Stran 3
♦SLOVENSKI NAROD«, dne 24. junija 1930.
6ttV. 141
Skozi nas etnografski
muzej
Bogit razstavni materljal, ki kaže, kako so Živeli nasi predniki
Ljut>ljAĐ&, 24. junija.
Ker pFlfeOštvuje bivši minister tu seda* nji ravnatelj Et&o*rafBke*» muzeja v Ljubljani đr. Nlko Ž u p a n i ö kot ministrakl odposlaneo saključuim izpitom na gimnaziji v SkOpUu, Je bil asiSten dr. V u r n 1 k tako prijasen, da ml je raakUal prostor« Etnografskega muaej«. Ti ao seio skromni: hodnik v prvem nadStröpju banOVln« »kesa muZeja ob BleiweisöVi	tü Sil,
le dve sobi, ki sta sicer veliki, a mnogo premajhni za ogromen materijal, ki mora biti zaradi tega deloma «hranjen v depojih.
Eksotični oddelek
Na hodniku Je vzbudila mojo pozornost predvsem zbirka predmetov iz zamorskega življenja v Afriki. Prepustil jo je muzeju znani misijonar Knoblehar ali Abuna Soliman _ kakor so ga imenovali domači-Čini v Afriki — cigar lesen kip z zamorč-koa Stoji sredi zbirke. Zanimivo je orožje: loki, Strellce. Sulice, kopja, aekire. nadalje nakit za Ваовке ih ženeke, všć vfst. pfsti, ki jim služI za barvanje, mirovne pipe. zapestnice, žlice; koSreae, roaene m lesene,
kipci iz starih egipčanskih grobov in trtu-mij ter porlavarfeka S^ilft, okraleftA t Г1ћ-
JIHH luskinami. Posebnost tO skavri — sve-tiftjice \t mumij.
Krasno Jp ohranjena egiptovska mumija П« h* sli t a. svečenika in vratarja Atöi-növita sv«ttšč4 iz L «ÖÖ pr. Kr. Muffiija počiva v odprti krsti, katere les je prevlečen a mavcem ln poslikan. Г>а gre sa sah-saiita, je raaviano iz htjerogiifov na pokrovu krite. Mumija je tavite v tenko sarpijo ln polita * maveetö. N4 tej maai je pripet nekakšen predpasnik fino stkana mrežica, ki J« bila znak odHCnjaka.
Nad tO mumijo v Stekleni omari stoji mumislraöl ptič Ibis.
Sledi nova Knobleharjeva zbirka: »tiri đo pet etrunSke cltre, flho Izrezljan« pöiö-de. bogato ornamehtirane, razno orožje, kakor Uiti, bumerangi, bodali t nOjnicami ptice itd.	,
Prav täkö kakor Knobleharjeva «bitka Je zanimiva tudi zbirka škofa Barage, ki Je deloval med Ifidijanci v Ameriki. Prepustil je muzeju predmete iz indijanskega življenja in iz kitajakega. Razstavljene so torbice s pisanimi koralami, plastično lsrez-ljane pipe, sekire iž kamna, loki lfi Strellce, torbi««, v«ene e ptičjim perjem. rogovi in loki. Kitajska zbirka vsebuje alike vojakov na rlttvem papirju, posamezne dele noš, čevlje, klobuke, denar, dežnike — po njih so posneti današnji moderni ženski dežniki Opijeve pipe. pahljače, Otroško Zibelko. Liünö «O izdelani klpt raznih poganskih malikov; rek an 1 so ti mehkega kamna. Prav tako tudi krpljl za hojo Če« močvirje.
2a Baragovo zbirko ho razstavljene pestre kopti&ke tkanine i« severnega Bsipta \t starokrlPantkib časov. pripet* eo a* tri velike table. Figuralno so fcelo lepo izvedeni. večinoma so to ostanki halj krščanskih demačiaov iz 4. do 7. stoletja po Kr.
