»lovMuki dnevnik V Združenih državah Vtljo sa Tte leto • • . $6.00 g Za pol leta * • • . • $3.00 a Za New York celo leto • $7.00 Za imweiiitfo celo leto $7.00 8 GLAS NARODA TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 72 — Stev 72. List slovenskih delavcev v Ameriki. S The largest Slovenian Uafly m the United States. i Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress Of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 27, 19 37—SOBOTA, 27. MARCA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. "PROČ Z MUSSOLINIJEM!"—SO KRIČALI V BEOGRADU BIVŠI ANGLEŠKI PREMIER LLOYD GEORGE JE MUSSOLINI JU PAR ZELO GORKIH POVEDAL Italijani so nenadoma izginili s fronte V Jugoslovanski prestolnici so se vršile burne demonstracije proti Italiji in Mussolini ju. — V torek se bo vršila važna konferenca. — Po mnenju Lloyd Georgea bi morala angleška vlada ostreje nastopiti proti laškemu imperijalizmu. BEOGRAD, Jugoslavija, 26. marca. — Več sto vojakov in delavcev ie vprizorilo danes po glavnih beograjskih ulicah burne demonstracije. Demonstranti so pobijali izložbe po trgovinah in kričali: — Proč z Mussolini jem!" Policija je demonstrante razgnala, še predno so se približali poslopju italijanskega poslaništva. Vladni k rogi zatrjujejo, da pogodba, sklenjena med italijanskim vnanjim ministrom in jugoslovanskim ministiskim predsednikom Stojadinovičem, v r.obenem oziru ne bo zmanjšala obveznosti, ki jih i-ma Jugoslavija napram državam Male antantc. BEOGRAD, Jugoslavija, 26. marca. — Dne 1. aprila se bo vršila tukaj važna konferenca zastop nikov Male antante Razpravljali bodo predvseir/ o vojaških določbah. Cehoslovaška zahteva, naj se razširijo vojaške določbe, ki sedaj veljajo le proti Madžarski in Bol ^arski, da bodo za slučaj napada zajamčile polno vojaško pomoč vseh treh držav — Jugoslavije, Ce-hoslovaške in Romunske. Cehoslovaška zahteva to razširjenje, ker se boji nemškega napada. S to zahtevo se strinja tudi Ro munska, ker se boji Rusije. BUKAREŠTA, Romunska, 26. marca. — Romunsko časopisje se zelo povoljno izraža o novi italijansko-jugoslovanski pogodbi. Napetost med obema državama bo ponehala, kar bo dosti pripo moglo k izčiščenju položaja na Balkanu. LONDON. Anglija, 26.. marca. — Bivši dolgoletni ministrski predsednik David Lloyd George je v poslanski zbornici ostro napadal angleško vlado, ker ni nastopila dovolj ostro proti italijanskemu im-perjalizmu v Abesiniji in Španiji. "Nastopite proti Mussoliniju. Izsilite od njega kako spoštovanje do Anglije," je rekel Lloyd George. Mussolini ni norec in ve, s kom ima opraviti. Ako bi imel opraviti z ljudmi, ki v resnici govore v imenu Anglije, z močjo Anglije za seboj, ne bi govoril tako. Upam, da bo prišel čas, ko bomo govorili naravnost in neustrašeno: Italijanom je treba pokazati odločnost in jih prisiliti, da gredo iz Španske. " Lloyd George je vladi očital; da se boji prelomiti z Mussolini jem zaradi nevmeševalne krize na Španskem. Poslanci to ostro obsojali Italijo zaradi krutega pobijanja ve«: sto Abesincev v Addis Ababi. Poslanci poživljajo vlado, da se mora Anglija zvezati s Francijo in preprečiti prihajanje Italija-nov na Špansko, če treba tudi s silo. "Ali smo popolnoma opustili vse poskuse, da bi obnovili neodvisnost Abesinije?" je dalje vprašal J loyd George. "Sedaj bi bil protest zaman, da bi bilo mogoče rešiti življenja tisočerih kruto umorjenih. Toda ni še prepozno rešiti na tisoče življenj mož in žena v prihodnjih mesecih.*' Lloyd George je v svojem govoru tudi razpravljal o odnošajih med Anglijo in Nemčijo ter je priporočal, da Anglija sklene s Hitlerjem varnostno pogodbo. Konservativna poslanka, vojvodinja Atholl, je priporočala "odločno besedo" Anglije, Rusije in Francije proti Mussoliniju ter rekla, da bi, ako pri Muaeoliniju nobena beseda zaleže, mogoče pomagala ' mednarodna blokada, ROOSEVELT SE VRAČA V WASHINGTON Pred svojim odhodom je obiskal svojo farmo. — Obiskal je tudi novo naselbino 187 družin. WARM SPRINGS, Ga., 2(i. marca. — Predsednik Roose-rvelt, ki je bil dva tedna v zdravilišču v Warm Springs, je dn.) nes odpotoval v Washington, kamor bo dospel v soboto dopoldne. Za isti dan je sklical konferenco voditeljev kongresa v Beli hiši. Razpravljali 'Imi-do največ o sedečih .-tavkali. Predsednik se je zjutraj kopal v svojem privatnem kopališču, nato pa se je peljal v svojo vilo na Pine Mountain, kjer je obedoval. Nato je obiskal svojo 2800 akrov obsežno farmo, kjer so že pričeli sejati in saditi. Nato je nadziral v dolini novo naselbino, za katero j c kongres dovolil mil jem do_ larjev. Tam se je že naselil 187 mestnih družin, ki obdelujejo majhna zemljišča po 25 do 60 akrov. Na svojem povratku je predsednik obiskal d V taborišče blizu Chiplev, Ga. V -naselbini je predsedniku zapel otroški zbor. V ('('(' ta-borišču je rekel, da bo kongre-l.ajbržc za stalno postavil CCi' taborišča. Ko so predsednika vprašali, aiko bodo mladi fantje vojaško izvežfoani, je odgovori!, da imajo dovolj drugega delu in da vojaško vežbanje v taho risen ne bo dovoljeno. K0NGRESNIKI PROTI STAVKAM Vandenberg pričak u j e Rooseveltovo izjavo. — McCormack je delav-s k o tajnico posvaril pred hujskajočimi izja-javami. DRŽAVA KANSAS OBRNILA HRBET PROHIBICIJi Legislatura j e dovolila 3.2 odstotno pivo. — Poslanca, ki sta stavila predlogo, sta glasovala proti njej. T OPEK A, Kaus., 2(k marca. — Legislatura je s 75 glasovi proti 3(5 sprejela predlogo, katero je že prej sprejel senat, in po kateri je dovoljeno točiti pivo s 3.2 odstotka alkohola. Kansas j«' imela že od leta 1881 državno prohibicijo, po kateri je bila prepovedana prodaja alkoholnih pijač. Po odpravi zvezne prohibicije so po celi državi prodajali pivo. Najvišje sodišče je razsodilo, da je zadeva porotnikov, da odločijo, ako je bila prepoved opojnih pijač kršena. Do sedaj ni bil še ni'kdo obsojen zaradi prodaje piva. Predloge, ki je bila sedaj sprejeta in ki jo bo governor podpisal, sta stavila* George W. Plummer in Chris. Seli re-jk-1. Predloga je prvotno imela namen prepovedati prodajo vseh alkoholnih pijač. Senat j«, predlogo toliko premenil, da je določil, dia je dovoljeno prodajati pivo po 3.2 odstotkov alko hola in poslanska zbornica je to