122 SEATON ST., TORONTO, ONT ^
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, ©nt.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtJawa.
Za pol leta ..............:......... 1.25
Za ZDA........................... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 2 No. 36.		Priče 5.	TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 30 OKTOBRA 1943	Cena 5c.	Leto 2, štev. 36
ODLOČNA BORBA V JUGOSLAVIJI
NARODNA OSVOBODILNA IN PARTIZANSKA ARMADA JUNAŠKI BRANI VSAK PEDENJ ZEMLJE.
Ujela je 2.000 Nemcev in četnikov v Bosni. Mihajlovičevi četniki sodelujo z nacisti.
London — Glasom tukaj-šnih poročil posnetih po radio postaji "Slobodna Jugoslavija", so zadnje dni v teku ljute borbe posebno v Sloveniji ob Italiji, Bosni in Hercegovini, ter tudi v nekih krajih v Srbiji.
Nacisti so vrgli večja rezervna pojačanja proti oddelkov Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v Sloveniji, katera je v zadnjih tednih osvobodila večji del Slovnije. Toda poslednja poročila trdijo, da je uspešno odbila nacistične napade na celi bojni črti, in zadrža la svoj položaj.
V Bosni kjer so se vršile odločne bitke pri Mateševu nedaleč Kolasina, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, je ujela 2000 Nemcev in Mihajlovičevih četnikov. Ravno tako so se vršile odločne bitke pri Ogulinu ob železniški progi Karlovac-Ogulin in Sušak, kjer je zaplenjena večja količina vojnega orožja.
Ljute birke so nasledile tudi v Črni gori. Pod poveljstvom generala Dabčeviča,, Osvobodilna armada je z uspehom odbila nacistični naval v bližini gore čakar ob meji črne gore in Albanije, kakor tudi v Liki.
Kakor je razvidno iz se-dajnega položaja v Jugoslaviji, nacisti so poslali večja rezervna pojačanja v Slovenijo in drugod z namenom razbiti močno organizirano Narodno Osvobodilno in Partizansko armado. Dokler se vodi odločna bitka v bojnih predelih Jugoslavije, nacisti so poostrili teror in nasilje nad civilnim prebivalstvom vsepovsod vsled svojega neuspeha v borbi proti Osvobodilni armadi. Pri tem na podlagi vjetnikov dokazano je, da jim pomagajo Mihajlovičevi četniki, kakor tudi nekatri bolgarski oddelki posebno v Srbiji.
Kaj je potrebno v tem oziru je to, da se Narodno Osvobodilno in Partizansko armado založi z orožjem, hranom in municijom. To je zahteva, ki jo moramo zahtevati od naših zaveznikov, kakor tudi neposredno preiskavo proti bratomorne ak-
tivnosti Mihajloviča in njegovih četnikov. če je bila kdaj bolj nujna potreba narediti red in dati priznanje tisočem in tisočem narodnih borcev v Jugoslaviji, je to danes. Danes, ko so ti osvobodili eno tretino Jugoslovanskega ozemlja in z tem dokazali pred celim svetom, da je njihna borba ne le v interesih naroda v Jugoslaviji, ampak v interesih Ze-dinjenh Naroda.
Odlašanje takojšne pomoči Narodni Osvobidilni in Partizanski armadi, gre edino v koristi osišču in odvratni izdajalski aktivnosti Mihajloviča in njegovih četnikov.
Pregled bojevnik črt proti fašizmu
RDEČA ARMADA JE NAREDILA GLOBOKO ZAREZO V NACISTIČNE POLOŽAJE OB KRIVOJI ROG
Z tem je ogroženo z pastjo nad milijon nacističnih sil na Krimeji in južni bojni črti.
Desperatni nacistični protinapadi ob Krivoji Rog z namenom da zadržijo napredovanje Rdeče Armade, so se izjalovili. Rdeča Armada je že v predmestju tega mesta. Poslednje vesti pa po-trjujo, da nacistične sile odstopajo v neredu in pod ceno ogromnih izgub -v moštvu in materijalu.
Krivoj Rog se nahaja na železniškem spoju s Krimejo in Dnjeprepetrovsk, važno rudarsko področje, kakor tudi središče važne jeklene industrije. Na tem kraju bo-■jne črte vred z Krimejo ra-
NARODNO SODIŠČE OBSODILO 17 IZDAJALCEV NA SMRT
London — Glasom tukaj-šnih poročil, prenesenih potom radio postaje "Slobodna Jugoslavija", Narodno sodišče v Sloveniji, je obsodilo 17 agentov "bele garde" na smrt, tri druga na dosmrtno ječo in eden pa zaradi nezadostnih dokazov, je bil rešen kazni.
Narodni tribunal je obtožil na podlagi dokazov za sodelovanje z okupatorskimi silami 17 "belogardističnih a gentov, ter jih obsodil na smrt za izdajstvo narodni interesov.
Iz prejšnih poročil se spominjamo atkozvane "bele garde", katera je organizirana v Sloveniji po Mihajlovičevih agentih, nalašč poslanih v Slovenijo z svrho voditi borbo proti oddelkom Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, posebno pa proti Osvobodilni Fronti v Sloveniji. Dokler so četniki kooperirali z fašističnimi silami po drugih krajih v Jugoslaviji, so v Sloveniji delali isto delo člani "bele garde"'. Ti so vršili ropanje in požige po vaseh, naščuvali vaščane proti vaščanom pod znano limanico "rdečega strašila". Posluževali so se tudi proti katoliških vernikov, češ da preti nevarnost z .strani Narodne Osvobodilne
in Partizanske armade za njihove svobodoščine in obstoj katoliške cerkve. Toda kljub odvratnih razdirjeval-cev "bele garde", ni uspelo preslepiti slovenskega naroda. Združen in enoten napovedal je boj do popolne z-mage tako nad fašističnimi okupatorji, kakor tudi izdajalci "belogardisti".
Narodni Tribunal je podelil le zasluženo čast, izdajalcem narodnih interesov Slovencev, Hrvatov in Srbov z tem, ko jih je obsodil na smrt! Taka čast prav gotovo čaka še število drugih, ki prej ali pa slej pridejo na vrsto.
ŠESTI VSE-SLOVANSKI KONGRES V MOSKVI
Moskva — Dne 17 oktobra se je pričelo zborovanje šestega Vse-Slovanskega kongresa v Mosvi. Kongresu so prisostovali predstavniki S-lovanskih narodov. Zborovanje je otvoril predsednik odbora general poročnik Aleksander Gundorov.
V	pričetku zborovanja iz ražena je želja kongresa, da se pošlje pozdrav maršalu Sovjetske Unije, Stalinu, ter junaški Rdeči Armadi. Kongres je tudi poslal pozdrave Poljski in čehoslovaški diviziji, kateri se borite rama ob rami vred z Rdečo Armado na vzhodni bojni črti, kakor tudi Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi v Jugoslaviji.
V	pozdravu Rdeči Armadi kongres obširno izraža slikovit pomen junaške borbe Rdeče Armade, katera je prva zadala smrtne udarce fašističnim silam na vzhodni bojni črti, ter jih zdaj podi v popolen poraz. Prav posebno ji gredo zasluge z strani slovanskih narodov, proti katerih je fašistična zver dvignila krvavi meč z svrhom ne le podjarmiti, am-nak popolnoma odnaroditi in stopnjem vničiti.
V	Doslanici jugoslovan-
splošnem, kongres podudar-ja, da so vsa prizadevanja fašističnih zločincev, da zlomijo odpor ljudstva, kakor tudi vnesejo razkol z pomočjo domačih kvizlingov in izdajalcev, popolnoma izhlapela. Narod je združen in v združeni borbi proti fašističnih okupatorjev zadaja močne udarce fašističnim silam na jugoslovanski zem lji. Toda obsoja pa izdajalske skupine Mihajloviča,. kot bande, katere se bore na strani sovražnika proti narodnemu ^osvobojenju.
MATERIIJALNA ŠKODA ZNAŠA NAD ENO MILIJARDO
NACISTI POBILI 8.000 ITALIJANOV
Moskva — Evganani Var-ga, dopisnik reviie "Vojna in delavski razred" v Sovjetski uniji, podaja preračun materiialne škode prizadete z vojnim vničevanjem na sovjetskem ozemlju. On pravi, da materijalna škoda znaša eno milijardo zlatih rubljev, toda Sovjetska Unija ne zahteva denarnih kovin, am-nak vrednostni materij al. Kar pomeni, popraviti mesta in vasi, železniški promet, tovarne in druga znanstve-
skim borcem in ljudstvo v I na poslopja raznih zavodov
Južna Italija — Clark Lee, dopisnik "Toronto Stara" v svojem poročilo z dne 26 oktobra, opisuje eno od večjih nacističnih brutalnosti, topot proti revoltirani italijanski diviziji na Albanskem obrežju.
Ko je Bodogli napovedal vojno Nemčiji, se je omenjena divizija uprla nadaljevati vojno z nacističnimi silami. Cela divizija se je revoltira-la in ne daleč stran nacistična garnizija je skušala razorožiti jo, kar se pa ni posrečilo. Prišlo je do vročega spopada med nacističnimi in italijanskimi silami, kjer je italijanska divizija premagala nacistično garnizijo. Toda nacisti so kaj kmalu poslali nova pojačanja proti revoltirani diviziji, razrožili jo in takoj na mestu pobili 8.000 italijanskih vojakov in častnikov, pripovedoval je dopisniku Clarku, neki ubeža nec iz tega kraja. Preostalo vojaštvo divizije so šiloma pognali v Nemčiji peš potjo 30 milj na dan. Edina hrana je bila na pet mož en hlebček kruha na dan. Ko so' jih prignali v Nemčijo, so ti nameščeni v takozvane kazenske batalijone in odposlani na prisilno delo.
Neko drugo poročilo trdi, da so nacisti pobili prebivalstvo vasi v severni Italiji. Vas se imenuje Boves in je nedaleč francoske meje, ter je štela 2.000 prebivalcev.
Nacistična zločinstva dosedaj presegajo vse meje zločinstva, toda predno bo izrečena narodna sodba nad temi zločinci, bodo še neštete žrtve.
čuna se nad milijon nacističnih sil, katerim preti z prodiranjem ob tej železniški progi odrezan izhod.
Rdeča Armada je v zadnjih neokliko dni osvobodila na stotine nadaljnih mesti in vasi na drugo stran reke Dnjeper. Na več krajih je njen prodor dosegel do 60 milj in je skoraj celo obrežje razen tu in tam z obkoljenimi nacističnimi oddelki, o-svobojeno. Poleg tega nacistične sile še drže v svojim rokah Kijev, glavno prestoli-co Ukrajine. Toda Rdeča-Armada prodira z ene in druge strani.
Zadnji boji ki so se vršili za Melitopol, računa se da so nacisti imeli do 20.000 izgub v moštvu. Ravno tako ogromne količine vojnega materijala, so zapustili za seboj. Za svoje sedajne neuspehe na vzhodni bojni črti, napovedujejo v uradnih poročilih češ, nihče ne more izračunati moč Rdeče Armade in njenih zalog. Zdaj po dveh letih krvave vojne ka-koršni ni pričala ljurska povest slišimo tak^i napoved od onih, ki so prej trdili, poraz Rdeče Armade v šestih tednih. Tem so pomagali tudi drugi v naših krogih. Dejstvo pa je, da sile mraka in nazadnjaštva, trpijo in bodo trpele popolen poraz. Tem bolj in tem prej s koordinacijo zavezniških sil na za-padu Evrope.
Zdaj ko je Rdeča Armada v ofenzivi in- sovražnik v svojem desperatnem položaju da celo privaža nove divizije iz Italije, Francije in drugod proti Rdeče Armade, je čas za ustanoviti drugo fronto. Poleg tega pa junaška borba Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v Jugoslaviji, delno nudi k
tej ustanovitvi najboljšo pomoč z tem, ko je že nekoliko divizij poslano v Jugoslavijo. Kar pomeni da je francosko obrežje če tudi delno utrjeno, a vendar brez večjih vojaških rezerv.
Sto in sto divizij je našlo svoj grob na vzhodni bojni črti. Milijoni nacistov ne bodo nikdar več nadlegovali ostali svet. Toda moramo vedeti, da so tudi milijoni žrtev Sovjetske Unije. Zato je tudi naša dolžnost odločno u-dariti sovražnika zdaj v njegovem desperatnem položaju na zapadu Evrope.