— fc tem je nag eksotični oddelek aaklju-fen. imamo pa Je v depojih veliko sbirko vabodnoazijske plastike, kitajskih no! in malikov v vseh varljantan in matsrijaiih. *©*lonlli eo nam jih misijonar p. Kovač ln drugi. Nas «ksotičat oddelek bo del velike misjonskoioSke rasstave. ki se bo vrtita jeseni m o kateri je vaš list že poročal.
Domača etnograflja
V prvi etnografski dvorani je postavljen ▼ kotu na levo model gorenjske hiše, kakor ee imenuje soba, kjer se stanuje. Razstavljeni so peč iz kahelj ln modovnicaml z dvoglavo orlovo omamentlko — to smo posneli po Rimljanih, miza in stoli z isto Ornamentik o, okno na zapah iz srednjega ve-' ka, nadalje slike na steklo, bogkov oltar, klop itd. Značilno za našo omamentlko Je, da ima na vseh ornamentih orla Is nagelj.
Poleg gorenjske hiše je razstavljena spalnica z lepo gorenjsko posteljo iz 1. 1794. tudi tu opaziš povsod nageljne^ K postelji je seveda spadala skrinja. Imela je sicer slovensko ornamentiko, vendar pa je bila vpliven a po staroitalijanekih renesančnih kasonih.
Zanimive so slike na zrcalo iz 18. stoletja. Take slike so izdelovali pri nas le v Skofjt Loki in v Selcah. Predstavljale so navadno svetnike: Sv. Jurija, Marijo, NeSo, sv. Trojico itd.
Velika zanimivost je lesena, podolgasta deska, polna zarez tn drugih znamenj — pratlka kmečkih snalfabetov. Danes ae komaj specialist spozna na njej. v prejšnjih čaaih pa se je vsak kmet _ analfabet. Na tej »pratlki« so aabeleJenl vsi dnevt, tedni tn prazniki v letu, tako da je kmet prav tako vedel za vse svetnike v letu, kakor ve še danes, če ne le bolj.
Posebnost je bil v prejšnjih časih klekl la motovllo za navijanje preje.
Razstavljeni so nato ognjišče z visečimi kotlom, dtmnjek za trske, ki so gorele v kotu pod stropom, čeleinik — drialo za trske, ki se je dalo poljubno regulirati, mlin — žrvnje in pinja za maslo.
Bogata je zbirka narodnih noš, ki Jih nosijo tnanekini. Vidiš: Gorenjca (kö), belokranjsko nevesto, Kočevarlco, Bojanea Bojaako. Notranjko. Ratečana (ko), Gorenj-ko s pečo — to eo nosile le neporočene, dočim so poročene nosil« avbo.
Krasno so izdelani deli narodnih noš: telovniki, pasovi, jope — spenserji, talne, zlate, in ženitovanjske avbe; na njth je nazorno prikazana tehnika vezenja, nadalje modrci, sklepanci — ženski pasovi, peče, velikonočni prti, vezenine. Sipke, mrtvaške blazine s črno omamentlko — ie danes hipermoderne, a so Iz 18. do 19. stoletja. Cestokrat pridejo ljubljanske dame, d« si prerllejo njihovo omamentlko, ki Jo potem porabijo pri oblekah. Naše vezenine vzbujajo sploh veliko pozornost domačinov, še bolj pa tujcev.
Belokranjske noše s rdečimi pasovi ln kapami-jalbamt se prijetno razlikujejo od ostalih narodnih noš, prav tako tudi belokranjske vezenine, v nasprotja s drugimi eo te močno geometrične «na njih najdeš večinoma geometrične like. Na peč ah ee pozna vzhodnoevropska kultura. Lepi izdelki so parta — škrlatne obveze preko Cela, okrašene e fcoraldanrt _ mak poročenih Sen.
Naši ljudje bo Imeli še od nekdaj velik ca ornement&o, kar dokaiujejo med
druflm tudi plrfci U Beneške Slovenije in
Bele Krajine.