potrdila. Plummer in Schro_ pel sta nato glasovala proti svoji predlogi. REPUBLIKANCI SO PRODRLI DALEČ V FAŠISTIČNO OZEMLJE ANDUJAR, Španska, 26. marca. — Republikanci so zgodaj zjutraj pričeli napadati fašiste pri Pozoblanco, v severnem delu province Cordoba. Fašistične operacije okoli Pozoblanco imajo namen polastiti se velikih rudnikov živega sreba v Almci-denu. Ti rudniki so zelo važni za republikance, kajti razne spojine živega srebra se uporabljajo za izdelovanje močno razstrelilnih snovi. WASHINGTON, L). C., 2C. marca. — Konservativni demo krati 44stare šole" in en republikanec so v kongre-u nastopili proti sedečim stavkam, medtem ko je neki liberalni demokrat rekel, da so sedeče stavke zaradi plač upravičene. Senator Vandenberg, ki zastopa s stavkami zelo "blago-sloveljeno'* državo Michigan, je izrazil upam je, da bo predsednik Roosevelt v solw>to po konferenci z vodilnimi kon-gresniki podal izjavo glede sedečih stavk. "Narod ravno sedaj nima nobene potrebnejš«-naloge. kot da reši ta problem,*' je rekel Vand« aiberg. Poslanec MacCormack je jh»-zval delavsko tajnico M i - s K. Perkins, da naj v IkkIočc bolj previdna s "hujskajočimi izjavami''. MacCormack pravi, da je delavska tajnica, kot zatrjujejo časopisi, rekla, da so sedeče stavke .v isti skupini kot navadne stavke, in da se še m bilo dogiiamo. ako so postavne ali protipostavne. "Dami bi oporekal, če se j'* v resnici tako izrazila." je rekel MacCormaek. "Ako pa so jo po krivici obdolžili, tedaj naj takoj odločno zanika." MacCormack je rekel, da je bistvena razlika, ako je vodena kaka stavka po postavnih določbah ali pa v nasprotju ž njimi. Dalje je rekel, da ob žaluj«, da nima zaupanja v u rad delavske ta.pii< e. Poslanec Dies je pred lagal -da je treba sedeče stavke obravnavati kot kršitev proti -trustne postave, po kateri .je kršilec postave kaznovan z globo $5000 Ln z zaporno kaznijo enega leta. ROOSEVRT SPREJEL MEL-L0N0V0 GALERIJO WASHINGTON, D. C.. 20. marca. — Iz Bele hio sporočili, da so s strojnicami razgrnili več fašističnih oddelkov. Infan-terija se je pri prodiranju po .služevala tankov in oklopnih avtomobilov, letalci pa so bombardirali fašistična zbirališča. Prodrli so daleč v fašistično o-zemlje. En fašističen aeroplan nemškega izdelka je bil izstreljen ko je skušal spustiti živež 1000 ljudem, ki se nahajajo v.cerkvi Virgin de la (Ribeza. V zadnjih bojih se je izkazalo, da imajo republikanci premoč v zraku, tako, da se fašistični aeroplani upajo bom. bardirati Madrid samo ponoči. Spanci pa se boje, da se bo Afnssoloni za italijanski poraz pri Guadalajari maščeval s tem, da bo generalu Francu poslal večje število aeroplajtov. VALENCIA, Španska. 2. marca. — Fašistični uradniki zatrjujejo da ni-o v nikaki zvezi z talijan skimi "prostovoljci" na Špan skem, zato tudi ne morejo po trditi ali zanikati poročila spai -ke vlade v V al eni ei ji, da so bi li Italijani odpoklicani s fron te pri Guadalajari. Drugi krojri pa zasvraeajo republikansko trditev kot "ko munistično propagando". VALENCIA, Španska, 20 marca. — Španska republikam ska vlada naznamja, da je bih zadnja dva tedna v bojih pr Guadalajari ujetih najmau. 1800 Lahov. '290 laških vojakom ki so v isti uniformah, ki so jil imeli, ko so odpotovali iz Itali je, je bilo pripeljanih iz Ma drida v Valeneijo. Nastanjeni so jv vojašnici ii imajo pojxilsio prostost. Njihov narednik Gianuelli ima od via de posebno izkaznico, da se sm< prosto gibati po Valenciji. — TJ jetnikom so dali odejo, tobal POTRES V JUŽNI CALI-FORNIJI LOS a.vGELES, 1'al., 2<:. marca. — V četrtek zjutraj ob 8.40 (11.49 i>o newyorskem ča-su) je južni del Californijr? stresel močan potres, eegar središče je bilo najbrže v okolici Imperial Valley ali pa še nižje v Mehiškem zalivu. Potres so občutili v razsežnosti 10,000 kvadratnih milj. V Los Angeles in okolici ^o ljudje čutili dolg, valovit potres. V Long Boacli je prišel potres od vzhoda proti zahodu. O enakem potresu so kina-Iu nato poročala mesta Saiita Monica, Glendale, Pasadena. Anaheim in Alhambra. Bolj proti jugu je bil potres močnejši, posebno v bližini "".a Bernardino. PREKLINJAL JE R00SE-VELTA ST. CLAIR,SVILI,E, O., 26. marca. — Mrs. Lila Johnson je v svoji tožbi za ločitev zakona tožila svojega moža, da je neprestano klel predsednika Zdr. držav. Rekla je. da ji je bilo j dvojno mučno, ker so vsi njeni prijatelji demokrati. Sodnik je zakon ločil. PORAVNANA PRISTANIŠKA STAVKA SAX PEDRO, Cat., 24. marca. — Spor med lastniki paro-brodnih družb in pristaniškimi i delavci je bil poravnan; pri- I si an išče v Los Angel les je oilc i 'odprto in se je zopet pričel iv-j dni pomorski promet, 1 NADVOJVODA OTON IMA V SEBI 470 DELOV NEMŠKE KRVI WASHINGTON, I). C'.. 20. marca. — Uradno je bilo na-znauijeaio. da bo vojna mornarica izvežbala 500 častnikov in 35,000 mornarjev trgov, moi-liarice za ivojno službo na pomožnih ladjah. Vežbanje se bo pričelo letošnje poletje, ako kongres dovoli za to potrebni denar. Vsi ti častniki in mornarji bodo tvorili mornariško rezervo in bodo poklicani v službo v času vojne. DUNAJ, Avstrija, 27). marca.—Nadvojvoda Oton Habsburški. ki ga r*> v»e.j sili skušajo spraviti na avstrijski prestol, ima v sebi 470 delov nemške, 226 delov pa nenemške krvi. To je ugotovil avstr. zdravnik dr. Konrad J. Heilis: ter s tem odgovoril očitkom nemških listov, da ni v Otonu niti kapljice nemške krvi. 470 Ot ono vi h prednikov je bilo čistih Nemcev. 43 Italijanov, 26 Špancev, 24 Poljakov, 17 Portugalcev. 