeiqj*, j« L
i   HI linliki n daks'
kater* pripravljn
UN PICCOLI,
lekar ff pri angelju" Ljulljani na  dunajski
\ ijl « I I pDlll
po jako ngodiiih pogojih sledofe :
Ena hiht v Owlm tik eerkve, pripravna za vsakorfino »brt ali knpfij«». — ///*• pod Otek m na cesti. - Z obema hi§ama m od-da ali proda tnd! zcmlji^ca, kolikor kd« po-trebuje. Vrha fcega se ortda z vsako liiso tudi «n2«m. — Vsi natanftueji pog»»ji so iz-ˇejo pri lastniku
Joiefn FaxaieiH na cesti pod Ottekoiu.      _^
S 1. majem 18(J3. se Oilda v najoni v d'orici
Marzini-jeva gostilna
(pod „6trlil0 (iJnlnifO'
Natanfcneja pojasnila daj« gnspodnr v   Se> mem'Ski ultci   st. 5.
|AdolfHaptmanii|
to yarn a            ^
%)
SliilWIJA
66
i Olinadk bar?, flraeier lakar to kl«ja 4 J                   v UIBLIAM,
fc ob voaahi R«selje«e c««te it. 41 v I?.«tnJ 1 hiSi in filijala: S!ono«« vHob it. 10-12.
5
g-  J. Pserhofer-ja
Apotbek*
Znm , -"--Reiel
I. Sfnger-
strasse 15.
Wien.
¦Tvi^tatillte   ICaiklllCC     n*u*i »»*»»»»¦•   ¦«I*«»»I«* Urogljl.s, manff domiio oa»aj»jo«»  »r«(l«tyo.
Jtdst ikrtiJI«B a IS ¦.Mglleaal «tM« 21 \*., l«d» mlUk ieittk   ikatijle   I   gU.   »  kr., pii   r.efrnalwTanl paillj»t»i pft P*tx«Us I gM. 10 kr.
Ak. m daasr upraj poHj«, »l t«b» pUl»ti r^Tto. is rtsn«: 1 »»Titek krogljis 1 «M. 21   kr., 8 j»»itt» 2 gld. 3i> kr. 3 /»-vitkl 3 gld. 36 ki., 4 (nitki A gli. tO kr.. S uvitkar 6 gW. 30 kr., 10  itrtkor » (fid. 20kr. (H»oj, kot j.JuiriaviL'r •« iw poSilja.
Prosiino, da se izrefcno zahteva
„ I Pserhofepjeve kriiistiliie krogljice"
la PMltl j», 4* Uu» pakror TS»k« lk»t^i«* Utt ptdpli J. Piarkohr * r^tilk pbmtsik, kstar*g* j» »Ii»ti n» utradilu ¦» panbi B^lMSain   SKA  OZCmIIII©  j, Pietkeftrj* t poiodc. 40 kr., pre»t» poltnln* 65 kr.,
Trpotfcev sok, t ,t.ki.ni« M kr.
AmerikauBko mazilo za trganje, , P9i<MUe, t ,M. a, ^
Prali proti potenju nog, lk.tw„ M b^ poltaia. pr()iU 75 b.
Balzam za goltanee, t.ukuni«.40kr..p«stnin.pro,t$65kr.
Zivljenska esenea, (praike kapljice) ,ttM9Bi4if. ^ %r.
Anglezkl balsam, it,kl,nitl50kr
Fijakerski prsni prasek, ; lkuliSea B kr„ poltnia, ptMt, „ b.
Tanokininska ppmada, ,. ^^.^ p(,„^orMt,.., Ikrtliiea 3 gM.
ITuiTerzaliai plaster, PNt SUB(U p3iaiIic. w kr<> poltalM fmU 73 te
Vniyerzalna distilna sol ^vt1^** d0B,*u •wart,,0 ptoti »*wu« •«•¦•»«>«•, ¦
>M tofinop a treba j« d«nap papr«j paslab |
r tetaaikifc Iz >U*te i» »f lie
ITzorei
te kr»J« pr*»t* pcilalsr
liviw bfxira
i» j.srJli
Priznana najbolisa in najnovejia -       S V K X A       -
t* r,p«Mt«U«»k* .a petetaa p;?..'/'•: ¦.-! C4/:S'..*»: :' ,-(Jr.--*, sr.h-, pwm.'. ttis. h*rv L» i k>lf. »-ri.;..». j:: ».ilti ti-trHii.-. wip.i.I.i p P-^si-a (.-.vj-,",-2 p tturuUklh ttltk lJ..i hi -rr f.b    ».iv'-P.k .:•. ia kr ,*•¦:.•.    /.¦.-; „-* r, kr.