Gorenjske pipe ln Cedre, Izdelki naše staroslavne industrije v Gorjuiah pri Bohinju, poznajo po veem svetu ln Jih tudi pridno ponarejajo. Nekatere ao vdelane z blaemo matico, druge Imajo medene »tura-čke« ia šo zato še posebno privlačne.
Za barvanje blati «o imeli pati predniki nešteto modelov. Z njihovo pomočjo so se dali napraviti krasni vzorci.
Za ohlikovanje surovega masla so imeli pösebne modele. Maslu so dajali obliko svetih monogramov. src, mooetrsnc, rasnih živali In končno ljudi. Danes je to oblikovanje Se skoro povsod suarlo.
Razstavljeni so še mali kruhki in modeli rp.znega domačega orodja. Pozornost zbuja lesen klobuk, kakršnega so ftosili črednlkt v Bohinju, da so bili zavarovani proti toči.
Druga soba Je Izpolnjena večinoma z vazami in majölkarrii, izdelki italijanske industrije. Te izdelke so razpečavsll po vsem Svetu Z napisi v vseh jezikih. Na neki vazi je tale napis: »Sravje lublaesChe gaspode«. Odlikuje se fajansa barona žige Cojza.
V tej sobi imaffio ie zbirko cehovskih skrinjic» oadalje železni krte^ke obrti in vötivalij — večinoma zaobl.iublj<?oib živali.
Bogat* je «birka Idrijskih čipk ZUdaj as hodniku, nadalje shirks skrlaj Od 17. stoletja daiJA pO vzorcih italijanskih kB sou. öne Iz starejšega fasa so z isrezljanimt ornameotl. it novejšega časa pa S slikami.
Etnografski muzej Shranjuje tudi lobanje iz rimskih in keltskih grobov, ki so jih nä&li pri naš. Dve veliki omari sta jib polni. Med njimi £o nekatere se zelo dobro ohranjene.
Naše panjske končniee Vzbujajo vellkO zanima&je tujcev. Takih končnic ni imel noben narod na svetu. Poslikane so s religioznimi. zgodovinskimi in humorističnl-
mi motivi
Boj med Pegamom in Lambergarjem Zgodovinski motiv na panjskl končnici
Hudič babi jezik brun motiv
Uumorlstični
Nujno potrebno je lastno poslopje
V depojih imamo ua stotine rut in avb, na tisočo vezenin, za celo vojsko mali ekinov naroduib noš. veliko zbirko keramike. lončenih in železnih Izdelkov ia še tisoč stvari, ki niso raastavljene, ker nimamo prostora. Izmed njih bi omenil zbirko slovenskih ljudskih melodij — nad 14.000 Jih je, z nabiranjem še nadaljujemo ii- jih izdamo ob prvi priliki — zbirko tlorisov in fotografij kmečkih hlfi, zbirko slik vst;li narodnih noš, običajev, rezbarij, kmččkega slikarstva in vezenin.
N?š muzej je 100 let star in se je brigal le postrani za etnOgrafijo. ker nismo imeli narodoplsca do 1. 1921, ko Je bil ustanovljen z zakonom Etnografski muzej in jc bil imenovan za njegovega ravnatelja bivri minister dr. Zu p an i č.
Pod bivšo Avstrijo Je bilo delo Etnografskega muzeja osredotočeno na zbiranje predmetov iz bivše Kranjske, dočim se je po prevratu njegov delokrog znatno razširil: obsega vse slovensko ozemlje v naši driavi In Izven nje (v Italiji, Avstriji In Madžarski), kar je združeno z velikimi težkočaml.
Etnografski muzej bi moral imeti nalašč zanj zgrajeno poslopje, veliko dotacijo iu kup uradnikov, da bi zmogel svojo ualoso.
Najtežje je, da nimamo več iivega fol-klorja: Izumira nam £e l00 let. Hrvati ln Srbi so v tem oziru znatno na boljšem. Vse, kar si nabavimo, je draga relikvija. Ljudje ne kažejo nobenega razumevanja za naš muzej. Nordijske države tmajo n. pr. bogate etnografske muzeje, ki jim Je ljudstvo domalega vse darovalo, ftrt nas pa zahteva vsakdo za najmanjši predmet ogromen znesek.