ZAVEZNIŠKE OPE RACIJE V ITALIJI
Alžir — Zavezniška armada je v zadnjih nekoliko dni napredovala deset milj, kakor trdijo poročila. Sovražnik je odstopil na nove položaje nekaj manj kakor 100 milj južno od Rima.
Nova nacistična obranbna črta se bo raztezala nekako od Modragona na zapadnm obrežju Italije, do pristani šča Vasto, na vzhodnem ob režju.
Napram dosedajnim poročilom hriboviti-položaj ovira hitrejši napredek zavezniških sil. Nacisti izkoriščajo prirodno obrambne položaje in predno se jih prežene, vzame nekaj času in tudi ogromna materijalna sredstva. Zato je precej zaposlena za-veniška zračna sila, katera razbija sovražne položaje in z tem omogoča nastopanje pehote.
Italijanski narod nima zaupanja v Bodoglia in kralja
ZAVEZNIŠKA OFENZIVA V ZAPADNI EVROPI LAHKO SKRAJŠA VOJNO
Moskva — Dopisnik "Toronto Star" Ronald Matthe-ws, posebnim kablogramom poslal je pomemben članek o predvečerju zavezniške konference v Moskvi. Zaradi njegovega pomena, ga v celoti v prevodu priobčuje-mo. članek se glasi:
"Verjetno je da bo konferenci zunajnih ministrov zavezniških držav, prisostoval neviden delegat. On bo žnji-mi na dnevnih zborovanjih, časopisju, toda igral bo največjo vlogo v diskusiji. Pomislili bi, kdo bi bil ta nevidni delegat? Nihče drugi, kakor neznani Ruski vojak, kateri se bori in preliva svo-
Medecinski napredek v Sovjetski liniji
v Sovietski Uniji.
V dališem omenia. da bodo nemški delavci morali to popraviti po oknčani vojni.
Alžir, Afrika, — Tukaj se je vršilo zborovanje voditeljev od šest političnih strank z namenom pospešiti mobilizacijo vsih sredstev v pomoč zaveznikom .Toda pri tem odločno so poudarili, da je v splošnem med italijanskim narodom nezaupanje Badoliju in kralju.
Oba Bodogli in kralj sta obtožena za fašistično dominacijo v Italiji. Posebno je obtožen Bodogli, kateremu gredo največ zasluge za o-krepčilo nacističnega položaja v Italiji, po padcu Mu-solinijevega režima. Kajti on je odlašal z premirjem, kar je pa šlo le vprid nacističnim silam, da utrdijo svoj položaj in z tem tudi do gotove stopnje povzročijo razkol med narodom.
Voditelji so na prvem zborovanju prišli do enotnega soglasja in organizirali "Narodni Front Svobode", ter z tem odložili kakoršne koli zapreke zaradi političnih ali na verskih razlik za času vojne. Eden voditeljev ie pripomnil da se nista iz bojazni pred, narodom v Napoliu pokazala ne Bodogli. kakor tudi ne kralj, k-ljub temu da j.b že tri tedna v zavezniških rokah.
Montreal — Dr. Wilder
G. Penfield, kateri se je mudil dlje času kot član kanadske medecinske komisije v Sovjetski Uniji, na proučevanju kirurške znanosti in posebno zbirkami in transfuzijo krvi, je med drugim omenil: "Ne trdim da je So vjetska Unija prva država na svetu v splošni kirurški znanosti, toda priznati pa moram, da je način v zbirki in transfuziji krvi med prvimi z najboljšo organizacijo in pripravami na svetu.
Nad 75 odstotkov ranjencev se po kratkem času z-draljenja povrne na bojno črto. Dosti raznih stvari, katere se navadno vporablja v ostalih državah za zdravljenje ra, je v tem oziru v Sov-petski Uniji, popolnoma nov in bolj uspešen način. Sovjetski zdravniki, poleg rednega opravila v bolnicah, na-daljujo z proučevanjem novih snovi v kirurški znanosti. In kakor razvidno iz števila
jo kri v tisočih v krvavi borbi ob Dnjepru; za slikovito pokrajino Ukrajine, Belorusije itd. Da! Ta nevidni delegat bo na konferenci zunajnih ministrov zavezniških držav.
Navadno gledamo na povojno dobo! In res da bi en ali pa drugi pomislil rekoč:" Ali so Ruski voditelji sploh zainteresirani v vprašanja povojne dobe"? Odgovor je da so! Zaprav še precej so zainteresirani! Saj je vendar to ogromna značilnost za Sovjetsko Unijo, da je naklonjena in da ji da priložnost za rekonstrukcijo ogromnega opustošenja ozemlja, koder je šla vojna. Tudi dvigniti živlenjski standart milijonov ljudstva, katero je v predvojni dobi zaradi nevarnosti fašističnega napada, založilo vsa sredstva; vso energijo in spolšen pogon države za oborožitev proti tej nevarnosti. Toda njeni voditelji z jasnim pogledom na vse to pravijo, da so povojni problemi tesno vezani na podlagi pravičnega programa in sporazuma med zavezniki.
Zaenkrat in na prvem mestu smatrajo daleč večje breme, nacistični regimenti in divizije na Dnjepru, ter ra-(Nadaljevanje na 4 strani)
Poleg tega zdaj iz letalskih baz zavezniški letalci so prvikrat v tej vojni bombardirali Dunaj, ter tudi nekatera mesta v Jugoslaviji in Balkanu. Zaeno neki druge vesti potrjujo, da se v vrstah Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, nahajajo oddelki zavezniške armade. Toda radi postoja "Slobodna Jugoslavija", ni o tem omenila niti besede.
Zveznišlri letalci so nekajkrat ponovili bombardiranje mest v Nemčiji. Nekatera so že popolnoma v razvalinah pravijo poročila. To pa po mišlenju nekih vojnih "ekspertov" povzroča omajanje morala med civilnim prebivalstvom v Nemčiji. Neki celo trdijo da bi z takimi poleti prisili Nemčijo na predajo, brez kopnenega fronta. Kako čudno dozdevanje ? Znano je, da če tudi ovira normalen promet in do cela razruši položaj, ga ni mogoče zavzeti brez kopnene armade. Bombardiranje iz zra ka samo po sebi ne bo nikoli prisililo sovražnika na predajo. Edino koordinirana moč vojaštva in vsih drugih zalog orožja, ter zračni napadi v isti čas, prinaša rezoltat.
DEVIES OBSODIL NEZAUPANJE SOVJ. UNIJI
New York. — Joseph E. Davies bivšr ambasador Z-druženih držav v Sovjetski Uniji, je govoril tukaj ob prložnosti svečanosti petindvajsete obletnice čehoslo-vaške Republike. Med drugim ob tej priložnosti je dejal :
"Le zaradi nezaupanja Sovjetski Uniji leta, 1938 smo prišli v tako strašno katastrofo. Sovjetska Unija si je prizadevala vse v svoji moči sprečiti strašno katastrofo, ioda nismo ji zaupali in končna posledica je bolj kot očitna, kam smo dospeli".
Devies je gornje posebno poudaril s ozirom za tesnejše prijateljstvo med Sovjetsko Unijo in Čehoslovaško republiko. Kajti znano je, da so gotovi krogi bili nasprotni za» tako prijateljstvo in sporazum pred leti. In ni izključeno da tudi danes skušajo ovirati kjer koli mogoče proti zaupanju in za sporazum izmed obmejnih držav in Sovjetske Unije..
ZAVEZNIŠKA KONFERENCA V MOSKVI
Moskva — Iz tukajšnih poročil od raznih zunajnih poročevalcev o konferenci zavezniških zunajnih ministrov, med drugim se potr-
ranjencev povrnjenih na bo jno črto, oni so dosegli sli kovit uspeh v tem oziru, kateri prednjači med ostalimi državami.
STAVKA DELAVCEV V TOVARNI ALUMINIJUMA
Shawinigan Falls, Que.
Delavci v tukajšni tovarni oluminijuma, so zastavkali še preteklega tedna zaradi kompanijske zahteve za povečanje produkcije. Do zdaj je na stavki okrog 1000 delavcev.
Oblasti so poslale na lice mesta vojaške oddelke in policijo. Kljub temu d.a je izvršena aretacija enega stavkarja, do večjih izgredov ni prišlo. Kajti delavci se umikajo provokacijam in drugim intrigam, katerih je namen podžgati izgrede in z tem tudj razbiti stavko. Omenjeni stavkar je aretiran češ, da je udaril vojaškega častnika, kateri ga je izzi-
val. Stavkarji so organizirali javno zborovanje pred občinskim poslopjem v znaku protesta proti prisotnosti vojaških in policijskih oddelkov, kakor tudi posredovanje istih izmed delavcev in delodajalcev.
Več unijskih uradov iz raznih krajev v deželi, je naslovilo na vlado protest, proti pošiljanju vojaških oddelkov proti stavkujočih delavcev. Mesto vojaških oddelkov in policije, potrebno je posredovanje v sporu izmed delavcev in delodajalcev, vlade same, ali pa njenih uradnih oddelkov, se poudarja v protestu.
jujo, da je konferenca v popolnem soglasju in da se je dotaknila zelo važnih vprašanj o katerih se celo ni računalo prej. -
Iz najnovejših vesti sklepati je, da je prišlo do soglasja vsaj v nekoliko povojnih vprašanj. Kajti nagla-ša se da bo morda nasledila sklenitev sporazuma med Sovjetsko Unijo in Združenimi državami, približno kakor je med Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo. Namreč 20-letni pakt.*
Toda osnovno vprašanje ki je nedvomno med prvimi, je ustanovitev druge fronte. Kajti bolj objektivni poročevalci ponavljajo to vprašanje eno od najbolj važnih v sedajnem času, da se čimprej porazi Hitlerjevo Nemčijo.
Večje število unijskih po-kretov iz Kanade, Združenih držav in Vel. Britanije, je naslovilo zahtevo konferenci za ustanovitev druge fronte. Ponekod so se vršila masna zborovanja v tem oziru od-kjer so poslane take zahteve.
Podrobnejših poročil o konferenci se neomenja. U-pati pa je, da bodo vsaj deloma podani njeni sklepi enkrat pozneje.
"EDINOST
J5
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pomoč narodni vojski v Jugoslaviji
Kakor razvidno iz poročil radio postaje "Slobodna Jugoslavija", Narodna Osvobodilna in Partizanska armada je uspela osvoboditi več kot eno tretino jugoslovanskega ozemlja. Cel svet ji je zvrnil svojo pozornost in občuduje njeno junaško vztrajnost in odpor proti močno oboroženega sovražnika in tudi povrh tega proti domačih kvizlingov in izdajalcev, kateri so v tem oziru najboljša pomoč sovražnim silam.
Večkrat se čuje vprašanje: Odkod ji orožje, hrana, obleka, municija in nešteto drugih potrebščin. Med temi tudi zelo važno posebno v vojni, zdravila. V njenih izjavah je bilo nekajkrat povedano, da so se njeni oddelki oborožili največ na račun sovražnika. Lahko si predstavljamo, ko so partizanski oddelki napadali na skladišča vojnega materijala, niso napadali edino zato, da izvršijo^ povelje napada na sovražnikove zaloge. Izveden je napad z svrhom zalog orožja in tudi sem in kje za hrano in obleko. Iz nekih drugih vesti se pa razodeva, da jih zalaga Sovjetska Unija potom zrakoplovov. Toda za nas bi bilo tembolj važno vprašanje zdaj, da narodna osvobodilna armada dobi zalogo orožja, oblke in hrane z strani naših zaveznikov.
Borba Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, je borba v interesih Zedinjenih Narodov, neločena od katere koli druge bojne črte proti fašizmu. Narodna Osvobodilna in Partizanska armada se bori proti fašističnih okupatorjev, na isti način, kakor zavezniška v Italiji, Pacifiku, ali pa Rdeča Armada na vzhodni bojni črti. Iz prejšnih govorov naših voditeljev spominjamo se ko so poudarili: "Kdo se bori proti Hitlerja je naš zaveznik — kdo se bori vred z sovraxnikom proti nas, je naš sovražnik."
Torej danes je vidno dejstvo borbe Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Kljub reakcionarnim krogom okrog zamejne vlade, svet je zvedel očitno resnico o osvobodilni borbi v Jugoslaviji. Zvedel je, da to borbo vodi narodna armada, in ne Mihajlovič in njegovi četniki. Zato je potrebno posredovanja pri naših zavezniških vladah, da ta armada dobi kreditno posojilo in z tem zaloge orožja, municijo, hrano, obleko in tudi potrebščine zdravil. Kajti kakor smo omenili borba proti fašizmu v Jugoslaviji, je neločena od splošne borbe proti enotnega sovražnika.