9 Madžarov, 30 Francozov, nekaj Belgijcev, Angležev in "drugih". MORILEC ŽENE ZAHTEVA ZAVAROVALNINO BOSTON, Mass., 25. marca. Garabed Minasian. ki je bil ob„ sojen na 10 do 20 let ječe, ker jc ubil svojo ženo, je potem sodišča zahteval zavarovalnino $71 HM) po svoji ženi. Minasian je bil leta 1930 poslan v bolnišnico za slaboumne, ko je ustrelil svojo ženo. Le*a 1931 je bil razglašen za duševno zdravega ter se nriznal krivega uboja. Minasian trdi, da je zavarovalnina njegove žene v znesku $1000 tekom časa na obrestih narastla na $7000, OSEMNAJST MRTVIH PRIv NESREČI Z BUSOK SALEM, 111., 24. marca — Neki privatni bus je na vožnji iz St. Louisa proti Cincinnati zadel ob most, se prevrnil in pričel goreti. Osemnajst oseb je zgorelo pn živem telesu, med njimi tudi neka štiriletna deklica. Samo pet oseb se je rešilo. ODVAJALEC OTROKA SE JE OBESIL BUENOS AIRES, Argentina, 25. marca. — Jose Gancedo Gonzales, 44 let stari odvajalec iri morilec 2 leti starega Eu-gonio Perevra Iralola, sina bo_ ga tega argentinskega živinorejca, se je obesil v svoji celici v kaznilnici Dolores pri Mar dela Plata, kjer je čakal na sodnijsko obravnavo. DOBRA KUPČIJA Z BARVI LOM IN PUDROM TIRANA, Albanija, 25. marca. — Tukajšnje trgovine so s« dobro založile z barvili, pudrom in drugimi s reds v i z» lenotiče-nje obraza. Danes,stopi namreč v veljavo postava, ki pre|H>veduje mo-bamedartskim ženskam nositi pajčolane,_________j LIB VAnZJ VA" New York, Saturday, March 27, 1937 THE LARGEST SLOVEN F DAILY IN V&TA. "Glas Naroda" (A OorpowtlM) Owned and Published toy 5LOVEN1C PUUL18HDH) COMPANY V President L Braedlk, Plačo of boats« ms ot the corporation and addrean ■ of (bori officers: m W«t Išth Strt mi. Borough of I Now Ink Ctty, N. X. "GLAS NARODA" (Voice mt tho People) fl Bvery Daj Except Bundaja aiU. 1 Holldaja la eeio lato velja Kvuido ........ Ea pol leta....... 4a Četrt leta..... ■a Ameriko ia 90.00 ............. 93.00 ............. 91.50 Za New York Za pol leta .. Za inozemstvo Za rot leta .. sa celo loto »7.00 .................. 93.50 sa celo lete......97.00 ..••......••a«.... 93-50 Svbacrlption Yearly 90.00 fopW bna podpis* in ooebnocti te ne prloMnJeJo. Denar naj ae blagovoli •oBUjatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da <*e tudi prejinje bivališče nazaanl, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Unaja vsaki dsn IzvsemAi nedelj in praanikor "GLAS NARODA". 216 W. 18lh Street, New Vorfc. N. ?. Telephone: GHelsea 3—1242 POGODBA MED ITALIJO IN JUGOSLAVUO Italiji zadnje čase ne gre v .-o posreči. Res je sicor, da so je uspešno polastila Ahesinije, to.la s tem si je nakopala sovraštvo in prezirali j<* skoro VM'irii civiliziranega sveta. Kdinolr pri fašistih v drugih deželah je imela še nekaj /;\ «lom be. To pač treba zlepa poskusiti. Italiji manjka tistih surovin, ki jih ima baš Jugoslavija v izobilju. To so razne rude, premog, predvsem pa les. Zavarovanje prod nevarnostjo, ki bi Italiji utegnila prepetiti od vzhodne strani, in pa gospodarski razlogi — to je dalo povod pogodbi, ki sta jo v četrtek sklenila v Beogradu v Mussolinijevi'in imenu trrof Ciano In v imenu jugoslovanske vlade dr. Stoja-?inovlč. Pri tej priliki je italijanski zastopnik obljubil, da bodo italijanske, oblasti bolj človeeansko ravnale z narodnostno manjšino v italijanskem ozemlju kot so ravnale ž njo doslej. Ta obljuba je za nas kot narod znatno večje važnosti kot pa razne gospodarske in politične zadeve, s katerimi se bo sta skušali obe državi okoristiti. Toda obljuba je Lahu običajno h' obljuba; do njene izpolnitve ja «e daleč. Primorski Klovenei namreč še niso pozabili svečane obljube, ki jim jo je dal italijanski kralj, ko je la-Ska armada z belimi zastavami "zmagovito prodirala" v naše kraje: — Vaše narodnostne pravice food© nedotakljive. Vaš jezik bomo spoštovali kot vašo največjo svetinjo. In kaj se je začelo gixliti par let kasneje. . . DENARNE POSILJATVE n ' * ^ Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO v ITALIJO trn I 2JS5---Din. 1M $ S.M___Din. ZM $ 7JB9___Din. SM $11.79 _ Din. Mt RLM__Din. ltM M5.H__Din. 2tM Za $ 6.50 ______________ IJr 100 $ 12.25 _____________ Lir 200 S 20.00__________Lir 500 9 57.00__________Ur 1000 $11230____________Ur 2000 $167.50 _______Lir S000 TEE BE CENE SEDAJ H IT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŽENE BPEEMEMBI GOE1 ALI DOLI In liplinie vetjh noksv kat zgoraj navedena, bodisi v dinarjih ali Ink d—alf aj f ia boljše poro Je. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH In bpl^lk t «— nanto psslstl___j 5.75 $10^- - - _.$10J5 515«—• " " _$16.— Ufl^~ " - _$2L— " "__J4LS5 550^- " -__55L50 Fl s| i—ti daM v starem krajn iaplaMla v dolarjih. MUHA milBlil BTrtDimO PO CABU LfclTEE ZA PRI «MHMO tL-i BCO¥ENIC PUBLISHING COMPANY ^ yGUi Mftt^i" , m Nove hiše za Amerika nce. Prcsltrbovanje tretine ameriškega o vsejj deželi je najbolj sigurno sredstvo 7>a odpravljanje široke nezaposlenosti v tej deželi. So-eijologi ipokajzujejo na strašno ceno, ki jo Amerika plačuje za svoje "slums", ki so zdavnhj prilMvznaTii ikot 'rejišče zločin-stva in vzrok mnogih tisoč smrt ti, ki bi lahko preprečile. Podjetniki so .v splošnem enoglasnega mnenja, da ne morejo ko-rlstnonosno podreti stare, nezdrave, lahko vznetljive stanovanjske hiše in jih nadome^to-vati s ceni mi, modernimi stanovanji. Mnogi verjamejo, da le vseaia rod no prizadevanje jkx1 vodstvom federalne vlade more rešiti to nujno potrelm novih stanovanj. V dnevih "boom-a" od —1J)28 so se vsako leto nova stanovanja povečaia 4(W).000 družin. Rtavinstvo je postalo razkošna obrt, ki se ni brigala za miljone ameriških drazrn, katerih dohodek je bil I>od $12(K) na leto. Ti so bili obsojeni ostajati nadalje v tslu-mih. Xezai]>aslennKe (cestne razsvetljave, in porpravljanja ognje praške in policijske službe, itd.) ki jo dobivajo od mesta. Razliko morajo plačevati drugi davkoplačevalci, ki so tako pri-morani podpirati slaba stanovanja. Odpravljen je slumnv mesta New York in nadomesti-tev istih z modernimi tenemen-ti bi po njegovem mnenju vrtalo približno dva bi'..Jona dolarjev. Preskifltova^nje Amerrk«' z no. vinii staiuA'anji utegne biti zares presijajna naloga za privatno iKxljetnistvo. Zastopni-ki posla, delavstva, konzumen-tov, mestnih in državnih oblasti, socijalni.il organizacij in cerkev pričali so ob zaslišanjih •glede Wagnerovega zagonskega predloga v aprilu 1936 in izjavili, da le kreditna zgradba federalne vlade je sposobna premagati ta problem. Mnogo smo se naučili tokom triletnega izvrševanja federalnega programa za gradnjo enih stan o vaiiijiskih hiš v odpor noč proti nezaposlenosti. Oln-ine m dr-ža\me vlade so ustanovile t-iko-zvane hišne oblasti in odbore, da preiskujejo razmere. Njihova p>ročiki popisujejo strašne stanovanjske razmere,'ki obstojajo širom dežele, in T>riy>oroča-jo federalno inicijativo in lokalno sodelovanje v Obširnem programu nregradnje kot e*lino reši t «'v. Regulacijii, ne jki koiistruk-cija je biki doseirjn; slu mi nijio izginili, marveč «o narasli. Oprostitev oni davkov za korjM>racije ob omejenih di-videnah je bilo zadnje pri za < le vanie prenl depresijo, da se |k»-viabudi graklnja hiš za cene najemnine. Samo mesto New York je zgubilo stotine miljo-nov dolarjev na davkih vsled te indirektne rx»dpor<*. Kniek^r-lK»cker Village j<» dokaz nc-us.