Na vprašanje, zakaj nima mnzej vodiča, ml Je dr. Vurnlk odvrnu, da je U sicer zelo potreben, da pa nI misliti nanj, dokler ne bodo razstavljeni vsi predmeti, ki morajo zaenkrat počivati v depojih. — A. P.
SOKOL
Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, ki se udtleli vsesokolskega zleta v Beogradu, da bo odhajal posebni vlak ir LJubljane jutri v sredo 25. t. m. točno ob 17. uri. — Kdor še nima vo«dv» nice in «letnega znaka, si oboje še lahko nabavi, danes med 18. in 20. uro, ali pa jutri med 10. in 12. uro v društveni pisarni v Narodnem domu. — Potuj« se v civilni obleki, slavnostni kroj naj vzame vsakdo v kovčeku seboj. — Vsakdo naj vzame seboj tudi člansko legitimacijo. — V ago. nI, določeni za članstvo nalega društva, označeni bodo s transportno številko C 522.	383/n
ONA IMA ZAÜNJÖ BESEDO
—	Cities tfttek, križanko sem ie skopaj popolnoma razreäW, гп&пДса mi samo oađnjft beseda.
—	Potem vprašaj mangco.
Izletniški vlak na Del«n]sko ukinjen
LJubljana, 24. Junija.
V nedeljo se jc vosilo is Ljubljane t izletniškim vlakom na Dolenjsko okoli sto ljudi, ki pa so večinoma izstopili v Novem mestu. iz Metlike se je zvečer vo* žilo proti Ljubljani okoli 20 ljudi Zaradi slabe frekvence se j« direkcija dri. že* leznic v Ljubljani odloČila, da istetniškl vlek ea Dolenjsko ukine. Vsa prizadeva« nja olepševalnih, oz. tujskoprometnih društev iz krajev ob dolenjski Železnici, da se poživi tujski promet na Dolenjskem, ◦ bila torej zaman.
Sumarska in lovska razstava
Letošnja jesenska vdeeejmska prireditev bo obsegala dva dela ;n sicer gozdar-s-K'o lOčfrno o<l lovstva. Gozdarstvo pa bo zopet ločeno v več p-vdodde-ko-v. V L. sku-pjfti bo razvidna vatrN>s.t, vloga .in potreba KOZtđov. V TT. skupini ibod-o prikazane vse vrste g^ndrHih dreves in Jrmöv.ia tu sicer s s-omen.im. ovet.Tem in lč*om. V tem delu imeli priliko videti tudi naj^anirm-
vftršo ogro prerode, ki včasih prav ve-Sffo tv>šsl\ Žel a vaftm n*> Ш. *VufMia vae^Ja goida. Le-ta bo zelo obesäna in piri-kaz^mi na^mo каклг tudi s s-IAkami. V IV. skupim bodo razstavljeni g^zdnj pri d elk', ta skupina Ho razdeljena v tn podskupine hi sicer v ргр^ггехкс za. p.-dftlavo, nadalje £lajvng pridelki :n pö*tran$ld gozdni pride», ks. Važen produkt gozda je ojrHje. Ker je pa že tO MTUtrati kot poSefcno Industrijo, ћз oeäatrjenjfc (prSka^anO v posebni in sicer v V. «Jcupvfti. VT. sikiipina bo obsega!» nfle lesa «a tetavänö porabo ■in drv. VIT. skufwna bi rw>ra»dfrljena v podskupini a) spravi ji» je lesa in dn- na suhem, tn b) spJavlijainae lesa po vodi. v viti. skup™ bomo videli za na Se gozdove zelo važno »gozdno Varstvo«. V tej skupki bodo t>ri-кагата ftozdni «kodljivčn vfl S^cer nd ii№ra\iiltiegi ravnanja б!т»\'ека preko čt-tf\*erdr»o?Ce4' do najimairiiiih komaj vidnih lubadirj^'. IX. skupina bo obsegala varstvo pfirode. Rarssta^iene b>do ^t Prt nas zašiftenč rastline. X. skupina bo obsegala uredi-te\- g-oMnega «osiSodaTstrva. XI. pa 0rKamzaČ5jio in Statistiko sordnOsebja.