Do cela strinjamo se z brzojavnim pozdravom Združenega odbora južno ameriških Slovanov, konferenci zavezniških predstavnikov v Moskvi, kjer izražajo potrebo zaloge orožja in vsih drugih potrebščin Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Ta pozdrav je poslan po svetovno znanem pisatelju Louis Adamiču, kjer poleg tega opozarja zavezniško konferenco proti kakoršni koli podpori Mihajloviču in njegovim skupinam. Kajti znano je, da so to prvič skupine izdajalcev in drugič v sodelovanju proti narodni armadi vred z fašističnimi okupatorji v Jugoslaviji .
Torej naše zahteve bi morale biti za kreditno posojilo z strani naših zaveznikov, Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, katera je del proti-fašističnih armad Zedinjenih Narodov!
ADAMIČ OBSODIL MIHAJLOVIČA KOT HLAPCA OSIŠČA
Louis Adamič, svetovno znani pisatelj, predsednik Združenega odbora Južno-slovanskih amerikancev, je poslal pismo "Njujorškemu Timesu', kot odgovor na njegov uvodnik z dne 13 oktobra, kjer je obsodil Mihajloviča, kot hlapca osišča sodelujočega z italijanskimi fašisti ter nacističnimi oficirji v borbi proti partizanov, katerim načeljuje general Tito. Njegov odgovor dobesedno se glasi:
Uredniku New York Times:
"V vašem uvodniku pod naslovom "Balkanska zago-netka" z dne 13 oktobra pravite: "Zagonetna aktivnost jugoslovanske patrioti-čne vojske Draže Mihajloviča v tem kritičnem trenutku bi bila trenotno razumljiva, da je naša invazija nasledila na Balkan ob času. Teh 150.
000 preizkušenih vojakov, bi bila vrednostna opora v-darni sili ob vkorakanju na obrežje in v pričetnih pozi-zijah".
"V kolikor se mene tiče pravj Adamič, tu se ne gre za z.agonetko. Navzlic neprestani propagandi o neki Mihajlovičevi patriotični voj ski 150.000 preizkušenih vojakov, kot taka neobstoja. Sile, katere da ima Mihajlovič, ne moremo imenovati patriotičnom vojskom. Kajti te niso jugoslovanske, marveč pan-srpske in anti-jugo-slovanske, kakor tudi njihovi privrženci v inostranstvu, nasprotne obnovitvi Jugoslavije, oziroma edinstvu srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. V nikako-ršnem smislu niso patriotič-ne, ampak ultra-šovinistične in reakcionarne".
IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
K podatkom o nakupu vojnih obveznic
Proslavimo sedmi november
Sedmi november ostane neizbrisan spominski dan, katerega se bodo narodi in človeštvo spominjalo daleč v bodočnosti. Njegov porpen v letu 1917 ni bil nič manjši in pomembnejši, kakor v letu 1943. Razvojna doba je neštetokrat opravičila njegov pomen, posebno pa v sedajni vojni.
Sedmi november je položil na razvalinah korumpi-rane carske oblasti, nov fudament državi in njeni moči. Vsa skrivnost o kateri občuduje cel svet na bojni poljani na dva tisoč millj dolgi bojni črti leži z narodnem gospodarskem, kulturnem in socijalnem osvobojenju. Nekdajni "mužik" po katerega plečih je vihtela carska nahajka; prziran in do skrajnosti izkoriščan po vladajoči skupini, postal je svoboden človek in, dosegel izvenredno kulturno, gospodarsko in politično znanost, katera v marsičem v tej kratki dobi prekaša zunajni svet.
Na prvem mestu dejstvo je Rdeča Armada! Sedmi november kakor je položil fundamentalne pogoje za narodno gospodarstvo in splošen napredek ruskega naroda, tako je je z tem omogočil tudi obstoju Rdeče Armade, ter njeni moči.
Junaška vztrajnost in odločnost Rdeče Armade ne leži na fanatični zamisli borbe proti krvnega sovražnika. Tudi ne leži na ponavljanju obljub! Je pač globoko zasajena in neločljiva od splošnih interesov narodov Sovjetske Unije. Toda poleg tega je postala ravno tako neločljiv faktor v borbi proti fašizmu, za interese narodov in človeštva v splošnem.
Danes le skrajno reakcionarne sile skušajo odvrniti splošne simpatije in zaupanje napram Sovjetski Uniji. Kajti tem se ne gre zato, da bi povojni svet počival na gruntu demokracije in svobode, ampak na starih pred-grehah za nadaljevanje vojn in vojnega vničenja na račun ogromnih ljudskih in materijalnih žrtev. Toda ogromna večina ljudstva vseposvod ne bo pozabila žrtev ip herojev Stalingrada in še nešteto drugih mest. Ne bo pozabila najbolj črnih dni v zgodovini človeštva vsled barbarskih činov fašizma, katera ga moč je strta na vzhodni bojni črti. In to častno mesto zavzema v tej najnovejši toda najpomembnejši povesti za narode in človeštvo, Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije.
Sedmi november je šestindvajseta obletnica Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republika. To je narodni praznik narodov Sovjetske Unije
Zato proslavimo narodni praznik Sovjetske Unije v znaku popolnega zaupanja napram naši zaveznici z ono dostojnostjo in obveznostjo v borbi proti fašizmu, da bomo s podvojeno močjo založili vse kar je v naši moči za čimprejšno zmago, ter rešitev zasužnjenih narodov po fašizmu. Proslavimo ga v znaku zahtev za čimprejšno ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi!
Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev je v svojem naznanilu glede kampanje za tretje vojno posojilo, ki se je pričela dne 9 septembra, odmeril, oziroma prisodil nam in vsem drugim južnoslovanske krvi kvoto od 25 milijonov dolarjev za posojilo naši vladi za uspešno nadaljevanje naših vojnih naporov proti fašistični nasilnosti.
Tista kampanja se je končala dne 2 oktobra in zvezna vlada je v svojem uradnem poročilu ugotovila razveseljivo dejstvo, da je bila določena vsota od 15 milijard prekoračena za več kakor eno milijardo.
Ali smo južnoslovanski Amerikanci prekoračili pri-sojeno, oziroma odmerjeno vsoto od $25,000,000?
To se d,a ugotoviti le potem, če imamo vse podatke o nakupovanju vojnih obveznic med južnoslovanskimi ljudmi širom po tej deželi.
Ta organizacija se je obrnila do svojih podružnic za take podatke in nekaj se jih je že odzvalo, pretežna večina pa jih še zbira, kar kaže, da ni to zbiranje posebno lahek posel.
Par podružnic nam je naznanilo, da se na noben način ne morejo dokopati do tistih tako zaželjenih in potrebnih podatkov deloma zato, ker jim naši ljudje nikakor ne marajo povedati, za koliko so pokupili vojnih bondov >med kampanjo za tretje vojno posojilo, deloma pa tudi zastran tega, ker so naši ljudje zlasti v velikih mestih zelo raztreseni.
Če bi se moglo tem in takim dopovedati, kako veliko vlogo bodo ti podatki igrali v naših prizadevanjih za rešitev slovenskega naroda *v stari domovini, bi kar sami brez vsakršnega pomišljanja in otepanja naznanili vsak svoji podružnici vsoto, ki so jo vložili v tretje vojno posojilo.
Kjer se podružnice nikakor ne morejo priti k podatkom s podrobnim poizvedovanjem, naj si njihna vodstva pomagajo s tem, da se obrnejo do tistih tvrdk, oziroma zavodov, pri katerih naši ljudje navadno kupujejo vojne obveznice, in obenem še sama malo presodijo in preračunajo, pa bodo dognala vsaj priblixno vsoto.
Če pridenemo k doslej prejetim pod»tkom, ki smo jih zadnjič omenili v tej koloni, še poročilo štev. 63 SANS iz Brooklyna, N. Y., .in štev. 35 SANS iz Garyla, Ind. vidimo, da so naši ljudje v področju petih podružnic posodili naši vladi med kampanjo za tretje vojno posojilo blizu pol milijona dolarjev. Podružnica štev. 63 SANS je naznanila 6$,-5000,00, a štev. 35 SANS pa $8,000.000.
Na podlagi tega se da da sklepati, da so naši ljudje vložili blizu devet milijonov dolarjev v tretje vojno posojilo. To bi prestavljalo dobro tretjino ktove, odmerjene za vse južnoslovanske Ameri-kance. Ali če bomo dobili podatke od vseh podružnic, se bo pokazalo, da je slovenski delež še dokaj večji — morda kakih dvanajst milijonov dolarjev. ,
"Mihajlovičeve sile zdaj, ne štejejo več kakor par tisočev. Te lahko postanejo gotova sila le tedaj ako bodo Anglo-Ameriški oficirji podprti po notrajni kliki jugoslovanske ubežne vlade uspeli pridobiti večje sile Milana Nediča, kvizlinga v Bel-gradu, da preidejo pod komando Mihajloviča".
"Mihajlovič od zdavnaj sodeluje z italijanskimi fašisti in nacističnimi oficirji, da bi mogel voditi borbo proti partizanov, katere vodi Tito. On sodeluje z nacisti tudi zdaj za isto svrho. To so dejstva, ni pa "komunistična" propaganda kot jo prikazujejo propagandisti jugoslovanske ubežne vlade".
"Moji navodi se zdijo mogoče pretirani žrtvam Mi-hajlovičevih limanic. Toda dajem jih premišljeno in njihova osnova je na podlagi proučevanja jugoslovanske situacije v zadnjem letu. Zato ne morejo priti v protislovij a službenih informacij, ki jih imamo v dokaz".
"Dovolite mi zvrniti pozornost na vaš uvodnik 'Vojna in revolucija', minulega tedna. Zdi se mi, da ste nepravilni n a p r am partizanom ! V septembru leta 1941 je njihov poveljnik Tito, skušal na vse mogoče načine priti do sporazuma z Mihaj-lovičem. Toda Mihajlovič je to odklonil in od tega času naprej izključno vodil borbo proti partizanov".
"Od oktobra 1941 borba proti osišču v Jugoslaviji, dovolite mi da poudarim, ni predvodena po Mihajloviču, ampak po partizanih in Osvobodilni vojski pod vodstvom Tita, kjer so tisoči častnikov bivše jugoslovanske armade. Te osvobodilne sile zadržale so v Jugoslaviji, ter z tem od afriške, sicilijske in ruske bojne črte — veliko število osiščnih divizij. Ve-rjamen da na temelju tega, partizani zaslužujo nekaj več, kot prezir radi tega da so revolucionarci. Kaj drugega bi sploh moglo bili v očeh tega, kar dela jugoslovanska ubežna vlada in njini vojni minister Mihajlovič?"
Louis Adamič New York, 13 oktobral943
IZ URADA TAJNI ŠTVA ZVEZE
PODPIRAJMO PETO VOJNO POSOJILO
Bratje in sestre!
Pričenši z 18 oktobra razpisano je "peto vojno" posojilo Kanade, za pospešitev zmage nad sovražnikom.
Kvota posojila razpisana je za "tisoč dvesto milijonov" dolarjev, kar pomeni, da znaša na vsakega prebivalca v Kanadi od najmlajšega do najstarejšega sto dolarjev vojnega posojila. Ta ogromna vsota denarja je potrebna naši vladi, za uspešno nadaljevanje vojne proti skupnega sovražnika in za skoraj-šno zmago nad njim.
Za varnost denarja vpisanega v vojno posojilo, jamči država, ter zraven tega plača obresti najn, ka kor pri nobenem drugem denarnem zavodu. Izposojeni denar država izplača v gotovem število let, po potrebi tudi se ga more dobiti prej. Z zapisovanjem-v peto vojno posojilo pomagamo tudi drugim zavezniškim armadam, pod katere udarci se lomijo fašistične sile z vsakim dnem na vsih frontah.
Herojska Rdeča Armada zadala je smrtni udarec "nepremagljivi" armadi Hitlerjevih morilcev, ter goni vse njegove privržence v obup. Vsak isšče izhod pred kaznijo ki ga čaka, pred narodnim sodiščem ki bi imelo odločno besedo po zma gi nad fašizmom.