}H»ha te rešitve hišnega problema. Mnoerializma in fašizma, so poročali te dni ponovno, da se n.isli tako rekoč pred svojo smrtjo usmrtiti. Vrgel se 1h> v kad z jedko tekočino, k« naj bi razkrojila njegovo telo. Takšne stvari niso d'Annun-9 0 ziu nič novega. Sv»'t je im«'l že večkrat priliko, da se je zabaval z njegovimi mrtvaškimi nastopi. O njem pravijo, da spi že nekoli'ko let odet- v frančiškansko kuto, v krsti na mesto v postelji, kakor normalni — in tudi nenormalni — ljudje. Takšna srrozotna navdahnjenj.i pa ga nič ne ovirajo, dri bi v svoji razkošni vili v Gordr>rri ne sprejemal mičnili mladih prijatel jic. Tako j<» bilo \'s;ij pred 'kratkim. Ena najbolj čudnih smrti, ki si jih je dovolil ( ki so se pa še vse iztekle srečno), j«' bila pač tista, ki >» je uprizoril )>red kakšnimi tridesetimi leti v Vmregiciu. Trikrat j<' (rboževal — in kopiral — an^leškomi 1 »esnika Percvja bellfva. ki izgubil •svoje življenje kakor zn;mo, na n:-ki vožnji z jadrnico v bližini Viareggja. V utop-lj("uč«'vcm žepu ni-o našli denarja niti kalešnih listin, pa«' pa zv4'z«»k A.jsbila. Ni?, i ji Annnnzio si vtaknil y.v»vk Ajshila v žep. naiel j«- v I .ivermi ob uri lično vibaniem dnevu jadrnico in se odpeljal proti San Tcrenzn — kakor Sh<»JJey. V višini Viareiraria mu je < precej težil ve v re.-Tiiei «>;. lo, da je nrekucni! čisln in pad"! je, kakor nekoč Shelley, v valove Tireaiskcga morja. Živi j'-njepis, ki poroča to junaško anelcristavlj;> l.-il\ i ve cm lahko namreč ujm »rabiš ladje <|o 25,000 ton. 45 cm topovi pa zahtevajo že tonažo najmanj *J5,0iS) ton. Tu potem takšne ladje ne g do več zlahka skozi Panamski prekop. To pa morajo, kajti • Irugače bj bila Amerika pri.d-lj« na graditi res osc*fcni /brodovji, eno za Atlantik in eno za Pacifik. Ali pa bi morala razširiti Panamski prekop, kar bi trajalo kopico let.. Okn»s leta 19(H) so gradili 15.(Km) tonske bojne ladje .*»() cm t epov i Ui so v~:ik t«-bt;di 51) t«»n. J >kroir leta 1925. so gradili cm ladijske topov«', ki so tehtali vsak p«> tone. Potem pa so strokovnjaki izračunali. da s«' da -tvar napraviti tudi d mira če. Ze pr»nior>ka bilka prj Skagerraku v svetovni vojni je dokazala. «la zmaira n»-kakor ni tnlvisna samo o«! v. li-kosti topov. Če bi bilo tako, bi ne imelo nemško broilovje nobenega nsjieha. Tako pa se je na priniei" nemška oklopna križarka >tajal za ogromnimi mol ier,i. Strokovnjaki naiu»e* izračunali, da po današnjem '»ta-nju težke arlilerije učinek !»i nič večji, če -m prekorači ]vi-liber 40 cm. Strelna brzina manjših topov je vsekako vet ja in čeprav so njihove granate znatno lažje, dobi sovražnik že po Iriminutnem streljanju i-to tolik-no množino učinkujočega materiala, kakor iz večjih to-pov. ('e računa britska admi-raliteta z lnnbrčo vojno in z e-ventualnimi pomorskimi bitkami v Sredozemskem morju, kjer je boljši razgled nego v severnih morjih, tedaj si mora biti v zave-tl, da »e bodo te bit k«* lahko otvorilc na veliko večjo razdaljo. POGLAVJE O MODI Mi moški se precej enakomerno oblačimo. Hlače, telovnik iu suknja tvorijo poglavitne dele moške obleke. Na glavi pa kapa ali pa klobuk in čevlji ali solni na nogah. Nekoliko razlike je v ovrat nikih. Nekateri so trdi. nekateri so mehki; cm lina raznolikost je v kravatah. Prej je bila v modi tudi palica, toda v vsem New Yorku poznam samo enega rojaka, ki nosh palico, ne da bi se mu bilo treba opirati nanjo. Zmto pa ni nič bolj imeniten. Edinole v hlačah je majhen razloček. Lani so bile maiu oolj Široke, letos so malo ožje. Ne vem. kakšne bodo prihodnje leto. Naj l»odo take ali take, hlače bodo veflidarle. Drugače je seveda z žensko modo. ki se izpreminja od dr.e do dne, od tetina do tedna, od leta do leta. Ženska moda se ne tiče samo obleke, pač pa ženske splošnem. Nedavno, naprimer, >o 'bih* moderne suhe ženske, dočim so letos debeluške v modi. Posel« no dobela ne sine biti. anqiak ravno prav. In sam ne vem, kaj počno ženske, da se jim z malimi izjemami skoro popolnoma posreči zadostiti zahtevam mode. Dosti jih poznani, ki so suhe. ko moda diktira suhost, pa postanejo takorekoč kar čez noč prijetno okrogle, ko pravi moda, da za pet in pol čevlja visoko žensko ni -topetdeset ni; stošestdeset funtov nobena sra mota. Kako to skomandirajo. mi ni znano, to je pač njihova skrivnost. Po poljubnosti se menda re morejo napihniti, kadar moda veleva, špeha i»a tudi ne f»«. sname j o, če zahteva moda pretirano suhost. Pred »par leti je premeten barber povedal ženskemu svetu na uho, da bi bila ženska -sti lepša, če bi imela pristrižene lase. Tako skrivnostno je povedal, da so vse smatrale njegove be-sede za povelje neizprosne dik-tati>rice move_ tili mož in pa tistih žensk, ki i-niajo pretlebele, presuhe ali prekri:ve noge. Ostalemu svetu je pa zastajn-la sapa, in vse je napeto priča kovalo, kam da bo prišla ta reč. Naenkrat je isti bogati bar-lier menda umrl, — baš pravočasno, kajti zadeva se je bliža la že kritični točki — ženske so pustile rasti lase, an z lasni: vred so se začela tudi krila daljšati. Sedaj jim padajo lasje na pleča, dočim se jim bodo kiklie kmalu vlačile po tleh. Pasu sploh nimajo več nobenega, oziroma jim je pa- čisto pod pazdulfo zlezel. Pravijo, da je to moda francoske cesarice Evgenije, katera je sredi prejšnjega stoletja v Parizu določala, kako naj s<: ženske dblačijo. Meni sedanja ženska moda ne ugaja. Bo pač treba potrpeti še par mesecev, da se bo izpremenila, kajti dve stvari sta na svetu, ki sta podvrženi hitrim in te meljitim rzpremembam * sreča in moda. BLAZNIKOVA Pratika za leto 1937 25c Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovati v "taH kraj ali 4obitl kota od tam, jr potrebno, da je pouten v vseh stvareh. Vnlrd nafte dolgoletne »kn.