Ža d;*HYiačn<rie ipOsetenO ipa žđi tujce b6 «MaWhr veMki cddtl^ik — gOfcna inđuitr. ja. Tu bödo rai?stav*li naSj "industrijalci svoje produkte 'n sicer od suroviine preiko polfibrikata do končnega š*delika. Ra®staiv1'j erm' br^do cazni stroji v POffc-nu, kač bo mnogo pripomoglo k (pčstrOSti in šivahnostn razstave. Prav priCOnočJjivo bi bilö, da b: še našli med našimi tnststniki šrrt fnduštr«iia!ci nđbiralči fartftnivćrtti ter Jlb prijavni in na ti na«n obogat'lj naSo га
gospodarsko velevaižno ratetavo.
_ - ■ _- -__- _ ^^^
KOLEDAR.
Danes: torek 24. junija 143Ö katoliča> ni: Janez Krstnik, pravoslavni 11. junija 3. dan Duhova.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Poslednja ljubezen adc mirala Nelsona.
Kino Ideal: Gori slavo!
Francoska umetnostna razstava v Na» rodnem dömu.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Kuralt, Cospösvetftka cesta, Sušnik, Marijin trg.
— Maturanti kranjske gimnazije iz leta 1920. se vabijo k proslav" lOletnice mature dne 5. julija popoldne v Kranj. — Ing. Ö. Gros, prof. F. Planina.
Kdo mora iz mesta
Iz učiteljskih krogov smo prejeli:
Po najnovejši odredbi more učitelj koni-petirati v trg in mesta še le po gotovih službenih letih zunaj na deželi, na kmetih. Po Šestih letih v trge, po osmih letih v mesta brez srednjih Šol, po desetih letih v mesta s srednjo &olo rn po dvanajstih Mih v mesta t vieokimi šolami, univereo. Vsi učitelji doslej na takih mestih, ki ir nimajo predpisanega službovanja na aeželi, so dobili poeiv, naj zaprosijo za poljudno učitelj, sko mšeto na deželi. Vee to je prav in pravično, Be se bo le dosledno, brez vsakega obzira in protekcije izvajalo. Za vee enake pravice in dolžnosti. Pri tem pa nastane vprašanje, kako bo a onimi, ki Imajo že čet dvanajst let slufee, ki pa so jo, če ne že vso, večinoma prestali v mestih, v najugod. nej Šib in najleptih krajih? Ali bodo morali tudi ti ia mesta? Pravično bi bilo vsekakor.
Gojitev cvetlic
na oknih in balkonih
Nekaj nasvetov lepote željnim
Qospod Jereb s« nabava s tem, da nagaja gospe Mattel, svoji sestrini, pred njenim možsm. Ia se neeaAüe otfasi; >Dra* svak, nikar preveč pestiti moje žene; ker po tvoiem odhodu bo na mene otresla svooo jezioo.«
1.	Pred presajanjem operi čisto stare cvetlične lonce zunaj in znotraj, nova рд n k. mak «j v vodi Vsaj 24 ur pr«>J. Največkrat imajo kmoi majhne luknje, tate jih pri tej priliki povečaj.
2.	Rastline s tankimi koreninami n. pr. begonje, acaleje, poeadi v lahko semljo; a srednje debelimi n. pr. pelargooije, fuksije,
posadi v srednje težko; i debelimi in mesnatimi koreninami n. pr, palme, čebulnice pa ■posadi v težko zemljo.