V Jugoslaviji junaški borci Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, pod vodstvom generala Josipa Brozovič (Tito), osvobodili so več kot ENO TRETINO države in vodijo krvavo borbo ne samo proti invazorjem, ampak tudi proti domačih izdajalcev naroda. Ako je bil kdaj koli nujen čas, da odločno podpiramo našo armado -ki se bori v neposredni bližini naših junaških borcev v Jugoslaviji, torej je ravno zdaj v petem vojnem po sojilo, katero nastopa v času, ko
pričakujemo da bo zavezniška armada vkorakala njim v pomoč in z tem končno pospešila borbeni front fašističnim zločincev v Evropi, za popolen poraz.
Da se čimprej zadobi poplno zmago, svobodo in enakopravnost zasužnjenih narodov, dolžnost vseh ljubiteljev demokracije je, da se pridruži in priloži svoj del petemu vojnemu posojilo, ter podpira vse kar je potrebno k zaveznišld stvari za poslednji udarec proti zločincev narodov in človeštva. Samo kritiziranje in prigovarjanje, je nam na Škodo. Z tem napravimo le najboljšo uslugo sovražniku. V na ših vrstah mora nastati odločna sprememba v mislih in delu. Namreč moramo se postaviti odločno na stran dela za čimprejšno zmago nad sovražnikom. Gojiti si moramo
v	tem pravcu medsebojno zaupanje in vzbujati vse, kar nam nudi v tem oziru priložnost za večji in obilnejši uspeh. Prigovori na to ali pa ono, morajo izginiti iz naše sre dine, če hočemo res doseči dober uspeh.
Radi tega poživljamo in pripo ročamo odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, njenim somišljenikom in prijateljem svobode in demokracije, da potom izvrševalnih odborov podvzamejo v svojih naselbinah vse potrebno vred z odbori petega vojnega posojila tudi med kanadskimi Slovenci, katerih delež naj bi bil izraz vdanosti tako novi domovini, kakor tudi osvobojenju našega trpečega naroda v stari domovini.
Posodimo naše prihranke drža
vi	zdaj! Zdaj je potrebno založiti čimveč za očuvanje naše svobode in tudi z tem jamčevino za boljšo in srečnejšo bodočnost. Z posojilom našega denarja bomo rešili mnogim živlenje! Pospešili bomo udarce proti fašizmu!
RESOLUCIJA ZDRUŽENIH SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV V VVINDSORJU
Odbor Združenih Slovencev, Hvatov in Srbov, je na svojem zborovanju sprejel sledečo resolucijo:
"Z ponosom zasledujemo razvoj stvari in napredek našega trpečega naroda v Jugoslaviji v njegovi osvobodilni borbi pod vodstvom neustrašene Narodne Osvobodilne in Partizanske .armade, kateri načeljuje vrhovni poveljenik general Tito (Josip Brozovič), ter Narodnom Skupščinom pod predsedni-štvom Dr. Ivana Ribara, katera je za nekoliko poslednjih dni osvobodila nad 120 milj Jadranskog obrežja ob Dalmaciji in Primorju. Na ta način je odprla Jugoslovanska pristanišča zavezniškim oborožanim silam za uspešno invazijo jugoslovanskega ozemlja in Balkana.
Jugosloveni, hrvaškega, srbskega in slovenskega porekla v mestu Windsorju in okolici, ponosni smo na osvobodilno borbo našega naroda zato, ker smo tudi mi del tega naroda v imigraciji — Kanadi!
Vsled tega kličemo: Naprej bratje v borbi za vašo in našo nacionalno, politično in ekonomsko svobodo pod vrhovnim poveljstvom priljubljenega voditelja ganerala
Windsorski župan o sedmem novembru
Tita in jugoslovanske osvobodilne vojske.
Dokler nas vesti o junaškem uspehu našega bojevitega naroda razveseljujo in nam vlivajo največjo nado za osvobojenje naroda, istočasno nas pa vznemirjajo vesti, katere je izjavila pred nedavnim Vrhovna komanda Narodne Osvobodilne vojske. Te vesti nam zaprav trgajo srce in naše rodollju-bne čute napram storjenim činom proti našega naroda. Namreč, da ljudi pod vod stvom generala Draže Mihajloviča, kateri je na položaju vojnega ministra, vodijo bratomorno borbo proti Jugo-slovaskega naroda in povrh tega v vezi z okupatorji naše zemlje.
Te vesti potrjujo nam, da so pred nedavnim na najbolj sramoten način ubili ranjenega Dr. Simo Miloweviča, profesor Belgradske Univerze in član izvršnega odbora Narodne Skupštine v Jugoslaviji, kakor tudi znanega pesnika Garna Kovačevi-ča. Dr. Dej.an Popoviča in tri bolničarke Rdečega križa.
Vsled tega čian Jugoslovani Windsona in Okolice, dvigamo svoj glas protesta pred narodi zavezniških držav proti barbarskega umor-
Windsor, Ont. — Mestni župan, Arthur J. Reaume, je naslovil br. Jožetu Miketiču, glavnemu predsedniku Zveze Kanadskih Slovencev sledeče pismo:
Joseph Miketič, Esp. League of Canadian Slo-venes
1209 Hickory Rd. Windsor, Ont. Dragi gospod:
Kakor vam je znano dne 7 novembra bodo v največ mestih po Kanadi proslave v počast 26 obletnici naše velike zaveznice Sovjetske Rusije.
Napisal sem več pisem organizacijam in tudi posameznikom z prošnjo, da podvzamejo kar največ mogoče za uspeh proslave. Nadejamo se, d,a bomo ob tej priložnosti imeli zelo znane govornike.
Moj namen je bil sklicati splošno zborovanje od predstavništev raznih organizacij. Toda zaenkrat je pre-krattek čas na raspoloženju in zato vas naprošam da v odgovoru izravite svoje mi-šlenje in pripravnost k tej stvari.
Vaš udani
Arthur J. Reaume.
ZGREŠENA POT
Napisal: TomaŽ Kodelja
Zgrešena pot, tako se po-gostoma sliši in čita. Pravi se, da je svet zabredel v današnje razmere, Ker je pozabil na Boga. Kdor pa malo naokrog opazuje, bo sprevidel, da ni vse to resnica. Ljudstvo se neodteguje veri radi pomanjkanja resnice, pač pa radi onih oznanjeval-cev vere, ki učijo eno, delajo pa drugo. Odtod prihaja ono nezaupanje, ter pa radi tega, ker se oznanjevalci Kristosovega nauka skoraj zmiraj družijo s tlačitelji ljudstva.
Kristus je rekel: "Po vaših delih vas bodo spoznali." Zato se ljudje oziramo na delo in ne na lepe besede. Če bi kdo povabil na zabavo več ljudi, in bi povabljenci izvedeli pravočasno, da so med povabljenimi tudi sovražniki, bi se povabilo prav gotovo ne odzvali. O-koli cerkve pa se že dolgo zbira največ taki, ki so delovnemu ljudstvo sovražni.
Danes ne zadostuje pridigati ljudem samo o večnem onostranskem kraljestva; ljudje rajši vidijo, da se njim pomaga do kruha, do higijeničnih stanovanj itd. To je na tem svetu tudi njih opravičena želja, ki ji tudi Bog ne more biti nasproten.
Tudi je zagrešno trditi, da je vojna kazen božja, saj nam je dobro znano da je vsaka vojna ljudi še bolj pokvarila. Zatorej bi bilo nespametno trditi, da Bog želi, da postanemo še slabši . . . Vojn so krivi brezvestni ode-
stva sinov in hčera našega naroda. In zahtevamo:
1)	Da zavezniki velikih oborožanih sil, Vel. Britanija, Združene države in Sovjetska Unija, pošljejo takoj izvedence proti Draže Mihajloviča, ter njegovi aktivnosti bratomorstva. Da se krivce izvede pred narodno sodišče, kateri zaslužujo ne manjšo kazen kakor vsi drugi izdajalci in sokrivci druge svetaovne vojne.
2)	Da zavezniki prožijo sodelovanie in pomoč stotinam tisočev jugoslovanskih demokratičnih boriteljev v njihovi borbi proti sovražni-
ka svobodoljubnega in demokratičnega sveta.
3) Apeliramo na zavezniške vlade, da z svojim auto-ritetom posredujo pri ubež-ni jugoslovanski vladi, da ta odstrani Mihajloviča iz položaja vojnega ministra.
George Rošulov, pred.
Viktor Filipič, tajnik
Jože Kobetič, blagajnik
Odborniki: Štefan Pušič, Joe Frankovič. Bogdan Ja-win, Anton Rezler, Peter Vukelič, Viktor Švrljuga in Jože Miketič. (Lastno ročni potpisi.)
ruhi; in zopet bi bilo nespametno trditi, da je tem ljudem dana oblast od Boga.
čitali smo da je na upra-šanje, katere so najvišje zapovedi odgovoril Kristus: Prvič, ljubi Boga nad vse, drugič pa: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Kdor izpolnjuje prvo zapoved, bo izpolnjeval tudi drugo in obratno.
Kaj pa denas vidimo. Vse povsod nas učijo ljubimo Boga, na drugi strani pa isti ljudje bi nam najraje odr-li kožo iz teles in jo prodali. Če pa ljudje nočejo slediti takim pridigarjem, se ti jezijo, da je narod zavrgel Boga in da zato trpi posledice.
Nespametno je dokazovati, da je Bog ustvaril bogatine in reveže. Bog je ustvaril človeka in bolj pogrešni in oderuški postanejo bogatini, bolj pohlevni pa ostanejo reveži. Delavec, priden, varčen in ki bo delal ne le osem, apmak 16 ur na dan, ne bo nikoli obogatel. Kdor bo trdil obratno, ni nikoli delal. Za obogateti je treba več rok, to se pravi: treba je izkoriščati svoje bližnje.
Zagrešeno je tudi mišle-nje nekaterih intelegentov, ki mislijo da oni so študirali zato, da bodo znali varati one, kj niso študirali in so prav zato bolj pošteni.
•Se nam zdi bedasto, ko vse to pomislimo in ugotovimo, da se hoče obdolžiti delovno ljudstvo, da je zapustilo Boga, da postaja neza-upno itd. Poiščite vzroke, vsi vi duhovni pridigarji m izobraženci! In če boste znali biti odkritosrčni, boste spoznali, da v ljudstvu leži pravica, leži vera in zaupanje. In če bodete razumeli, da bolje narodu koristi nego škoditi, takrat se bodo tudi razmere izpremenile. Sicer pa neobdolžujte ljudstva, da je brezverno, nezaupno in uporno. Vero se ne more prisiliti z nasiljem in tudi ne samo z besedami; narodi hočejo dejanj, dobrih, plemenitih in poštenih dejanj. Kajti le v dej,anjih leži boljše živlenje in torej tudi vera in zaupanje.
(Posneto iz "Njive")
ZVEZA IN NJE NE NALOGE
že nekajkrat smo čitali razlago in pomen Zveze,, njenih načel in cilja. Zadostovalo bi za delno razumevanje o temu prečitati njena pravila, katera jasno sama za sebe govore o posameznih nalogah Zveze, kot narodne proti-fašistične in demokratične organizacije. Toda dobimo ljudi, ki skušajo izopačiti tako pravila kakor tudi njeno delovanje. Prizadevajo si, da podžigajo trditve ravno nasprotno, laž-njivo češ, ida je Zveza neka politična organizacija, privezana na neko stranko itd. In zato je omejen njen razvoj in napredek. Kljub temu sreča je v tem, da je takih elementov le nekoliko, kar pomeni da so v neznatni manjšini. Napačno bi pa bilo trditi, da z svojim razdiralnim delom ne škodujejo občim stvarem in posebno nalogam, za združitev kanadskih Slovencev.
Toda poglejmo si njihovo delo malo od bližje. Dokler najdejo progovora in razne obtožbe proti Zvezi, še nikdar niso postavili boljšega programa za kanadske Slovence v ospredje. Niso dali navodila, kaj naj storimo v težkih urah preizkušenj v borbi proti fašizmu. Niso naredili načrt kako naj podpiramo vojne napore naših zaveznikov! Niso postavili kakoršnega koli predloga, kako naj kanadski Slovenci se pripravljamo za pomoč našega trpečega naroda! Kako naj moralno delujemo vprid narodnemu osvobojenju itd. Vse to je pri takih obtoževalcih stranskega pomena in glavno je le, d,a obtožujejo. Ali ni nekaj sumljivega pri takih ljudi?