šnJe Vam zamoremo dali najboljfta pojasnila in tudi Tse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre »-to »e *»-tipno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi proftnje za piratom dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar je za patovanfe potreba« v najhitrej&em tesu, in kar je glavne, za najmanjše straMoi. Nedriavljanl naj ne edlaftajo do zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj za brezplačna navodila la zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Cena 8 poštnino vred "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. 99 5TOLETNICA PUŠKINOVE SMRTI V Rum ji so nedavno svečano praznovali stoletnico smrti slavnega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. — Slika nam kaže prizor na Puškinovem trgu v Moskvi, kjer se je zbralo nad 25,000 ljudi. * a L'A 8VARWA " New York, Saturday, March 27, I 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TUB."*. ^Sl^ATKA DNEVNA ZGODBA MI11AEL ZOSCEXKO: ZGODBA S TROCK1M M02 NI VEDEL ZA ŽENINO LJUBEZEN Senzacionalen umor na Dunaju, katerega žrtev je postala žena odvetnika Goldreieha je tfdaj skoro do zadnje podrobnosti pojasnjen. Policija je zaslišala tudi moža uniorjcnke, ki je izjavil: Devetnajst let sem živel s svoio ženo v srečnem zakonu, ki bi bil ostal najsrečneja zveza. da fee ni med naju vrinil italijanski trgovec PerOtti. Niti enkrat si nisva resno nasprotovala z Lili. Skrbel sem zanjo, kolikor je bilo v mojili močeh, ona pa ni več zahtevala. Približno pred tremi leti, ko sva bila na smučarskem oddihu v Seefeldu, sem imel priliko spoznati Perottija,, ki je prinesel nesrečo v mojo družino. Lili je tedai narpravila nekaj večjih smučarskih izletov, toda vedno sama. Perot.ti in jaz sva vedno ostala v penziji, kjer smo imeli hrano. Nikoli nisem o-pazil, da bi bil kazal Italijan kakšno globlje čuvstvo do moje žene. Govorila sva s Perot t i-jem pač o vsakdanjih stvareh, večinoma o nolitiki in okoj-niea svojemu možu priznati svoie razmerje s Perotti jem, da bi se ga lažje iznebila. Nepričakovana smrt pa je prekrižala njeno namero. Doslej se ni mogoče napraviti končne e, kdaj je storil Perotti sklep, da bo svojo nezvesto ljubico umoril. V preiskavi so ugotovili, da je nosil s seboj nabit revolver že nrecej časa. v sok ako od dneva, ko mu je Lili zairrozila z ovadbo na i»oliciji. Mož, ki se nafoaja zdaj v bolnišnici, pa treli, da te. mu ni tiHko. Pravi, da je izvršil čin v afektu in pristavlja, da •se ne spominja več, kako se je odigrala krvava drama. mu. Za deset centimetrov je nosorog zgrešil avtobn«. Stvar j«- bila res neprijetna." I L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: Gostjo so se zaceli prerivati v predsobo, ne da bi se ozrli drug na drugega so se molte oblačili. In odhajali so in nikomur ni prišlo na misel, da je bilo to telefoniranje sa:.io «:ila. To so zvedeli šele drugi dan. Eden izmed gostov je sam prignal. Odšel je bil iz sobe takoj po prvem pogovoru in telefoniral iz avtomata. Tovariš Zusjev se je s p i z njim in hotel mu ie celo priseliti zaušnico. AVTO JE SREČAL NOSOROGA Nemec .Till i us "Wiedmann, ki j<» delal inim^n let kot šofer na veliki cesti, ki vodi iz Krtuma k Vik torij i neniu jezeru v Ugandi in se je sedaj vrnil v domovino, pripoveduje sledeče o nekem svojem nevarnem doživljaju : "Dol-«' m<*.s« ce lahko voziš ?>o neskončni!h nastali jnira, ne .da bi doživel kaj posebneera. Včasih pn se zgodijo vendar prav neprijetne stvari, kakrš-| na je bila tista v lanskem letu. Bil je želo vroč dan in vozili 1 smo se skozi redek go-zd, ko i j«» pred nami, med d<-bli. nenad. i no pokazala sivo rjav < irmota. ki -e j<» precej hitro bližala. [ Sprva sem smatral to irmolo za vola, ki se je bil izgubil, potem . pa je postajala vidno večja in j se je na koncu izkazala za nosoroga. ".Taz sicer nisem doživel Še nobenega srečanja z nosoroiri, toda nekateri tovariši so pripovedovali grozotne zgodbe o teh živalih. Tako mi ni bilo prav nič prijetno pri srcu, ko sem gledal, kako se je debelokožec bližal v hitrem diru. Pri tem je bilo najbolj neprijetno, da je prihajal navpično na cesto in bi moral našo pot nekoliko spredaj križati. Hotel sem ga prehiteti in sem spustil plin. Cesta je bila kaj slaba in v trenutku se je razvila prava dirka. Avtobus je dirjal.'kar se je dalo nosorog, ki je sličil bližajoči sr gori, tudi ni zaostajal. Šlo je za to. kdo bo prej dosegel presečišče na ee®ti. Lahko bi prišlo do katastrofe, kajti če bi nas žival zadela v bok, bi nas prevrnila. Ta dirka je trajala komaj mi l nuto. Potniki so gledali skozi oloia in onazovali nosormra. ? rokami, ki so me bolele, s« « tiščal krmilo. Sedaj sem vide zbesnelo "goro" komaj mopM ' poleg sobe. lobanja ji je moleb nizko ob tleh — in potem j< ( nekaj odgmnolo za avtobusom 1 Oddahnil sem se. ko sem bil mi Že dolgo je tega. Zdi se, da •je bilo leta 1924. Skratka, bilo je takrat, ko se je NEP razvil v vsem svojem sijaju. NEP prav za prav nima s tem nič skupnega. Tu se govori samo o smešni moskovski zgodbi. Ta zgodba je zrasla na tleh strahu iz nekaterih okolrosti. No, sicer boste ]>a sami videli, kako in kaj je bilo. Pripetilo se je t« kot rečeno v Moskvi in bas v stanovanju ZiiNjeva, J ego r a M i trota nič. a. Morda ]x>znate takega moskovskega tovariša. Mož svobodnega |k>klica. Neke sobote je priredil zvečer domačo zabavo. Br<-z vsa-kejra |H>voda. Kar tako, da bi se malo razvedril. Zbrali s . s*-seveda mladi, vročekrvni ljudje, tsami mlaidi, takoreko? začetnike glave. Tn čim so s«' zbrali so se pričeli hudi spori, prerekanja, dis ku -i je. Itn naneslo je tako. da je pogovor kmalu preskočil r.r. velike politične dogodke. Med gosti je rekel nekdo ne . kaj o knjižici tovariša Trocke-ga. Drugi inu je dal prav, tretji pa dejal: 4'To j«» *«p1ol* tro«'-kizem.*' A »Vtrti je pri|H)innil: j — Da, tako je, a morda tli; tako. In sploh, — je dejal —j Š«> ni znano, kako pojmuje to-' vai '^ Tročki be.sedo troeki>.