MORXZ  SGHWAKZ
Blaga za ieaskp abl«ke
|tu<II k trsia*Nt| kBporiiaJi
Kiiji^- « uzorc-i
/i' kr.jiii:* p«..4ifji nefra:ik'-T.iii<f.
Pr!xB.t:«a pt-
;)mi«klFt kro2<.ij
vzajemno zavarovalna  banka V  FBACtl
nnznanja, da je od i. febiuarija t. I. prevzel voditeljstvo iivljcnskth zavaro-valuih oddrlkov pri njenem general-nem /astopu v Ljubljani dosedanji mnoiroletni  nje  uradnik
go8pod Yatroslav Holz
t zdravstvciit. jircsku^'ii
(Lesot« *ob)
Pt'iznanj* tz «"/' viUjih  knyov «< pt'idejana vmkt komt.
Prave in tim biliice
8v. Antona Padovanskega
T» priiiriv^tu in n.xr.iv-n<> ziiraviio jf pr;»v* ilo-britilpjiiipniiMn; in ut t.n-h;i iiiuo^M) bf'Hi.-(!i. <\ t, >¦<¦ dcka-ze iijihovii unic. -- *'V .-ir» le T.xbi'yt nck'i'ikr- i!ti», oI,iJM.\jr» in jm'zow'p pr.iv kmalu iiajlrilovrArui.4; z>-lotlhie  bolesti. I'r.iv .evr-
«tno VMtrezajti zoper liemunjilo, prott M»*z-uim no. jf^i'A in na rr.nn'ri, proti i'rfVi'H-iiim l)ol(>7,nim in pruti ^litratn, j.ri /. i^kih ineHeunili UiuIIeznuitCih, *upcr Iteii Mk, !io-zjiiHt, zeper bitje hi-ci tor oistijo pukr-irj^jut kri. One up pr.'K.uijajo «an«* <>mt>njouiIi bi-Ii -:iii, ampak ir.is ohvarnjpjo tmli prptl Vfi.'-ko hnlezr.jjf-. Protl.ije.jii se v vst'li ^invnib lek.irnictb n.i Hvetn; /.a nani^'M11 in pii3i5j.itv«» j>.-. I'llin* v l»>k:unifi Critftofo'etti v Goi*icif v >".'.',< v lofcanu ('. '/.¦ r-fiti in a. It i: -v.-'f, v /..•«'-(;'<»i» v lekami r. pK Ti'uk.'icsjt n. l'i-:,-if'. iv i,jml. Urecelau „pri 3I*iriji poiiu2jjJ : ;¦ l'o-stojini t lekarni liaccjn-U-h. * Ai.ioiJhui v lekarui &tplu, v I'yj.iri v Iekarci U^glUln.i, T Btljaku dr. Kumpf.
U*- I stefcleniea rfelja 30 kr. -^*6i MB. r«rov<«?» s»v"'' ^¦"*'!I :n.tni';i!cih l»ik.i.>;,tr, katere sijajtw ozinnjtij* in prir,oroot)<>, ki j*i kxarijo rlovektt le zdi'iivy, k?r t!i\izi}'t it/i-vW i» ziece, da >i .s/n»fjo tiAto hudi is* wturni na-
Epilepsija
(bo^jast)
ozdravljiva brez po\Tnitve, tiisnfimo-rejo dokazati ta fiudezni vspeh znan-stva. —
NatanSna  poro&'la   s   povratno maiko je poiiljati;
„ Office Sanitas " Paris 30. Faubourg Monimatre.