Pošteni ljudje se nikdar ne pečajo z otročarijami, zlasti ne odraščeni ljudje, ki so kakor navadno rečemo prekoračili trikrat in štirikrat sedem. Ljudstvo v pretežni večini se peča z resnostjo in trezno zasleduje razna gibanja, katera delajo vprid borbi proti sovražnika ne glede na to, kakšne politične pripadnosti je, katero cerkev podpira in iz katere narodne skupine poteka. Glavno je, da deluje na polju sloge in enotnosti; na polju podpiranja borbe proti krutega in barbarskega fašizma. To načelo je zapopa-deno v svetovnem obsegu, cel svet se trudi in deluje na tem. da se obdrži sloga in vzajemnost v -proti-faši-
stičnih vrstah do končne zmage nad fašizmom.
Zdi se mi primerno ob tem času pripomniti še nekaj. Predvsem spominjam se leta nazaj, ko smo bili znani med tukajšnim narodom, Poljaki, Slovaki itd. Malo kje je človek naletel, da je bil brez težkoč imenovan po svoji narodni pripadnosti, za kar znašamo vsi skupaj odgovornost. Prvič zaradi tega, ker je naše delovanje gilo tako ozsko in omenjeno, da so druge narodne skupine malo ali pa nič vedele o nas, razen poznejših let pod imenom Jugoslovani. Ta beseda po geografičnem pomenu res označuje naš kraj, toda ne narodnost. Kajti vemo da so v južni pokrajini Evrope razne narodnosti, po sebno slovanske. Prišli pa smo v dobo, katera se posebno zanima za narodna v-prašanja in je tesno vezana žnjimi v sedajnosti, toliko bolj pa za bodočnost.
Torej kakšen je pomen za kanadske Slovence ,da so prvič narodno združeni in drugič organizirani v svojo narodno protifašistično in demokratično organizacijo, si lahko predstavljamo iz preteklosti. Kajti edino potom organizacije in potom našega dela, nas bodo cenili in tudi se zanimale druge narodnosti, kdo da smo in iz katerega naroda potekamo. To častno delo in vlogo vrši Zveza Kanadskih Slovencev, katera je že znana na več krajih in pri višjih uradih za svoje delo in tudi po svoji narodnosti. Zato ne odlašajmo vstanoviti njeno podružnico v svoji naselbini ne glede na to, da nas je malo, ampak nato, da vežemo narodno skupino in narodni pomen v tekočem času. če nas je pet skupaj, lahko v-stanovimo podružnico in naše delo bo od petih članov. Z tem bomo pokazali svojo vnetost k občim nalogam ki so pred Zvezo in v protifašistični borbi v splošnem. O-benem pa z tem bomo najlažje si pomagali medsebojno v vsih ozirih, kakor tudi našemu trpečemu narodu v starem kraju.
Zveza Kanadskih Slovencev, je naša narodna protifašistična in demokratična ustanova. Njene naloge so zediniti kanadske Slovence, vzgajati jih v najlepših načelih vprid novi domovini, ter vprid občim interesom naroda in človeštva.
član Zveze
Vstanovljena podružnica Zveze v Calgari
Calgary, Alt — Končno tudi pri nas v Calgary smo se predrmili, oziroma prišli do sporazuma z sobrati Hrvati in Srbi, in vstanovili našo skupno Zvezo.
Na naši zadnji skupni seji smo sklenili po večini članstva, da se naša podružnica priključi glavnemu odboru Zveze Kanadskih Slovencev. Ker dosedaj nas je skupno članov in članic 22 in sicer 12 Slovencev, 6 Hrvatov in 4 Srbi.
Na isti seji izvoljen je sledeči izvrševalni odbor: P. Radmanič, predsednik, Matt Žalec, tajnik, M. Raščan, blagajnik, ter pripravljalni odbor: J. Mavrovič, M. Bla-žič in C. Karan, organizator pa M. Gruič.
Sklenili smo dalje, da se bodo redne seje vršile vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Mesto kje se bodo vršile redne seje, naznanimo pozneje. Sedaj je v teku priprava za hišno zabavo, katera se bo vršila v pričetku novembra. Vse to seveda ima v rokah pripravljalni odbor, kateri bo prav gotovo poskrbel, da bo vse pripravljeno ob pravem času.
Torej z tem smo v tukaj-šni naselbini odprli dveri na široko še ostalim sobratom in rojakom, da pristopijo v našo skupno Zvezo. Pri tem z,a pripomniti nam je, kar je obenem tudi razveseljivo, da smo Slovenci po večini enega mišljenja. Temu dokaz je število naših članov pri Zvezi takoj vpričetku. Oni pa ki se niso včlanili Jih je prav malo. Zato bo potrebno da se preostali sobratje Hrvati in Srbi k nam pridružijo, ker z tem bodo pomagali le svojim in svojega naroda interesom. Zato se nam zdi ob tem času prime-
rom Kanade od naše novo vstanovljene podružnice Z-veze Kanadskih Slovencev:
Bratje in sestre! Tukaj vstanovili smo skupno podružnico, sporazumih se za skupno borbo proti zatiralcem narodne svobade in narodnih pravic. Hočemo skupno slediti vzgledu borbe našega maloštevilnega, toda junaškega naroda v naši rojstni domovini.
Naša ožja domovina Slovenija, je večinoma v razvalinah. Ali naš narod živi! Da, v trplenju in v krvi! Toda prišel bo dan, da bo ta narod zmagoslavno korakal v-red z sobrati Hrvati in Srbi pod zastavo nove, svobodne in demokratične Jugoslavije.
Zarja novega in svobodnega dneva, že žari na obzorju! Iz mogočnega vzhoda zi-beli Slovanstva, se približujejo zmagloslavni udarci proti fašističnim zverinam. Ob kolenu Dnjepra, solnčni Krimeji, potaljajo se sile mraka! Tudi naše planine so žive! Vse skozi od našega Triglava ob Karavankah, Nanosu in Gorjancih, povsod se čuje eden glas: "Smrt so-vragu! Svoboda narodu!
To je glas bratje in sestre, naših krvnih bratov in sester! Ali naj vpričo tega čakamo krjžem rok na končno rešitev? Ali nas naj pregri-njajo tako strašni dogodki na naši rojstni grudi in drugod v nemarnosti, zamišljene v edino svoje osebne interese ? Ali ni skrajni čas da se predramimo in stopimo na plan, tam, kjer so ljudske množice; tam kjer se zbirajo tisoči in tisoči rodoljubov širom sveta, vsak k svojemu narodnemu jatu?
Da — bratje in sestre! NasTal -je čas, da ne smemo ostati križem rok! Ne sme-
rno nasloviti skupni apel na mo se podati nemarnosti in vse rojake in rojakinje ši-1 edino samo svojim intere-
som. Veliki dogodki so se odigrali in tudi pričakujemo jih z vsakim dnevom, toliko bolj napeto in toliko pazno, da se ne zgodi napaka in povrnejo stare pregrehe. Zato nam je potrebna organizacija, da nas vodi po resnični poti k popolni zmagi nad sovražnikom in k narodnemu osvobojenju!
Mi apeliramo na vas rojaki širom Kanade, kot novi člani Zveze Kanadskih Slovencev! Vstanovite tudi v vaši naselbini podružnico Zveze! Vstanovite jo z pet, deset in več članov. Pridružite se knam in z nami skupno dalajmo za najlepše ideale narodnih in mednarodnih interesov!
Mi smo tukaj na prvem mestu pripravni pomagati naši novi domovini. Pripravni smo kupovati vojne obveznice, pomagati raznim drugim ustanovam vprid borbi proti fašizmu Toda istočasno smo pripravni pomagati našemu trpečemu narodu z tem, da smo organizirani in potom naše organizacije zbirati vso potrebno pomoč za olajšanje njegovih krvavečih in težkih ran.
Torej pokažimo se skupno vrednih sinov in hčera našega junaškega naroda v stari domovini! Pokažimo se vrednih rodoljubov, da nismo pozabili na svojo rojstno domovino, ampak da smo pripravni založiti vse potom svoje narodne organizacije, vse kar je v naši moči, za čimprejšno zmago nad fašistično zverino, za narodno osvobojenje, srečo in mir!
Bratske pozdrave glavnemu odboru Zveze Kanadskih Slovencev, njenim podružnicam in končno našem priljubljenemu listu in uredništvu Edinosti.
Smrt Fašizmu! Svoboda narodu!
Matt Žalec.
NAŠIM DUHOV NIKOM
ODGOVOR P. B. AMBROŽIČU
PODRUŽNICA ZVEZE NAM JE POTREBNA V NORANDI
Noranda Qeu. — Ker so
že večinoma po Kanadi ustanovljeni odseki Zveze Kanadskih Slovencev, tako smo tudi mi po daljši diskusiji zadnjo nedeljo pri rojaku Franco Strnad, prišli do zaključka, da je to in jako potrebno vstanoviti tako podružnico tukaj v Norandi. Prisotnih o tej velevažni zadevi, nas ni bilo dosti, sicer pa to je bil prvikrat z tako svrho sestanek in pogovor. Rečem le, da bi nas bilo lahko dosti več skupaj, če bi se le količkaj bolj zanimali za take stvari. Kajti ko vidimo da že skoraj vsaka druga narodna skupina ima svoje prosvetne in narodne organizacije, kako naj potem opravičimo Slovenci samih sebe, da je nam kaj takega nepotrebno.
Po našem mišlenju takoj pri vstanovitvi bi nas bilo mogoče okrog 9-12 članov, če tudi nas je recimo tukaj nekako okrog 35 do 40 Slovencev. Toda poizkusiti bi mogli in se zavzeti za stvari organizacije, katera po svojih načelih nudi vsakemu posebej najboljšo priložnost, da se seznani z tekočim časom in po svoji najboljši zmožnosti pomaga za stvar zmage nad sovražnikom. To je pa obenem za stvar rešitve suženjstva, tortur in mučeniškega trplenja naših bratov in sester v starem kraiu.
Po mojem prepričanju organi zavij a je del društvenega živlenja. Kolikor je potrebno človeku iedilnih sredstev, stanovanja in obleke, pa tudi kakšen kracar za čr-
turna in prosvetna organiza-cvija, katera mu daje navodila, nasvet pota in načina, kako prebroditi iz težkoč in kako izboljšati razmere in živlenjski obstoj. Danes pa toliko bolj nujno, ko vemo, da je le sloga in soglasje organiziranega ljudstva, najmočnejša opora v borbi proti fašizmu. Torej največjega pomena v tem oziru, je organizacija.
Upam, da bo teh par besed pomagalo razumeti naš namen in da se bodo ostali rojaki pridružili k nam in nam pomagali vstanoviti podružnico Zveze Kanadskih Slovencev.
Frank Lavrič.
Vstanovljena podružnica Zveze v Norandi
Naznanjeno nam je, da je dne 24 oktobra v Norandi v-stanovljena podružnica Zve Kanadskih Slovencev. Na prvem zborovanju vpisalo se je 14 članov, na kar je izvoljen izvrševalni odbor od sledečih članov:
J. Flajnik, predsednik F. Lavrič, tajnik J. Strnad, blagajnik J. Modič, pred. Nad. Odbora.
Naši rojaki v Norandi so posnemanja vredni, tudi v drugih naselbinah, kjer do danes ni vstanovliena podružnica Zveze. Kajti za nas Slovence, kakor tudi za vsako drugo narodnost predvsem drugim potrebno je,
d« imamo svojo narodno, ne dni, mu je potrebna kul- kulturno in proti-fašistično
V "Ameriškem Slovencu z dne 21 sept. 1943, je bil zopet objavljen zelo prosta ški in tudi smešen izpad proti partizanski osvobodilni armadi v Sloveniji. Izgleda da je ta list na raspolago vsem tistim kateri hočejo sramoti ti Slov. narod v njegovi najtežji uri. To pot je pokazal svojo bravo, P. Bernard Am-brožič, O. F. M.
Da zakrije svojo osebo, se njegov članek na naša na dva pismena poročila eno iz LJubljane, drugo iz bližnje ljubljanske okolice. Znano je, da so pismena poročila omejena sedaj na dvajset besed, torej je čudno: "Kako more Ambrožičev znanec, za katerega priznava da je duhovnik, pošiljati pismeno tako dolga poročila ?
Torej dotični gospod iz Ljubljane poroča o grozovi-tostih katere da so uganjali partizani okoli St. Jerneja in celo v Belikrajini. To pomeni, da dotični gospod ni mogel tega videti, ampak je samo od nekje slišal. Od koga je to slišal? Od Partizanov gotovo ni! Pač od svojih Italijanov ali pa njihovih sodelavcev. To pojasni zakaj je italijanska cenzura pustila to poročilo v Ameriko.