< m.' Ixar med ženskimi vro^ti »odružica Ana Sidorova preble-dela rekoč: — Smlrugi! Kaj mislite, a1.! bi ne kazalo telefonirati sodu-gu T rock emu? Kar vpnvšuli bi Meti g<»sti je zavladala tišina. Vsi so se hkrati ozrli na telefon. Sodrnžica Sidorovp ^e prebl*-dela še bolj in dejala: — Zahtevali Imhiio recimo Krmi. Pokličemo k tclclW.u sodruga Leva Trock«'ga in ga vprašamo kaj . . . Dvignil se je vrk in krik. — Seveda! — so kričali vsi. Seveda! — Tako je prav. Telefon i rajmo in vprašajmo . . . To se pravi 1mko in tako. Leva Davidoviča. T<*laj je pa stopil energičen tovariš Mutrohin'k telefonu, rekoč: — Takoj ga pokličem. I >\* i trn i I je slušalko, rekoč: — Bodite tako prijavni . . . Kremi. Gosti so zadržali sapo n. stopili v |Kilkrogu k telefonu. S!*' 1'ikrala se je v bratovo sobo. "Vili!" jc zaklicala tiho v temo. Nobenega glasu. Dotipa-ia se je do postelje, da bi zdramila zaspaneta. Njene roke so segle po praznih blazinah. Pre strašena je prižgala luč. Soba je bila prazna. Temen strah ji je prevzel srce. Potem se ,jc spomnila, kako odločno se je sprva sinoči u--tavljal Vili njenemu načrtu. In je zdaj morala misliti, da ji je bil obljubil samo na videz: ho «el jo je pomiriti, da bi nemoteno izvršil svojo namero in še ponoči odpotoval v Monakovo — sam I Kiti za čas ni vedela, kaj naj zdaj ukrene, ukrene. Potem je odločno pokimala predse in ugasnila luč. S tiho naglico se je vrnila v svojo -obo in prijela usnjeni kovčeg. Bil je tako težak. da so jo skoro zapustile moči, še preden je prišla do drevoreda. Začelo s- je rahlo svetlikati, in po drevju -o že čvikalc siničice in ščinkavči. Tudi orlja klet ka je že oživela; pridno si je vseh šestero ro-paric snažiio perje. Ko je prišla Kiti težko di i ajoč pod bremenom kovčega mimo kletke, so orli steguih svoje vratove. Naključje je privedlo po cesti drvarja, ki jc odhajal na delo. Na Kitino prošnjo ji je •zanesel kovčeg do Mahovnika. Tu je morala dolgo trkati na okno. Končno se je iprikazal gospo. vo iem miru. Po-tajil -e je komaj prikazala, ko je lokomotiva zažvižgala k odhodu. Štiri ure do naslednjega vlaka! In v Monakovo bo prišel ob treh popoldne! Obupana se u ; pustila Kili v pogajanja s postajnim načelnikom. ki se mu je v "stroge predpise"* vklenjeno srce koi.čno omehčalo. Z drezitio je dal od Celja t i Kiti do križiščne postaje na glavni pro tla bi še ujela vlak, ki je prihajal še p ret Prišla je tudi gospodinja, ki je bilo stanovanje na njeno ime prijavljeno, Darja Vasiljevna Pilatova. Ustavila se je na pra-^u in najM^to opazovala kako so dogodki razvijajo. A dogodki so se razvijali strašno hitro. Energični tfovariw Mi t roll in je telefoniral: — Bodite tako prijazni in pokličite k telefonu tovariša Trokega. — Kaj? In naenkrat so gostje videli, kako se je to variMitrohin iz-premenil v obraz, kako se jo plaho ozrl na vse fprrsofcnf, stisnil slušalko med kolena, da bi se ne slišal iz nje glas in zaše-{>etal: — Kaj naj odgovorim? Vprašujejo me v kakšni zadevi ? (M kod govorim. Menda 1k) tajnik . . . Tedaj se je družba malo odmakni ila od telefona. Nekdo je dejal: — Reci, iz uredništva. I/ "Pravde." Govori vendar, kla da nerodna. — Iz 44Pravde" — je odgovoril Mitrohin zamolklo. Kaj. prosim f — Tako na splošno zaradi članka. N« kdo je pripomnil: — Lepo kašo smo -i skuhali. Zdaj jo pa pojejte. L«> čakajte, še sitnosti bomo imeli. Gospodinja Darja Vasilijev-na Pilatova. ki je bilo na njem častitljivo ime prijavljeno stanovanje, se je opotekla na pra-2ii, rekoč: — Ah, križ božji, jaz nisem kriva. Uničili ste me, cijrani irrdi! Kaj bo zdaj ? Odložite slušalko. Odložite v mojem stanovanju slušalko. Ne dovolim vam v svojem stanovanju govoriti z voditelji! Tovariš Mitrohin se je plaho ozrl na družbo in odložil slušalko. Tn znova je zavladala v sebi mučna tišina. Nekateri ir so počasi vstali in odšli domov. Kar jih je še ostalo, so sedeli pet minut nepremično. Naenkrat je pa zapel telefon. Sam gostitelj Zusjev je p?l k aparatu in v orrozi, toda odločno dvignil slušalko. Tn prisluhnil je: Naenkrat je izbuljil oči »n pot mu je oblil čelo. Slušalka sc mu je jela treSti v roki. Iz nje je zagrmel glas: — Kdo je klical to' nrisa Trockega ! V kakšni zadevi ? — To bo menda pomota, — je odgovoril Zusjev. — Nihče ga ni klical. Oprostite! — Nob<»ne pomote! <^<1 vas so telefonirali. eno fiopoldne v Monakovo. Posrečilo >e je. Kiti je naročila oddelek prvega razreda sama zase in se je vanj zaklenila. Sprevodnik je debelo pogledal, ko je v Mo-a a ko vem namesto zaprašenega drobnokrilca, ki j«' dve uri prej -muknil v oddelek- »»»-ll^tel '.daj iz njega snežuobel metuljček. V>i -o s - ozirali za« njo. Kiti je urno >tckla t.roti izhodišču in poklicala izvoščka. "V stoi nico! Hitro!" Skočila je v voz in utrujena o-nahnila na blazine. "Dvajset minut čez eno!'* re je prestrašila in poliobnala na okence: "lli-.reje! Hitreje!'' Zdaj je bila kočija na zadnjem uličnem prelomu in skozi ozko ulico sta se prikazala sivo preperela. mouočna zvonika monakovske stolnice. Končno vendar!" je vzkliknila Kiti in si pripravila denar za izvoščka. Nestrpnost ji je zašla v noge; v zibajoči se kočiji je omahnila >:da j na to. zdaj iia ono stran, ter -e pri tem ve ».no ozrla skozi okno. Zdaj je zavila kočija na trg pred stolnico, a komaj se je ozrla Kiti pro-t cerkvenemu portalu, jo je obšel takšen strah. • •• ji je izginila v>a kri z lic. Poroka je morala biti že končana. Tri kočije -o zapored urno zavozile proti notranjemu •.Mestu Pred cerkvijo je stal samo š«» en voz; pri njegovih odprtih vratih sta stala dva gospoda in s«-, seirajoč si v roke. poslavljala. Starejši je zav il okoli cerkve — profesor Werner. Mlajši je nekaj dopovedoval kočijažu. Tedaj je eni, da ga nekdo kliče, in se zdrznil. "Gospod Forbeck!" Ko -e je obrnil, je irzrl Kiti, ki je točila iz kočije. Z vihrajočo obleko in v snežno be!» m labodjem plašču, ki mu je široke rokave napenjal veter, da sta bila podobna s veti i-Mia perotima, je pritekla proti njemu in mu »!egnila roke Jia^pri/ti. Be-e«ta mu zamrla na jeziku, toda njegove ^ vet le oči >o ]>asle na lepi po>tavi in se opa-jale. Kiti je spregovorila prva. "Hvala Bogu!" Ti je zvenelo tako veselo, kakor bi jo bila minila vsa razburjenost, nemir in utrujenost. ** Koiite^a Kiti!" je dejal Forln-ck v zadregi. i4ln sami? Kako pridete v Monakovo Pa še vfirašujete! In stojite pred menoj v /raku in z belo kravato! Ali mislit«-, da sem mo-•rla prene-ti in pustiti >voje«ra Tasa samega brez se>tre!" VALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! OGROMEN LEDENIK V ALASKI Meseca novembra se je zaeH pomikati proti strugi Big Delta reke, 125 milj vstran od Fairhanksn, A Jaška, ogromen lede 4 B | i raHfi wM^f! b^S H H vi nit Vse ceste, vodeže v to. važno severmo mesto, so ogrožene. IZ IIA«>m^ADA V 8TAMBUL 4 knjlce. » alikaml. «27 slraal Vsebina: Smrt Mohamed £mlna; Karavana amrtl; Na begu t O oropa; Dražba En Nasr KRIŽEM PO JUTBOVKM 4 knjlfp, S98 strani. ■ sltkaaal Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kskn sem t Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jezi d I Cena__________1J4 PO DIVJKM KIJKDI8TANU 4 knjige. 