Prj posajanj-u postavi na luknjo v lončku košček črepinjft in nekoliko drobnih kamenčkov zaradi odtoka vod*. Ne napolni pa lončkov z zemljo do vrha, ampak do e Prn pod robom, da ob zalivanju ne vhaja voda
3.	Zalivaj proei večeru s pre^tano, na soin. cu Ogreto vodo. Ako takf" nimaS, prilit mrzli vod« nekoliko v-roie,
Zalij 1* toliko, da napolniš vrba jO praznino od 2 mi v lončku. <*>b veliki vročini za. livaj tudi zjutraj.
4.	6peri večkrat raz listja prah. ki ie največji Škodljive^ cobiiim ra^llinun.
5.	Ne trpi vod* v lrtrt6nih podstavkih, ki s* natečo vsled preobiteaga zalivanja, ker ee zemlja ekiea. Četrt ure po zalivanju izprazni vedo iz podstavkov, Ne zalivaj, ka-
dar je v loncih zemlja Še dovolj viafaa. am. pak po potTSbi.
e. Pogosto prerahljaj zeme|fsko skorjo, ki se dela na površju.
7.	Lončke s cvetlioami, zlasti na južnih legah, postavi v aabojSke, da se korenine ne speče jo in ne pefinejo. Pratnine v sa_ bojčkih med 1ообИ napolni s šoto. Tudi pod lončke položi primerno plast šote, da posrka odvisho vodo, ki tefe « lončkov ob zalivanju, da ne curlja po tidu in na uliOo 1*r da jO vsled kapilarnneti polagoma «p** oddaja zemlji v lončkih.
8.	Cvetlice večkrat prepadi, ne poslimu se pa prevelikih lončkov. Z gojenjem jako
pospešiš raM in cvet. Gnoji pe le vtšikLh g do 14 dni, ker je prepogosto gnojenje Škodljivo. Ako gneglš z. рпадиео, јл \-zemi »n dH na 5 delov vode; Če l* nittiaJ, raelopi 2 er vrtnega umetnf^a gnojila v eneni litru vod?. MoČnejAa raatopina uduči korenin"!. Ravnikar presajenim in bolnim cvetlicam je pa gnojenje škodljivo.
9.	Cvet Ure — prijatelpce solne« _ p^etA-vi na južna okna. druge na vzhrwlna ir» »t. hodna in senčne pa na severna.
10.	Cesar n* ve*, vpražaj pri podndbiei >SadjATskege in vrtnarskega druitK-д/: v LiiAljani. ali poklione vrtnarje, ki te drag» volje pouoijo.
Delopust župnega patrona
v Trnovem
Beneška noč na Ljubljanici — Slavnost z razsvetljavo, godbo Ia petjem — Ogromna udeležba Iz vse Ljubljane
Siiioči ni delopust sv. Janeza Krstnika, n:iA'ga farnega patrona, »mo v Trnovem nje-nu na čast priredili slavnost, kakršne Se ni doživel. Cast komur čast in velika hvala, ker »e vsa Kranjska zaveda tega našega praznika ia so nam v čast kurtli tudi letos pO vei'j deželi kresove. Hvala pa tudi g. Mikliču. ki je na vrtu svojega veličastnega hotela pušfai rakete, nadalje grajski republiki iu äoeedom na Rožniku, ki so nas kot someščani spomnili s kresovi. To je tudi prav, ker jih zalagamo z najbolj prima eo-laio in pristnim evetovnoanamm kislim zeljem, k: nikjer tačko dobro ne uspeva kakor pod naiim zvonom. Prisrčna zahvala pa tudi ogromnim množicam, ki so poveličale slavji» ti e evojim prihodom z vse-h strani mesta, da ni manjkalo prav nobenega pra. vegi in za dobrobit svoje ožje domovine, na-Д^а ге1е«^а. vnetega rodoljuba. Ce sta bila navzoča Matevžetov z Mirja, tisti Ri-hard, ki pilde mala in doktor Plečnik, kj v špitalu seklja in seklja, je le red, ker sta domačina, ampak da &o celo z daljnega Šentjakobskega trga prišli Zupančičev ata, ki pri Blagaju tabernago najboljio dolenjsko kapljo, na to smo pa upravičeno ponoeni. Ala že vedo, da nekaj zaležemo in obraj-tamo njegove zasluge za žejno človeitvo.