Po tem poročilu bi človek dobil utis, da partizani v Sloveniji ne delajo drugega, kakor samo morijo druge Slovence, ropajo ter požigajo njihova imetja. Zaradi tega da je bilo pa potrebno ustanoviti "bele garde" da se Slovenci zavarujejo pred partizani.
Pisec dalje primerava, da "bele garde" dobivajo orožje od tlalijanov. človek bi tukaj vprašal: Kaj dela italijanska in nemška okupacijska armada (To .je bilo poročano predno se je Italija podala), če okupaciiska armada ne more sama krotiti partizanov brez "bele
organizacijo, če hočemo da bo naše delo rodilo obilen sad vprid našim in tudi na-šepa naroda interesom.
V imenu glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, čestitamo rojakom v Norandi! Naprej tretje in sestre po vzorcu naših bratov in sester v stari domovini!
L. Troha glavni tajnik
garde", je to dokaz, da mora biti pri partizanih ogromna večina slovenskega naroda. Ali se gospod Ambro-žič zaveda, kaj je telebnil ?
Danes ko se cel svet čudi odporu tako majhnega naroda, se med nami najde izrodek, da ta narod tako podlo sramoti. Če bi bilo le nekaj tega res kar je "obelodanil" gospod Ambrožič, bi to z veseljem pograbila Jugoslovanska vlada v Londonu ((katera ne sovraži partizanov nič manj, kakor gori imenovani gospod) in s tem skušati opravičiti Mi-hajlovičev napad na partizane. Toda Jug. vlada ne poroča več takih stvari o partizanih, ker pač ve, da njena poročila čitajo tudi taki, ki vedo kaj se godi v Jugoslaviji. Prav dobro ve, da bi se z takimi poročili uničujoče osramotila. Dočim Ambrožičeva poročila čitajo le taki, ki ne vedo in niso dovolj počeni o tamkajšnih razmerah. In na to on polaga veliko zaupanje.
Moje mnenje je, da če je gdo v Sloveniji da hoče moriti in ropati svoj narod, se mu ni treba potikati po hribih bos in lačen. Lahko gre kar k Italijanom in Nemcem, ter jim pove svoje namene, pa bo takoj dobil dovolj hrane in orožja! Pa še kakšno kolanjno povrh! Toda — stoj! Ali ne delajo baš to "belogardijci ? Saj Ambro-žičevo poročilo samo priznava, da belogardijci dobivajo orožje od Italijanov. Italijani gotovo ne dajejo orožja za dobrobit slovenskega na-orda, pač pa za strahovanje istega. Zato je "trubel" s partizani! Sreča je le, da je belogardijcev malo med Slovenskim narodom. Namreč tako malo, da ko so Italijani odložili orožje, so nekateri vodilni belogardijci, kar samega sebe pufnili, ko so se bližali partizani. Pa še pravi, da nebi o tem pisal, če nebi prav za gotovo vedel, da je to resnica. Ja pa brez lafenge gaspud!
Ambrožič misli da je nekaj obelodanil s svojim poročilom. Mi pa, čitamo poročila radijske postaje "Slo-bodna Jugoslavija" vemo, da partizani ustrele vsakega izdajalca, kateri sodeluje z
Nemci in Italijani proti narodu. Poštenih kmetov in duhovnikov, ne streljajo, temveč jim pomagajo. Dokaz zato je dejstvo, da imajo celo duhovnika Dr. Mikuš-a v glavnem poveljstvu partizanske armade. Tudi vemo da je armada sama sestavljena največ iz delavcev in kmetov in poštene intelegencije. Čemu bi torej streljali svoje tovariše ?
Ambrožič hoče strašiti nekoga s komunizmom, namreč s tistim komunizmom, ki je v zadnjih 20 let naredil iz najbolj nazadnjaške države Rusije, najbolj napredno in s tem rešil cel svet fašističnega suženjstva. Zakaj ne svari pred klerikalizmom kateri je vedno podpiral tiste, ki so spravili naš narod v največjo nesrečo v zgodovini. Klerikalstvo je v nevarnosti, kaj ne?
ZAKAJ ODGOVARJAM NA ČLANEK P. B AMBROŽIČA?
Ne odgovarjam zato ker se bojim, da bi njegov članek koga "obrnil". Je preveč smešen! Zato pač pa hočem z tem samo opozoriti našo javnost na nesramna sredstva, katerih se poslužuje reakcija, da preslepi narod. Laž in klevete, je njihovo glavno sredstvo.
Danes ko celo tukajšni radio (ki ni komunističen) govori, da je narod v stari domovini v celoti za partizane (razen koritarjev seveda), se dobi celo med duhovniki ljudi, ki so dovolj podli, da pravijo da je partizanstvo največja nesreča za tamoš-nji narod. Da s tem sramote vero in svoj poklic, to jih prav nič ne moti. Na srečo niso vsi duhovniki taki. Med njimi jih je še, ki niso pozabili, da je Kristus vedno stal na strani revnega in zatiranega naroda, ter vedno šibal in raskrinkaval zatiralsko in izkoriščevalsko reakcijo. Na kateri strani stoii Ambrožič in njegov poročevalec? Ni pa treba misliti, da imamo opraviti samo s temi dvemi, ampak to je e-onja celotne reakcionarne klike in nekaterih koristovalcev. Zato moremo v prihodniem pričakovati še več takih 'poročil" in mogoče bo katero
Katoličani smo poučevani: "LJubi svojega bližnjega kakor samega sebe"! Neštetokrat smo poslušali tako izrazite besede iz prižnice v šoli in tudi v raspravi, kadar se je šlo opravičiti verska načela in duhovniški poklic. Torej to je ena "deset božjih zapovedi", katere se je poudarjalo rekoč: "Kršiti božje in cerkvene zapovedi, je greh; kdor pa dela greh, ga zadene kazen bož-ja".
V bistvu svojega vrednostnega pomena vidimo kršitelje med onimi krogi, kateri bi morali po svojem poklicu in tudi verskih in cerkvenih zapovedi, voditi odločno borbo vred z narodnimi množicami proti raznih Ju-dežev in Pilatovih uslužbencev v tekočem času".
Doslednost tekočega času nas opominja na številne pregrehe, ki so se vršili in se celo danes izvršujejo proti kristjanom po celem svetu, največ okupirani Evropi, ter v zaledju bojne črte osi-ščnih zločincev. Tisoči in tisoči nedolžnega prebivalst-
ževala se je delno tudi duhovščina različnih narodnosti.. Fašistični krvnik tisočev španskega naroda, je dobival podporo od takih krogov . Zagrebška škofija je poslala nad 50.000 dinarjev Franku. Tudi ljubljanska v tem oziru ni zaostajala, ampak je izkoriščala vsako priložnost proti onim, ki so delno kazali simpatije napram Španskemu narodu, ali so pa bili pripravni mu pomagati na en ali pa drugi način. Kako naj v tem oziru opravičimo božjo zapoved: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe",
če je ta bližnji igral vlogo Jude in Pilatove obsodbe nad interesi milijonov španskega naroda ?
Moje skromno mnenje je, da ni opravičila z strani onih, ki so pomagali in podpirali fašistične razbojnike v Španiji! Ni zato, ker ogromna večina naroda je bila na strani republikanske vlade, na strani mira in demokratičnih svobodščin, vključujoč tudi katoliško vero. Toda vidno dejstvo je, da ti
va je pomoreno, na najbolj in taki krogi niso upoštevali sramoten način po fašistič- ' nih vničevalcih. Ti so pobijali ljudi v množici! Ti so mučili tisoč in tisoče vaščan, delavcev, kmetov in druge poštene ljubitelje svobode in demokracije, zato, ko se niso udali ITzati pete fašisti-nim razbojnikom in niso hoteli sprejeti ponižno suženjski jarem. Niso hoteli sprejeti nacistični nauk "nadčloveka", kar je v nasprotju ne le znanosti, kulture in civilizacije, ampak in prav posebno proti načel in nauku katoliške cerkve.
Najbolj karakterističnega opomina vredno, nam ie nudila primer krvaveča Španija. Koliko znanih ljudi po svojem delu in naporu v borbi proti fašističnih razbojnikov, je bilo žigosano, češ so "komunistične" bande, pohotneži in telovaji. Z takimi obtožbami poleg znane notorne fašistične propagande iz Berlina in Rima, posiu-
božjih zapovedi v tem oziru, ampak se so pridružili onim silam, ki so obetale dober položaj na račun bede in siromaščine španskega naroda. To je bil osnovni vzrok za gonjo proti narodnemu odporu in onih, ki so ga podpirali.
Danes je slično vprašanje ako ni do cela enako v obtožbah proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi v Jugoslaviji! k
Reakcija se je v tem oziru izključno postavila na stran vloge Judeža in Pilatovih - uslužbencev. Juda je izdal Kristusa, Pilat ga je obsodil na smrt na križu.
Jugoslavija je danes podobna kalvariji! V marsikaterih vasi, ni ostal kamen na kamnu. Vničenih je število vasi, kmetskih poslojpij, župnišč in tudi cerkva. Narod se je uprl proti fašisti-(Nadaljevanje na 4 st.)
IMENITEN SPREJEM PARTIZANA DIMOVIČA PO NASELBINAH
Shumacher — Kakor po drugih naselbinah tako tudi tukaj po severnem Ontario, vladalo je izvenredno zanimanje o partizanu Dimovi-ču. Pretežna večina tako izseljencev iz Jugoslavije, kakor tudi drugi Slovani in domačini, hotela je slišati očividca o partizanski borbi v Jugoslaviji, njenem razvoju in sramotnem izdajstvu Mihajloviča in njegovih četni-kov.
Radovan Dimovič je govoril na javnem shodu v Shu-macherju, Kirkland Lake in Norandi. Povsod je bil z posebnim navdušenjem naroda pozdravljen in je žel izvenredno odobravanje.
Dimovič, kateri je preživel nekaj mesecev takoj po porazu jugoslovanske armade v partizanskih skupinah, na imeniten način je* orisal pričetno borbo. Zbirali smo orožje ob cestnih jarkih in vseposvod, vedoč da pride prav pozneje. Ta zavest bliskovito se je raznesla med delavci in vaščani,' kateri so že tedaj imeli v narodni duši načrt osvete in osvobodilne borbe proti fašističnih morilcev.
Spričetka smo v tako manj-
Spričetka smo v tako manj-hnih skupinah napadali sovražnikove straže posebno ob železniški progi, raznih skladiščih itd., pravi Dimovič. Z tem smo ne le pobijali sovražnika, temveč se istočasno na njegov račun oboroževa-li in ovirali promet po železniški poti, državnih cestah itd. Dokler so partiza-
bolj spretno sestavljeno, kakor je bilo to le, tako da ga bo bolj težko spoznati, če ne bomo vedeli odkod veter piha.
Imamo nekaj take klike v Kanadi, sicer ie predobro poznana da bi bila nevarna. Toda nebi bi1 nič nresene-če bi tudi iz Kirkland LpVo. Hohili kako t»ko no-ročilo, kakor je Ambrožiče-vo.
F. Sodeč.
nske skupine pod težkimi o-kolščinami zbirale orožje in pričele organizirano borbo proti fašističnih okupatorjev, Mihajlovič in njegovi četniki, so skupno z fašističnim silami vodili borbo proti nas. Njim gredo kakor tudi Ne-dičevcem zasluge, da sem prišel v roke nemškega ge-statapa, zatem v koncentracijska taborišča v Norveški. Odkoder sem po daljšem času le uspel pobegniti čez mejo v švedijo, zatem v Vel. Britanijo in k&nčno prišel tudi v Kanado.
Ta križeva pot partizana Dimoviča, je zanimala ne le občinstvo v eni ali pa drugi naselbini, ampak tudi ravnatelje rudnikov, bančnih zavodov, profesorje itd. Celo je prišel poročevalec od "Toronto Star", da osebno govori z Dimovičem o njeerovih doživljajih v Jugoslaviji, partizanski borbi in Mihajlo-vičevim idajstvom.
Ravnatelj občinskega Sveta za South Porcupine Camp, vred z organizacijo Kiwains Club, je priredil v počast br. Dimovič, Babanket katerega so se vdeležili ravnatelji rudnikov, bank, profesorji in več uglednih domačinov. S pomočio tolmača, Dimovič je v lepih besedah pojasnil celo zadevo sporaizmed Narodne Osvobodilne in Partizanske armade in Miha.ilovi-čevih četnikov, kar je posebno zanimalo prisotne.