69* strani, s slikami Vsebina: Amadlja • Bex K Ječe; Krona svets; Med dvema ognjema Cena ----------------lil PO DEŽELI SfcfPETARJEV 4 knjige. ■ slikaad. 577 strani Vsebina: Brata Aiadflja; KoCa ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Cena ________1JI SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1794 stram Vsebina: Izseljenci; Toma ietar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Atiaaden; V treh dellb sveta; Izdajalec; Na lorn; Spet n* divjem sapadn; Keftenl milijoni ; Dediči Ona__lil V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikaari. 57« strani Vsebina: Kovač Slmen; Zaroka * sapr^kaml: V go?-«b-njMku; Mofaamedanakl svetnik WINV7TOV - '» 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na dir jem upada; Za flvljenje; NAo-čl, lepa Indijanka; Prokleatvo sla ta; Za detektiva; Med Koma oči In Apačl; Ha nevarnih potlb; Winnetovov roman; 8aas Ear; Pri Komančlb; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Cs-n__ f Ž (J T 1 4 knjige, a slikami. S97 strani Vsebina: k Boj s medvedom: Jama draguljev; Končno —; Rib. In njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. "9L19 93*002» New York, Saturday, March 27, 1937 t r THE L1R&WBT "BlBVWBE TTA1LT T9 VJB3*. TAKO CAMA ROMAN i z Življenja ZA"6USNARODA"PRIREDIL: I.N. OG \E= DO ZA ČASA STAVKE TAKSI-DRAJVERJEV V CHICAGU NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ 4,iSamo potrpite, Baderjeva mania, tu
  • „ ki ga je napravila lian j, je bil zelo močan. Zopet se ga je hotel otresti. Svoje sile je potreboval za SVoj poklic, za svoje težiko življenje in se nI smel izrabiti v brezupnih bojih. Kajti bil je vezan, vezan na svojo slepo ženo. Ko je svetloba oči njegove ž *ne vsled neke nezgode ugasnila. se je zauj pričela muka, ki je bila tako težka, da 3i ni nikdar mislil. Vse veselje do življenja mu je bilo uničeno. Samo z napornim delom, ki mu ni pulilo, da bi mogel misliti na svojo žalostno usodo, je še mogel prenašati svoj" življeuje 23 • se mu je smilila v dno srca; z največjo pazljivostjo ji je Stregel in skrbel za njo. Toda kako ga je žalila in mučila; to pri vsem njenem trpljenju že ni bilo več. dopustljivo. T roba mu jo bilo angelske potrpežljivosti, da j*1 vse to prenašal. In vsi so ga olx'udovali zaradi njegm~ega junaškega obnašanja in «la nikdar ni iz«rubil miru. To je bilo že osem let — ill koliko let bo še trp**!! Xjegova žena .je bila drugače »drava, imela je osem in tri deset let, mogla ga 1k> še preživeti; ker je bil dobrili deset let starejši od nje. Toda o tem se ni ujial premišljevati; dale© je odganjmd od sebe misli, da bi na£ei kako n^itev tako ali tafco. Tako je odločila ž njim usoda in tmui se ni mogel p roti viti; z železnimi rokami ga je tiščala k tlom. Deset let je bil poročen z lepo in razvajeno K eg i no, ko se je pripetila nesreča. Iz neprevidnosti je v pripravo za zvijanje las v naglosti vlila bencin mesto alkohola, ko je stenj še gorel, da bi si naglo še zvila nekaj kodrov. Steklenica se je razletela, plamen švigne kvišku in objame laise. Z gmznim krikom se vrže na tla, tla bi pogasila plamen. Prestrašene služkinje vržejo na njo odeje. Tugina zopet vstati; toda luč oči je bila uničena. In mogoče ji je to bila še milost, ker je še morala živeti. T«»ko ni mogla videti opustošenja, katero ji je nesreča po-vzročila na njenem obrazu. Čez čelo in lica so se vlekle rde-«*e brazgotine, ki so prej lopi obraz spačile, da je ni bilo mogoče več spoznati. Dr. Falke je neizmerno trpel vsled nesreče svoje žene, in «»olj, ko bi bila nesreča zadela njega in na vse načine se je trudil, da bi ji pomagal prenašati veliko gorje. Toda vsem tirlažilnian besedam je bila nedostopna. Nesreča mu je pokazala ves njen značaj, ki ga je že v prvih letih zakona zelo razočaral. Popolnoma je bila navezana na prazno, hrupno družabno Življenje in je v njem zr&stta. I/i spanje, moda, zabave, razve-><-I jeva nje, plesi — to je bila vsebina njenega življenja. Njena močno izrazita nečinnumost je iskalai za svojo tenmo, zapeljivo lepoto b svojem prostem času je moral biti vedno poleg nje. Sama ni hotela ostati in grozila mu je s samomorom. Nato pa pride, kar ga je najln>lj bolelo, ljubosumnost na vse ženske osebe, s katerimi je imel na katerikoli način kak opravek — na pisarniške uslužbenke, na stranke in celo na domače služkinje. Vedela je, da je njen mož lep — saj ga je zato poročila. Sedaj ]>a ni mogla več videti, kaj se je godilo OkoH nje, kako se mu mogoče prilizujejo druge ženske, ga snubijo, da bi postal« njene naslednice. Prav gotovo je računal na to, da bo kmalu umrla. Toda tega veselja mu ni hotela naravi ti, da bi umri a. Živeti je hotela/ — še dolgo živeti. Še bolj pa ga je znala mučuti s svojo strastjo in s svojo ]>otrobo po ljubeeni. Zdelo se mu je nečastno, ker njegovo ^roe ni bilo več napolnjeno z ljubeznijo, temveč samo še s človeškim usmiljenjem. Njegovo ljubezen je že davno zamorila p svojim slabim značajem, pod katerim so morali trpeti tudi vsi uslužbenci v him. Posel mo mnogo so trpele družabnice, ki navzlic dobri plači niso nikdar mogle dolgo zdržati. Sta-lvjše ji bile predolgočasne; na mlade je bila ljnbosumna; glas ene ji je razburjal živce, hoja druge ji je bila preglasna; pri vsaki je inn-ln kaj or|)or<4kati Ako je kaitera dobro igrala klavir, bi rajše poslušala gosli. (»ramofon, ki ji je prinesel svet, je v hodi j*«i razbila. In ker ji rrio-ž ni takoj kupil novega, i*e je jezila nanj, eew, da ji ničesar ne privošči. Tako je potekal dan za dnem. Domači prepir je dr. Falkeja notranje raetrgal, na zunaj pa premenil v kamen. To že ni bilo več življenje. Kdo drugi bi z vsem obračunal, bi si \ >e drugače uredil in si prilastil pravico do življenja, _ (Dalje priho-lik;i, nekaj običajnega. Detekliv je z iw«»l ver vili v roki prisilil strajkarje, da so postavili k zidu. nakar jih j- prei.