Urrnlflin'IPiQTr irank'i 4I0 vsake 2^!(;/.iu4ki» postaje PlilIIlalJBV ua fiorUki'in p-^Iati, ak-. n nrx-ink >kn<"<! isa ta iian»tk, «taue pri mt*tii «n modroc ji.i ppr<>sj|i (Fi'iU-nnatratsflf. Ti sn'J'lni'i «>• «))iil»c 12 naj?ioIjS<- tvajiiif: iiar<'jtui, imaji. pu W) il.fcro v»>-zaniii, iiioiinib pF>rt;» iz HAjbolj-yc^ bakr^ncKa dvatA, so 8 tiiiim at."ik'»m tapficiraai iu ut»Luiui p'atwiMiia rviihc/iu preo'iilei/ctii tfrr pri najtciji rnbi tin 15 •— L'O Ic-t Kobctiih poprav n*1 zahtt»v.ijo. I'ri oarocilit « <b.'Zfle isajiis.vii naj m- v - !t*j u a t. ik :n' i> a mora pi»»-tfje r notnijji lus"-i. - • Ak;; ho tfircj diibi za 11 gid. (ioVt-r, ira.ik'i i\ii\>i><*\m, t.ip^ciran mo'irDc, ua pieretih, jc-pa<*j iii-umemin> kupovati fualovrodiie iu-ib'itiH-tk'*. k.ikor ziiiaitt; Jsitmiice, slarniiiic irj,, kateri   praviiuti    tiamciiu,   iii»;tt   Jubn*   pimtt'Jjii    in;
AHT0H%""08H8KA,
Itip'fifitr r Ljiiblidni, ti>l>nfiHKjow ulhv   I. T.i J«iu.K;a, »-«3i!ia nar ilna tvrdka t«> stn-ke ua Hlo-">"ili   rtlav. fibriiistvu  tiAJbolj<>   prijior.,,'
otrovji   vozivki
jakii t>!f^.uif.»i, tini, in moi'ni ilobivajit Ht» pri lneni sko/t Jtto in ilau iji nifpr » vni'Ji burvali, kakf.r twUtv, n>.oilti>, jiivn in ciiittin pit x^- B.nn « , 7- , h- H-— 10'-- in vimji' po v^iki ociii Jo l*r» iiM-
____                     i'l'i mtni }c tmjvrnfjU
»¦(</' ..« hnpocaitji1 /ivv/i/t i «*»"»«('.

lose an
1
je juul .JO l«-r ,;it.'iii", prebavijanje in slust < pii."|ii\snio''ti in iiai»>-iijiiiij;t tidstratijujofe s ter inilfi raztf)plj:ij«i«n
ilomace wrt'dr^tvo.
Vdikittivkl. J yW..Mrt/.i .':»/.r..;».'./H,;.'i^,W.m'.
Na VStrll (It-'ih Z.lVcJKltH' jt* Illitji   tit   iluiUn.l.  J.»kt>iiit»
vari.v.iiM v.;r.-»f vrnazii imka
frd...,.- .i.';o/v r iv.7i /*'-ktimah Arstro-0:i<:td;e.
Tara se tmli rtobi:
DOMACE ZDRAYILO.
I                 GLAVXA ZALOftA
J   B.  FittA<^EU. l»raKa.
^   It. JPA-A. 'Hi L;:i:s, \avA ,.yn fn«a «!i".   a 4aW Postna razposiljatov vsak dau."^fMM>
PraSkq
'{•> srriis!v-> p ¦spp?aj».' pr.iv i«bum-t, ka-k-r «.«.'.'ib..'ij.) jTitscs?- .¦•kiiiiijc. tif*i:«"iif, Rrn<»tijf »i. If. «•!«.].* ran f« r pi-If^ to«a Hi'lt b!a2i boltvine. V .;h;!::^ p 5'. kr. ;-2"i kr. I'd ?>:;: 6 kr. v.' Na v»fn  <h;ih   kiv -j-        ^JBBnBJft
nn zak nira var-<t.y.'iM            ^^«w»
un.ka.
5 do 10 grid, iiadan  ;
KotorvK*  xaslttzks   !>r*r  k.iy:-   ' taU  in   mik»   pcniijara?   \ok;-
mor, kdor Life ps:oJ»j»t» r -»Ui-   |
n>> ilo\oljot>    »roJki'   in  drl»i:o   {
papirjs.  roaadba   pod   < LlJSK •   |
poiiljiitiia p«4»Mln5Ei:AnBca-   j
' u-Expeditioa   4.   Duaneberg,   t , l. Kuiupfi»9se T.
Kdor hoCe pripravljatt dobro kavo, kupi na] si
Oelz - oyo kavo
Olz-ova kava je najbotj5e kav5no pirimesUo Olz-ova kava nima vaebi kruik, ne  repc;   ne   sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestfiu.
Prepotrebna za                                          vsako hlSo                                          je
Kathreiner-jeva Kiieippova sladna Kava
z okusom praVe kave. Ta daje nedosegijhro prednost, da se more opustiti Skodljtvo uzhanje ciste ali pa pomeSane prave kave ter priprnvljati Se vehko okusnejsa in pri tern zdravejsa ter jredilnisa kava. — $epreseg\jivo kot primes k pravi kavi. •laKo priporoeljiTO za 2enske, otroke in botnike. Ponaieiani treba se je skrbno ogibati. — v9 kila po 25 kr. l>o-biva se povsod.                                                                                                             *                   *2            r
Edino pravo v beUb paketih a podobo zapnika  Kneippa kot varstvena znamka.