Upam, da so naši rojaki po tem naselbinah hvaležni br. Dimoviču. Kajti on je živa priča o borbah v Jugosla-viii in tudi Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, katera točasno vodi krvavo borbo za narodno osvobojenje. Cel svet ji je zvrnil pozornost in občuduje njeno junaško vztrajnost. Torej dajmo ji tudi mi podporo kier koli mogoče! Naj nam bodo besede partizana Dimoviča živ dokaz, da je to edina narodna armada, potom katere bo naš narod zadobil res narodno osvobojenje in enko-pravnost.	M. Bayuk.
PA ŠE NEKAJ
Svet gre za progresom napredkom in svobodom. Hoče odih! O tem ni dvoma. So pa gotovi krogi, ki skušajo pod vsako ceno navdušiti ljudstvo za stare in osovražene režime.
* • •
Italijanski narod ni prav nič navdušen za Bodoglija in kralja. Oba sta sokrivca fašistične tiranije v Italiji in zato jima ne zaupa.
Ali nu naj zamerjamo ?
Tudi v Jugoslaviji ni dosti boljše. Zaprav posamezni krogi so sicer vznemirjeni,, ker malo kdo kliče : "živel kralj — živelo njegovo veličanstvo itd.".
Narod se je kar nekam navadil bolj navadnih besed : živeli narodni borci — živela svoboda in demokratična Jugoslavija, treh brats-skih narodov.
Te besede so bolj navadne in narod jih kar z veseljem
in navdušenjem izgovarja! * * *
V nacističnih krogih se je p6javilo neko vznemirjenje. Kaj pogostoma se govori o nekih posr edovalcih iz ta-kozvanih nevtralnih krogov,
svoje osebne avanturistične svrhe".
Neusmiljena kazen za fašistične morilce!
* * *
Finski "peace filerji" trobijo češ, da so pripravni na premirje. Toda nekdo drugi naj posreduje med Sovjetsko Unijo in Finsko.
Zadnje dni je pa moskovski radio pošteno odgovoril finskim "peace filerjem" z tem, ko je v svojem govoru omenil: "Ako je Finska pripravna za mir, tedaj ni potrebno drugega kakor da iz-žene nacistične in njihovih salittetov sile iž Finske".
Kratek in jasen odgovor! * * ♦
Zadnjič se je raznesla govorica, da se neki Gore, bolje znan (Kuhar) nič dobro ne počuti. Napada ga želo-dečna bolezen.
Pred leti je pa nekdo pripomnil v Sudburski oklici, za času "vohunske prospe-ritete": Ko bi le bog dal da bi vse vohune hudič odnesel
iz tega sveta!
* * *
Kaj vse bi se ne znalo do-
Odprto pismo uredniku "Edinosti" in dopisniku v istem listu
ki napovedujejo pripravnost goditi. Vlomilec malo kdaj
nn	IrVAOfATT 70 TYI1 V T^ Y"1 7T1 ti 7.3 vlnm! Vedno ima
nacističnih krogov za mir. Ponujajo mir!
Tisoči ljudstva želi mir! Toda tisoči in milijoni iz grobov kličejo: "Ne pozabite bratje in sestre, na strahote in gorje. Ne pozabite na našo kalvarijo nacističniga barbarstva. Za narodno svobodo, pravice narodov in človeštva, vaša osveta mora biti neusmiljena proti krivcev gorja in trplenja. Kaznite jih z tako kaznijo, katera naj bo priča bodočnosti proti onim, ki na krivičen način izkoriščajo narodno imovino in podžigajo vojno morijo v
prizna za vlom! Vedno ima prav dosti izgovora in obtožb proti drugih, kljub dokazom in pričam.
Približno nekaj takega dobimo zdaj v izjavah Mihaj-loviča, kateri "odtožuje Narodno Osvobodilno in Partizansko armado", češ da vodi borbo proti njegovih sil. To je zdaj nov način obtožb iz teh krogov, kar pomeni da so vse dosedaine pobite in dokazane kot lažnjive.
Tako zadene ista usoda seda j no izmišljenost, kakor tudi one, ki bodo v bodoče se vrstile z njegove strani.
ZAVEZNIŠKA OFENZIVA V ZAPADNI EVROPI LAHKO SKRAJŠA VOJNO
(Iz strani 1 ) znovrstna sredstva, ki jih Nemci pošiljajo iz Francije, Holandije, Nizozemske itd., na vzhodno bojno črto.
To je krvava borba ki ob pomisli vre kri v žilah in postavlja vprašanje: "Ali bo dopuščeno fanatičnemu nacističnemu odporu, da vnovič zbere svoje sile in jih vrže v borbo na Dnjeper; zatem pa utrdi položaj bojne črte, kar bo zahtevalo za prodor vnovič ofenzivo, ogromna materijalna in fizična sredstva? Ali se naj dopusti nadaljevanje vojne čez leto 1944 in celo da se raztegne v leto 1945, kar pomeni z v-sakim dnevom neizmerne žrtve za Sovjetsko Unijo? Ali se bodo zavezniki sporazumeli podvzeti takojšno akcijo in izvesti napad v zapadni Evropi in z tem ne le prevzeti del bremena Sov-ietske Unije, ampak skrajšati vojno in nezaslišano gorje v Evropi ?
Prvotna naloga je pobiti sovražnika! To je prvotni
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
predmet voditeljev in naroda Sovjetske Unije. In to ni nobena tajnost ali pa vznemiri j ivost, temveč se moramo z tem sprijazniti tudi sami. Na zelo popolaren način s ozirom na to, so njihove izjave, komentarji itd. Namreč poudarja se: "Zajca je potrebno najprej ubiti in šele potem kuhati"! Ta do cela resničnost pove sama za sebe dovolj brez kakšnega komentarja s ozirom na zavezniške odnošaje,. sporazum in povojne probleme. Kajti vsekakor edini predpogoj k zmagi nad sovražnikom je dober sporazum zavezniških sil, kakor tudi po zmagi k povojnim problemom.
Slučajno ob prihodu zavezniških delegatov v Moskvi,, se je vršilo šesto zborovanje Vse-slovanskega odbora, kjer so prisostovali izmed drugih predstavnikov, tudi predstavniki Jugoslavije, Češke in Poljske. Odbor je poslal brezžični pozdrav ne samo partizanom v Jugoslaviji, nego tudi poljski armadi, ki se junaško bori z iz-venrednim heroizmom na ruski bojni črti, katera bo fudament nove, svobodne Poljske, da vzame častno mesto v družini — svobode!
Sicer vem, da pojdeta dopis v koš oziroma da ne bo obelodanjen, toda na take laži kot jih poroča g. L. Z. v ponedeljkovi izdaji okt. 11 moram odgovoriti, kdo da je glavni krivec nereda pri Zvezi V. P. Z. B.
Najprvo Vam g. urednik:
Kaj ima list "Edinost" zveze z podporno organizacijo ki je popolnoma ločena iz bodisi političnega ali pa verskega delokroga? Da je dal prostora za nesramne napade iz osebnega sovraštva?
Je li list "Edinost" uradno glasilo V. P. Z. "Bled"? Ali tako gladite pot za zbli-žanje Slovenskega naroda v enoto, da dopustite take dopise obelodaniti? Mislite da je z tem podlim delom zagotovljena bodočnost prvemu slovenskemu listu v Kanadi ? želel bi d,a dobim odgovor v prvi izdaji po prejemu tega pisma naj javnost izve Vaše mnenje ter treznomi-slečih somišljenikov. Ako ne, potem ste obsodil samega sebe, da ste proti principom katere zastopate ter da ste z tem potegnil velik del našega dobrega slovenskega naroda v temo in blato iz katerega je edini izhod le propast.
Prosim čitatelje na i ne gledajo na zadnjo izdajo, ker jaz bom točno odgovoril po člankih dopisniku, kateri ni hotel dati svojega polnega imena javnosti da si ga poznam, na žalost, že mnogo let osebno.
Torej gospod L. Z. kot "zaveden" član V. P. Z. B. nisi imel ne naročila in ne pooblastila od nikogar, da podajaš sliko prvih dveh konvencij.
Odprte obtožnice si podajal, kot jih še sedaj, Ti sam, ter gonil propagando takoj po isti ker nisi bil sam navzoč.
Kdor je žrtvoval je jasna slika, ker ob prejemu tajni-1 štva po meni, je bilo 67 članov, ob zadnji konvenciji 1. 1942 pa skoro 400. Koliko si sam pripomogel k temi prirastu? Povej ako ti ni
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:.
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: .................-..........-....................................................
Ulica, hš. St. ali poštni predal ...................................................-.....
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ....
Drž.
Mesto:
..Prov................... Drž.
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroči
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
sram!
Borba pri gl. upravi ni bila urinjena po nobenem izmed imenovanih po Tebi, pač pa po onih častihlepne-žih za javne stolčke z človekom na čelu kateri se izdaja z generalsko kariero iz polomljene avstrijske vojske in ki je bil pred kratkim Tvoj največji politični nasprotnik. Da je laž v Tvoji izjavi je dokaz, ker sta v Kirkland Lake le dva odseka in ne trije in to je po zaslugi predsednika od št. 1 in še par privržencev.
Br. Spehar je bil naročnik dolgo vrsto let listov "Enakopravnost" in "Proletarca", kar ti neveš. Br. Grebene pa, poslušaj dobro, domala vsa leta od leta 1926 naprej. Tudi drugih dveh listov naročnik nekoliko let. Sedaj pa ti povej koliko slovenskih listov je prišlo v Tvoje stanovanje, kot naročnik u 17 letih? Nič. — Priznaš? Ali veš kako si letal od hiše do hiše po tukajšnem mestu za G. Naroda in A. Slovenca? Ako si ti pozabil, niso ljudje-
Sejni zapisniki so pomanj-kavi; kdo jih je pa pisal? Ravno pri tem stavko si se strahovito ugriznil, ker svoje lastne pristaše prikazuješ v obliki lenobe in zanikrno-sti. Povej javnosti, kdo je bil zajisnikar in kako redno je obiskoval seje.
Pogin Zveze pripravljate "vi" sami z svojim stremljenjem, da politika mora priti v društvo kot si se sam izjavil ravno na seji gl. odbora. Je li resnica? Proti temu se sem boril in se bom tudi v bodoče, pa da napraviš še večjo gonjo proti meni kot si jo že. Z tem le sebe postavljaš v luč nazadnjakov ne pa kot naprednjak. Nikdar nisem bil proti človeku z političnim prepričanjem, da ne sme biti član Zveze toda. naj bo izven nje. Saj je več kot preveč časa za to, izven društvenega delokroga.
Da si bil suspendiran je Tvoja lastna krivda — nemarnost. Povei javnosti da si okt namestnik gl. bol. nadzornika zapisal enega sa-
mega bolnika ime v knjigo in še to z svinčnikom, v treh mesecih tvojega poslovanja kot tak! Torej kdo povzroča nered pri Zvezi?
Kako si bil "božan" na mladinskem pikniku je v-zrok Tvoj jezik. Tudi je laž, da si iskal varstva pri policiji, ker sem bil ravno jaz tisti, ki sem zadnji govoril z Teboj predno si zapustil prostor in Te spremil ko si odhajal z hčerko tvojega svaka. Je li imaš tako malo sramu, da hočeš postaviti vso takrat pričujočo publiko na laž? Povej rajši kako si grozil ravno br. špeharju, da ga boš ustrelil iz praga svojega stanovanja!
Kako je bilo v Timmins-u nevem; vem le to, da so bili odborniki tja poslani (med katerimi so bili tudi Tvoji pristaši) v svrho poživitve tamkajšnega odseka in so ravno takrat pridobili črez 20 novih članov. Si čul to? Vprašaj sam na odsek za istovetnost mojih besed. To Tebe najbolj boli ker niso na vodilnih mestih možje kateri bi razmetavali Zvezi-no premoženje v politične svrhe. Ali neveš da je Zveza po zavarovalnim zakonom?
Koliko smo zlorabljali Zvezo, je pokazal pregled po državnem organu kateri je prišel na podatke poslane po hujskajočih in kateri je pronašel, da so laži na kratkih nogah. Poslušaj! Knjige so v redu in ne ponarejene ter je glavni tajnik daleč v-stran od poneverbe.
Ako bo bodoči tajnik vodil delo čisto in pošteno naprej kot sem ga jaz, potem klobuk doli. Dvomim da! Pokazalo se je zadnjič ob pregledu.
Največja laž pa je v dopisu ko pišeš kako bivši uradniki obiskujejo mestno policijo. K temu naj pripomnim, da oni ki jih ti nazivaš "bivši" so še vedno pravi uradniki in bodo tudi ostali do gotovega času.