-kal, li. da morajo z isto grupo tudi vrniti. To m pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaUi priliko p »tov al i skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si na v »tik *ani uredi, kda^ je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa ie več. če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa. za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z ist»m pa mikom, ampak si vam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. f'e je pa slučajno razlika v eeni. pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno. dop*ača, če izbere parnik, na katerrm stane vožnja več. Zahteva se >an»<>. €la izbere parnik oil iste parobrodne drtiibe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe polne li»te za dve leti, nedriavljani pa dotir polni li-t samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržav Ijniii morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda I udi sam i za eno lelo. Pa I udi I i potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za t » zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni lelo> potovali v *tari kraj. naj si takoj zajame jo prostore, tla ne ho prepozno. Za mesec junij in julij s« if skoro vsi prostori odilani. \a pamikih. ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izku>ene^a spremljevalca. KRETANJE PARNIKOV - SHIP NEWS JI. uiarea: Aquitauia v Cherbourg 1. aprila: Urernt u v Bremen 5. aprila: C«mtf di Savoia v Genua T. aprila : Washington Ilarre Lafayette v Harre yuiTu Mary r Cehrlniurg 10. aprila : Kuropa v Breni"n Hex v Genoa 14. aprila: Muiinaiidie v Havre 15. aprila: Bt*reli,$iria v Cherbourg Vuh-atiia v Trsi jO. aprila : iT. aprila : Brrmi'D v En-uien .'•>. april*: Koma v Gi-n<»a -1. aprila : Manhattan v Ihivro V»wn Mary v Cln-rliourg Dva Habsburžana tožena. KDAJ SE LAHKO KODE PETORČKI jivečeira lad vojvode Ferdiaan-ia. A" tožbi pravi, da je sklenil ladvojvoda Ferdinand, ko je 1. IIHKJ izstopil iz cesarske r odbile. s slednjo nogxfctbo, po kate-•i bi mu moral Habsburški dom plačevati letno apanažo 4»»a naj bi njegova vdova dolivala jHilovico a]>anaže. Ada-movieeva je znižala svoj zaht«--*ek na lfi,iKX) šilingov in me-rento na ],(KHJ šilingov. A' tožbi pripomin ja, da moir. /da i živeti s | »od poro 47 si lin ■•or meser»no. Tožon^c |»ravi, . * je bila renta priznana samo Leopoldu Wolfinjni. li liil pa sklenjen «p«irazum v prid t >/,i-teljiee. Sieer pa Adamovie^va loli ni vdova W'oiriniru. k"r se je dala loriti in je bil . .i n mož pozneje še dvakrat «>-žen.i< n. Sodišre je obravnavo ]ire]ožilo. da dol »i izv!r«*n notar--Vi akt. ? katerim se je T.eopold Ifinir ml poved al v^«mii pravi-eani nadvojvodi'1. Xe 1 io it o se, zakoniki možje, la bo baš vam nemila usoda lukloniUi ta blagoslov. Zdaj »o •asi t.iki, da človek •ie il\ o j«"'-:ov ni vesel, kaj šele petore-o I M' t ore k i silno re-lki. \V. (*reu-ieli na univerzi v Cobiradu je izraeunal na ^Mnllagi statistike o dolgi vrsti i Miro« lov, da pridejo dvoj«" k i na vsakih s7 po rodov\ trojčki na \000. Ž«* ei'tvon-ki so t«»r«-j tako r«^lki. »la se jih ni treba n«* veseliti, ne bali. Š<-mnog«> bolj redki so pa pwon"'. ki. saj iin«l«»io komaj na ."»7.-otio.rioo portnlov «-nkrat. 01«>«le vnrašanja. kakšen vpliv ima starost roditelj«*v na dvojčke, t roj«'k e it.l. nam kaže statistika. «la je mož najveekrat o«"e enega otroka med 2.~> 'n letom, da ]>a ima u|ianje na dvoi«'-ke ni ver otrok naenkrat iiied r,0. in nr». letom. Žena roli enega otroka najveekrat m. d 20. in 25. letom, vor nrenkrat ]>a ta«li nied HO. in Ho. letom. » /a vsa pojasnila glede potnih listov. ren iu drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI OnilEl.KK -:;lvs naroda** 2 Iti \V. 1 St la St.. New York I Posebno naj hite oni. ki namera-I vaj'i potovati meseca junija ali julija, kajti za la dva meseca so I na \seh pamikih skoro že vse kabine oddane. Pred pariškim apelaeijskim soilišeem seje vršila obravnava proti bivšemu nmlvojvodu L-' jemu Hal>sbui*škemu in ujeg«»- zai*(H*eiiki Frameo/.inji Couvi-j liovi. Xa*lvojvo«la Viljem ki mu je bil cesar s\*oj«v-as poveril Ukrajino. j«» bil pre«l dvema le-toma v Parizu zasiieen pri sleparijah in obsojen na o l«'t jeee. Državno tožilstvo se i«' takrat , . j [iritožilo proti prenizko 'xlnu'-j rjeni kazni. Te dni je bila obravnava v drugi instanci, ki pa ni dosegla prakti«'neira uspvjia.i et -i je pomagal s ponarejenim čekom, z«laj je osi epa ril bogatega industrijalca, zdaj zopet ljudi, ki so se še sami komaj pre-; bi-j ali skrr/.i življenje. Ker j«' Viljem še vedno v Avstriji, ni mogla biti izrečena sodba. Obravnava je bila odgodena in čez teden dni se bo apelaeijsko sodišče znova bavilo s sleparijami nadvojvode Viljema. Ker ga pa tudi k ponovni obravna-vine bo, bo izrečena poostrena kazen na zahtevo državnega tožilca in contumatiam Pred dunajskim so. maj*: | Bex v Genoa 1. junija: Kuropa v Bremen 2. junija : NORMANI)!*; v HAVRE Aquitania v Clierbourj; Washington v Havre 5. junija : Vulcania v Trst !». junija : Quwn Mary v Cherbourg ■ O. junija : Bremen v Bremen 12. junija : rhamplain v Havre C«»nte «11 Savoia v Geuoa junija: t Manhattan v Havre a«|Uitanla v Cherl»«»urg NormanUle v Havre :S. junija: Kuropa v Bremen !p. junija: lie de France v Havre BERENCARIA v C'HERBOIRG Saturnla v Trst 23. junija: Qiu'en Mary v Cherbourg f j JO. junija : " ~ Itex v Genoa j-D. junija: * f? Bremen v Bremen Lafayette v Havre junifa : NORMANDIE v HAVRE . AQUITANIA v CHERBOURG t Washington v Havre .julija: Con te d I Savoia v Geuoa j Berengaria v Cherbourg i Cbamplain v Havre julija: Kuropa v Bremen julija: Queen Mary "t Cherbourg !♦. lie de France v Havre 10. julija: Vulcania t Tr»t 14. julija: I Norma ndie v Havre Aquitania v Cherbourg ! Manhattan ▼ Havre K. „ I 17. Rex v Genoa i Bremen v Bremen '21. julija: Berengaria v Cherbourg { n. julija: ! KUROPA v BREMEN J4. julija: - Saturnla v Trst Champlain v Havre i JS. julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg 20. julija: t lie de Frapce t Havre 1 3L Julija: Coat« di Savoia t Qenog