Rodoljubi iz K rakovega so sredi naie Ljubljanice zažgali velfkaaaki kres in odzvali so se jim takorj medčani z 2abjaka, ki so sredi $voje I4ubljanioe prižgali drug ogenj, da je bilo svetlo kakor aa Miklošičevi cesti. Eutar je bilo na obeh straneh doetj. saj smo imeli procesijo na obeh straneh in povsod vse v brezah, na oni strani je pa posebno izdatno prispevala butare mestna občina, ki je v f obot o posekala polovico Tivolske host«, da je med procesijo vsaj nekoliiko zakrila alikovite lepote staroslavnega Marij«.i_ рл!а. Bajno razsvetljavo Ljubljanice je poveličeval ie z dvema rdečima balončkoma razsvetljen čoln, da je bilo natanko kakor v Be.irtkah. Namesto raliet so metali navdušeni meščani goreče veje v zrak, zažigali svečke, ki mečejo o božiču iskrice na drevescu, streljali s pištolicami, brlizgali na prste ter zmerjali čez Ljubljanico in se drli, da so se umebesni Zivio klici razlegali po vsej Ljubljani. Ree, veličastna beneška noč, kakor v starih časih, kadar je prffla presvitla eeearost v naie meet o.
Glavno je bilo pa pred trnovsko cerkvijo, kjer v velikem oltarju etoluje naž patron sv. Janez. Ob mostu čez GradaSČioo je gorel veljkaneki kres, malo nad njim so pa pokali mojnarji, da eo cvilile ljubljanske gospodične in se tresle hiže doli na Polja-sja.li. In muzika je do desete zvečer igTala sv Janezu izbrane valčke in fokstrote, da so se gospodične prestopale in zibale v okroglih bokih kar same od sebe. Zlasti divna. RamoDa je povsdignila razpolJŽenje, da se je promenada raztegnila za vrtove in daleč gori ob temni Gradažčici.
Cerkev je bila vsa v eleiktričnih lučkah, kriia vrh zvonikov sta žarela nad Ljubljana in med zvonikoma se je na nevidni žici zibalo jagnje božje, atribut nafiega patrona, v vencu lučk. Line v lučkah, impoxantne konture pročelja cerkve v lučkah, le križ nad portalem je nagajal ter se je v rainobojnih iirnicah zasvetil $ele proti koncu. Na o(knu za njim so zaügali bengaličen ogenj, da je bila vsa cerkev rdeča ali zelena, vmes eo pa z okna splačali rakete naravnost med ljudi, da ш bilo strahu in smetia ne konea ne kraja, ko je raketa o$modila s peklensko vročimi iskricami bližnje po obrazih in eksplodirala pod oblimi nožicaml naših deklet. Pa tudi pred cerkvijo in pri kresu je gorel bengaličen ogenj in eo zažigali svečke z iskricami, proti koncu pa le Se bengalične fttbice. Za kri&cn nad cerkvenim port* Lorn so se producirali naši bodoči gospodarji v telovadbi in metali žareča solne« in gorečo bengalične Sibice na gledalce, ki » umetnikom za križem izražali swojo zadovoljil ost s podžigajoči m i vzkliki. Z raketami prežgane kiMje in s iibicami preluknjane nogavice so le povečale patriotsko slavno&t.