Glede komunistov, naj o-menim samo en slučaj ko je omenil tvoj somišljenik: Javit ču vas komunisti! Sedaj pa ravno isti nas naziva "fašisti". Kaj rečeš? Se spomniš na čas ko si govoril: Hitler ja, ta bo uredil! Ali veš da smo bili mi vedno nasprotniki nemštva ter da sem ugovarjal tvojim tedajnim nazorom kadar sem imel priliko za to? Da sem odkrit Slovan bil in ostanem ter ne problačim oblačila vsako uro? Da se po mojim žilah pretaka čista slovenska kri ter bom tudi umrl z nio ? Da moj otroci rojeni v Kanadi govore, čitajo in pišejo slovenski jezik? Ti ki se izdajaš za slovenskega rodoljuba, ali veš kaj to pomeni?
Kdo je tekel k akdvokatu in pa "misteru" zav. urada, se bodo delegati sami prepričali na konveciji, ter bodo
NAŠIM DUHOVNIKOM
(Iz 3 strani) čnih vničevalcev in že dve leti krvavi v borbi za svoj narodni obstoj, svoje narodne običaje, šege in navado, kakor tudi za demokratične svobodščine. Ljudje po vzorcu Rev. Ambrožiča, le sreča je ta, da so take skupine v manjšini, so se postavili na stran onih, kateri vničujejo imovino slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Postavili se so na stran neznatne manjšine, katera si v zaslombi neopravičenih obtožb proti partizanov in drugih narodnih bojevnikov, skuša pridobiti oblast nad narodno imovino in po svojem okusu deliti načela; "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", ne pa po načelih pravičnosti in pomena "deset božjih zapovedi".
Kristus je izgnal iz templja farizejske prekupčevalce in odprl dveri množici! Na kateri strani templja je v tem oziru Rev. Ambrožič? Farizejski prekupčevalci so na strani fašizma in fašističnih vničevalcev. Toda narod je na strani pravice, svobode in enakopravnosti vred z Narodno Osvobodilno in Partizansko armado.
Katoličan.
potem imeli povsem drugi utis. To zagotavljam.
Uradnika na steklenih nogah in papirnati uradniki res obstoje, toda kje? Ali veš ? Jaz vem in mnogi drugi tudi. Pri konvenciji od 9 in 10 maja t. 1.
Delal sem za Zvezo in bom tudi v bodoče tudi ko rtebom več tajnik V. P. Z. B., toda takih "delavcev" ki mu je pretežko nositi 6 steklenic mlekasvojim odjemalcem, pa nebom nikoli podpiral.
Sodrga je res za v špeh kamro toda katera? Narod bo razsodil če ne danes, pa jutri; gorje onemu na kate-raga bo podla obsodba.
Komaj že čakam novega reda ki ga ti obljubljujaš. Vzrok za to je, ker bom imel priliko videti kako bodo oni "evangelisti" prvi viseli na brzojavnih drogovih sicer bi se znal oni red zrušiti tekom prvih 24 ur vladanja. Ako bi takšen red imel priti na svet kateri bo vodjen po ljudeh tvoje vrste, potem pa vstran živlenje in grem takoj v partizane.
Svobodno moreš odgovoriti na to pismo toda podpisati se moraš z polnim imenom ker je več članov Zveze z istimi začetnicami/kot tvoje ter bi lahko kdo utegnil razburjati po nepotrebnem žari tebe in tvojih hujskarij.
Zahtevam pa ako si mož beseda da objaviš tisto pismo v listu ter obenem osebo ki je poslala tebi tisto vest, sicer se bom poslužil pravice ki je za vse enaka in katera bo končno našla pravega krivca.
Morda bo špeh kamra potem drugemu nemenjena in ne uradnikom V. P. Z. Bled.
Pozdrav vsem treznim či-tateljem Edinosti.
F. Grebene.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA EDINOSTI
Dopis, oziroma "odprto pismo uredniku "Edinosti" in dopisniku v istem" od rojaka F. Grebenca, smo priobčili dobesedno, razen par besed, ki se tičejo osebnosti dopisnika, kateremu F. Grebene odgovarja. Storili smo to ne z namenom za polemiko in pa kupičenje osebnega sovraštva, kakor rojak Grebene, smatra vsebino prejŠnih dopisov o neredu pri V. P. Z. "Bled". Kajti irazspra-va med prizadetimi strankami ni privatna in osebnega značaja , temveč se zaradi spora in nereda tiče interesov podpornega društva in va-rovalniških vložnic nekoliko stotin njenih članov, člani so pa menda upravičeni povedati svoje mnenje o vzroku spora in nereda, ter na ta način celo stvar dognati h kraju, narediti red in mir.
V tem oziru uredništvo E-dinnosti se ne postavlja na stran onih, ki ne spoštujejo zahtev večine in demokratičnih svobodščin. Do danes nismo nikje opazili zakonsko določbo ki prepoveduje članom ene ustanove, kritizirati svoje vodstvo ali pa člana, recimo za povzročen nered in spor. Saj na to jih veže društvena dolžnost, za nadzorstvo vodstva in celotnih interesov društva ali pa organizacije.
Rojak Grebene v daljšem pravi: "da pričakuje odgovora od uredništva Edinosti glede uradnega glasila V. P. Z. "Bled", ter tudi, da se u-redništvo ne drži svojih smernic pri listu za slogo kanadskih Slovencev, ampak da dela zdražbo in da jih je povleklo v "temo, blato in propast".
Zaenkrat uredništvo si ne Lasti tako "grobo" obsodbo rojaka Grebenca zaradi kritike člana V. P. Z. "Bled" rešiti in odgovoriti dokler se po tem neizrečejo drugi či-tatelji in naročniki. Ti naj bodo sodnik! Zdaj tem lažje, ko bodo imeli pred seboj pregled kritike in obtožb z ene in druge strani. Naj sodijo celo stvar nepristransko, do cela v interesih podporne Zveze "Bled", kakor tudi v interesih sloge in e-notnosti kanadskih Slovencev.
NA NKM40 NAR.O&NE.
OSlO&ODlLfcCKE. A&ttlJE U JG60SLAVIJI
V PROVINCIJI OUEBEC-U
Provincija Quebec, ni le izjema vsled notrajnih regulacij, socijalne nepravičnosti, ampak je obenem izjema tudi v tem, 'da so delavei posebno v tekstilni industriji tako izkoriščani, kot malo kje v deželi. Najboljši pregled v tem oziru nam nudi tekstilna industrija, kjer je vposleno okrog 78.000 delavcev obojega spola in kjer so dohodki tekstilnih baronov v zadnjih štirideset let, na-rastli do neverjetne stopnje.
Dopisnik "The Canadian Tribune" R. Wilson, na imeniten način odkriva dosedaj nedotaknjeno skrivnost potom katere so tekstilni baroni, nakupičili ogromne milijone bogastva, na račun tisočev in tisočev delavcev in njihovih družin. To je kar pravi Mr. Wilson v svojem članku, podoba XX-stoletja, izražajoč črno dobo v tem oziru. Splošna javnost je presenečena glede mizerne-ga zaslužka delavcev, razne bolezni ki se zajeda v delavskih družinah, ter naraščajoča umrljivosti v rojstnem povoju otrok.
stilnih podjetjih ,22 podružnic in 73 odstotkov delavcev tekstilne industrije v splošnem. Do tega v kolikor je bila osnova naraščajočega kapitala na podlagi skrčenja delovne mezde, podaljšanju delovnika, ji je dajala prednost tarifna cena za izvoz. Manjše kompanije niso mogle konkurirati na tržišču zaradi visoke tarife. To je bil pa prav dober pripomoček Dominion Textile Comp., da je razpregla svoje mreže na vso tekstilno industrijo v Quebec provinciji.
Kako se je to doseglo? V letu 1905, Baron Blair Gor-don in Sir Herbert Holt, sta vložila vložnico vsak od 500. 000 dolarjev. Dividendi so narastli od leta 1905 do leta 1926 vsakemu posebej $14. 837.000, na podlagi vložni-ce od $500.000. Dočim vrednost njihovih delnic znaša istočasno $14.671.105.
Torej iz tega razvidno je, kako je naraslo ogromno bogatstvo dveh tekstilnih baronov. Vprašanjmo pa katerega koli delavca od 78.000 zdaj zaposlenih v tej indu-
Kot za pregled Mr. Wil-lStriji, koliko znašajo njego-
i i i • 1 i "____"
son primerja "Dominion Te-xtile Comp." katere lastnik je Baron Blair Gordon, dočim je bil njegov prednik znani multimilijoner Sir Herbert Holt.
V letu 1905 dotična kom-panija obratovala je v štirih tkalnicah. Njena proizvodna vrednost je izmed leta 1900 do leta 1910 narastla na $6.200.000, toda število vposlenih delavcev je naras-tlo komaj za 1.100. Tako vidimo njen obrat vse skozi do leta 1935 sorazmerno z manjšim številom vposlenih delavcev, podaljšan delov-nik in skrčenjen mezdne lestvice. Torej v letu 1935 njena razprostrtost v proizvodnji, tarifnih cenah itd., jo postavlja na položaj, da kontrolira in obratuje v 13tek-
ARETIRANO 48 DELAV-SKIH VODITELJEV
Montevideo, Uragvaj — Novi minister dela, Col. Ju-an Peron, vlade Ramirez v Argentini, je izdal ukaz za aretacijo 48 delavskih voditeljev, zaradi stavke 10.000 delavcev v dveh večjih tovarnah.
Poročilo zaenkrat neome-nja razloga za stavko, toda jasno je iz tega, ko je izdan ukaz za aretacijo 48 delavskih voditeljev, da ni nasledila stavka iz enostavnih vzrokov, ampak zaradi nezadostnega zaslužka in tudi pretiranih regulacij tovarniških baronov.
ve delnice za leta napornega dela? Odgovor je tako enostaven vpričo tega, ko je večina teh delavcev pred splošno stavko zaradi nezadostnega zaslužka, da obdrži samega sebe in svojo družino.
Zato ni čudno da so tako nasprotni tekstilni baroni zvišanju plače delavcem, ve-doč da je kakoršna koli zvi-šanost plač za proizvodnjo tekstilne manifakture, na račun ogromnih dohodkov kompanije, oziroma na račun njihovih dobičkov. Kajti če zračunamo porast podjetja v zadnjih štirideset let in porast dohodkov za isto dobo, dobimo da je zaposlenost delavcev daleč v zaledju. Podaljšan pa je de-lovnik in skračena mezdna lestvica da je skoraj neverjetno, da se nahajamo v Kanadi.
Zato pomagajmo si z tem, da bomo res dosegli vrednost štirih svobod!
ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA NARODNE VLADE V SLOVENIJI
Bern, Švica. — Radio postaja 'Svobodna Jugoslavija' je med drugim naznanila, da se je vršilo zborovanje slovenske narodne zbornice od 1 do 3 oktobra. Na zborovanju je pa izvoljen sledeči izvršni odbor Narodne Vlade:
Predsednik vlade, Josip. Vidmar književnik; podpredsednik Leopold Kardel. publicist; Edvard Koček, književnik in Jože Rus. sodnik. Tajnik Boris Kidrič, člani: Franc Lubej. učiteli: Franc Leskovec, delavec; Toni Fajn far, delavec: Dr. Marjan Brecelj in Zoran Pilič.
VABILO ZA REDNO SEJO
V nedeljo dne 7 novembra se bo vršila redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ob 2 uri popoldne v Bolgarsko-Macedonski dvorani 386 Ontario St. East Toronto.
Na dnevnem redu je več raznih važnih vprašanj, katera bodo zanimala tako redne člane kakor tudi druge rojake in rojakinje, kateri se lahko vdeležijo seje ne glede če so člani ali Pa ne.
Zaradi tega pozivamo v splošnem Slovence in Slovenke v Torotu, da se po možnosti vdeležijo teh zelo važnih rasprav, ki se na našajo za naše lastne interese, kakor tudi občih stvari v tekoči dobi. Ne pozabimo dejstva, da bodo naše želje se uresničile edino tedaj, ko bomo skupno in složno delali za njih . Zato skušajmo skupno priti do sporazuma^ odstraniti vse kar ovira naš splošen narodni in društveni napredek. Kaiti z tem bomo koristili ne leugledu naselbine, ampak tudi našim društvom in organizacijam.
Torej ne pozabite v nedeljo dne 7 novembra ob 2 uri popoldne. ODBOR.

02944860