Gledalci 40 posedli po br#$u Grartafeif*, da so v miru vživali ртвктаее?! pogled na razsvetljavo in nepredirno gneto, košata mam« so si p« postavili stol pod kostaaj na cest: in Pepčka poslali k Bergeetu po četrt cvička, da niso omagali. Zvečer js človek ves trd, ko se v tej vročini vee dan plazi po gredah zvečer pa mo*< nič koliko težkib kangelj gaojmice na solato, da vise roke kakor polena ob smuSensm človeku. Med tednom kapljo cvička pač zaslužimo, v ne-leljo bomo pa Ljutomerčana, k4 teče >ke vule<. Ta da moč in močni moramo biti, če hočemo zmagati delo na vrtu tn nasititi vso Ljubljano. Pa tudi pravo težo mora imeti Človek, da lahko zelje tlači jeseni, zato bomo pa brusili nože za race tn pi5č>ta H izbh-ali roeine za potice ter sejali moko za bobe ves teden, v soboto in nedeljo se bo pa cvrlo po vsem Trnovem in K rakov era t*r na Gmajni, da bo ostalo Se za malico v ponedeljek. Zato se pa sinoči ž*n«ke niso mogle obleči in so se kar v predpasnikih udeležile slav nos ti, možje pa jfolomki. Zakaj pa ne, saj smo na svojem tn »e mestnih lačenbergarjev prav nič ne ŠOoiramft! Nič, prav nič, saj jih mi redimo.
Predno je nehala godba, so fantje stopili pod koetanj in vreaaJi tisto >Moj fantič j« na Tirolsko vandral« potem pa Se drugo in tretjo, da ploskanje ni moglo nehati. Po godbi smo pa Sli ie k Bergantovi mami ln drugam, saj pri nas ne manjka vabljivih gostilniških vrtov, in trfili smo na zdravi* veeh Ivank ln Johane, Ivanov, fcanetov in Janfzov. LuStno je bilo! Danes ee pa v«u-jemo.
Pozno je bilo že in po Ljubljanici je tih« priplaval čolniček. Nič hudege. samo Jan« in Ivanka sta si voSčila erečo.
Zivjo sv. Janez, naž patron!
Konjski sport drugod in pri nas
V inozemskih časopisih ta revidah lahko dan na dan čitamo obširne članke m razprave o konjskih dirkah, ki so tam zelo po©« lam c in üh v ogromnem Številu obiskuje največja elita kakor tudi preprosto ljudstvo. To p*a tudi nI ftudno! Ti narodi že desetletja coie konjski sport in so si svoöo pubiiko v tem doJsem času tako rehDč vzgojili. Vsak dirkač Stn ie natančno oo«nan. vsak ima svoje navdušene pristaše in obJifiatne stave or J raznih dirkah gredo v ogromne vsote. To zanrmani« za dirke pe trna seveda v&lik vtd-v na rejo plemenitih koni. k? ie v teh državah na Odlični stopnji. Poedinj kr*nj«teH4ci zavodi svetovno anani. ker so >z njih potekli konja. k)i so svod sloves dosezli na dirkah in se ie zanje pJačer/alo bajne vsote.
Tudi v naš' m!ad< drŽavi le konh-ki soort že razmeroma Orecd rarvit Vsakoletne konjske dirke v Beogradu so zaradi svojih pestrih in zanimivih procramov Splošno prffiiubijen« ki uooštevane in imajo že svofo stalno publiko.
Ravno takft so priljubljene in dobro obiskane naše domače dirke v Ljutomeru. Mariboru in št Jerneju. Te so za nas važne predvsem zato. ker na njih startajo pretežno domaČi konji, ki Pa so si svoj dober das pridobili fe v ostri Inozemski konkurenci.
КоИ lahačev in vozačev prestolonaslednika Petira v IJubijanl noče zaosUfl za dnieimd krafc na5e države m se ie odloČilo. ne boječ se stroškov, da 38. in 29. t- m. Dopoldne na vočaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju tudi za llubljanskn Ouhftko priredi interesantne kasaške m saloDne dirke, ki po dosedanjih prijavah dirkačev jtotovo ne bodo zaostajale za drugimi sličoimi prireditvami, tako da se bo Dbänstvu nudil res prvovrsten konjski sport.
Zato upravičeno apeliramo na našo javnost. da se teh dirk udeleži v naččastnei-šem številu ki s tem morakio in gmotno podpre prireditelja Ui tftie tudi našo domačo konjerejo. ..