v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
r
Izhaja vsak petek
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št.
K
4-— 2 — 1-— 0-10
J
Št. 17.
V Ljubljani, dne 24. marca 1911.
Leto VI.
Iz državnega zbora.
V	državni zbornici jo sedaj vrvenje kakor spomladi v panju. Na vrsti razprav so »državne potrebščine«, predvsem proračun za tekoče leto. Vlada ima dovoljen provi-zorij do konca tekočega meseca. Zato se mudi. Toda vlada sama ne zaupa vsled bridkih skušenj svojim prijateljem, zato je predložila »zur Sichersheit« zbornici nadalj-lii provizorij v posvetovanje. »Stranke dela« so bile seveda malo presenečene in posebno nemški »Freisinn« je bil navidezno celo razburjen. Parola: proračun se mora v marcu rešiti, je dobila zasluženo klofuto. Kaže se, da se proračun ne bodo rešil pravočasno in nemško-romansko-poljski blok bo za eno blamažo bogate ji. Sicer pa gospodje svojim besedam ne dajo preveč odseva, ker se precej leno udeležujejo sej. Iz cele situacije se razvidi, da na ta način ne bode mogoče »karijole« dolgo vleči dalje. Dne 10. t. m. se je sprejela v drž. zbornici prememba društvenega zakona, s katero se je odsekal precejšni kos starega cofa. Najvažneje pri tem je, da bodo smele bili tudi ženske članice političnih društev in da se zniža starost na enoindvajset let.
.'V'I .F KaVttrovalni pododsek je -končal svoje delo in pride soc. zavarovalni zakon v odsekovo posvetovanje, v kolikor tam še ni rešenega.
Odsek za državne uslužbence se peča z službeno pragmatiko ter je pododsek tudi to predlogo že rešil izvzemši časni avanzma,
o	tem se dosedaj vlada še ni dovolj jasno izjavila.
Vojni odsek dela tudi preglavice, ker navadno ni sklepčen. Nekateri poslanci nočejo privoliti veteranom »bridkih sablic«. Treba bo rešiti rekrutni zakon, sicer bi se lahko posušili šopki, ki jih pripravljajo dekleta »svojm izvoljencem«, ki gredo na vojaški nabor.
Finančni minister je tudi v groznih skrbeh, kako bi napolnil državne kase, ali pa vsaj zamašil luknje, ki mu jih je pustil njegov prednik. Vsled tega bodo sedaj vpregli lepega, toda kruljevega »šimeljčka« finačni odsek, da poišče kaj novega zrna v podobi davkov. Prva patrola pojde v žga-
njarne in bo poskusila tam svojo srečo. To bo iz gotovih ozirov še najbolje. Obiskati pa hočejo tudi »nikdar site«, da jim odlože nekaj vrečic iz pretežkega voza. S tem bi se pričela pravzaprav prava pot za ureditev državnih financ. Davek na žganje bi morda vplival na moralno in fizično dobro pri delavstvu. Davek na premoženje — seveda veliko — pa je brezdvojbe pravičen. Kdor ima, lahko plača. Riba pa nikakor ne more posoditi kožuha.
Vlada je predložila državni zbornici tudi spremembo § 47. obrtnega zakona, ki govori o varstvu delavstva. Zaradi te predloge se jeze na trgovskega ministra »revčki« industrijci. Ne gre jim. v glavo, da so tudi oni dolžni skrbeti za delavčevo varstvo. Pa se bodo počasi že privadili.
Poslanec Gostinčar je v proračunskem odseku prijemal vlado zaradi prepočasne rešitve prošenj za podpore po uimah prizadetega prebivalstva.
Protestiral je proti temu, da bi zavarovalnica proti nezgodam v Gradcu zaračunavala prestave slovenskih vlog po sedem kron zavarovancu. Zavarovalnici obsega nad pol milijona Slovencev, mora imeti torej slovenske uslužbence v potrebni meri.
Dalje.se je pritoževal proti postopanja tržaških policijskih uradov zaradi postopanja z služkinjami.
Dr. F. Tomažič:
Delavsko .zavarovanje.
(Izvleček predavanja na I. delavskem tečaju.)
Delavec zasluži komaj toliko, da s težavo preživlja sebe in svojo rodbino. Najmanjša nerednost. pri dobivanju zaslužka vpliva lahko usodepolno na njegove živ-Ijenske razmere. Delavec brez dela pride s svojo rodbino v najhujše stiske, isto-tako, če zboli ali če se mu pripeti kaka n e z g o d a ali pa če vsled onemoglosti ali starosti ni več sposoben za delo; in gorje delavski rodbini, ki ji bela smrt pobere očeta!
Le malokateri delavec si more kaj prihraniti ali bolje rečeno pristradati, da si s
prihranki pomore v prvi stiski. Pa ti pri-hranski se kaj hitro porabijo, če je n. pr. delavec dalje časa brez dela ali če se pogosto zglasi bolezen v njegovi rodbini. Kaj je delavcu storti, če mu v tem položaju usahnejo prihranki ali če jih sploh nima? Odgovor na to vprašanje se je do zadnjega časa prepustilo delavcu samemu. Delavec je bil navezan na lastno moč in varčnost, na podpore svojcev, prijateljev in dobrotnikov in če je vse to odpovedalo, zapadel je ubožni preskrbi. Zadnja tolažba bolnega, pohabljenega, onemoglega delavca je bila beraška palica, res lepa tolažba.
Pod vplivom krščanske cerkve so se pač iže v srednjem veku gradile bolnišnice, azili, ustanavljale pogrebne bratovščine itd Toda to ni zadostovalo.
Zakonodaja se je za delavstvo začela brigati šele v XIX. stoletju. Rudarski zakon iz leta 1854. predpisujie ustanavljanje bratovskih s k 1 a d n i c, obrtni red iz
l.	1859. pa ustanavljanje tovarniških bolniški li b 1 a g a j n. Ti zakoniti predpisi se niso povsem izvrševali. Leta 1879. je bilo 369 bratovskih skladnic in 860 obrtnih podpornih blagajn za skupaj 400.000 delavcev. Torej 400.000 delavcev je bilo preskrbljenih za slučaj bolezni, večina delavcev pa je bila brez vsake opore. Sedaj je v Avstriji proti nezgodam zavarovanih nad 2,500.000 delavcev, proti bolezni pa skoraj ravno toliko. To je pač precejšna razlika med številom leta 1879. zavarovanih delavcev in med sedanjim.
•Za širše zavarovanje delavcev se je avstrijska država pobrigala šele zadnja desetletja. Najprvo je stopilo v veljavo zavarovanje proti nezgodam, in sicer z zakonom z dne 28. decembra 1887 drž. zak. št. 1 iz leta 1888.
Potem je prišlo na vrsto zavarovanje proti bolezni z zakonom z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33.	,
Leta 1909. je vlada predložila državnemu zboru zakonski načrt o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost. Ta zakonski načrt počiva sedaj v zavarovalnem odseku poslanske zbornice.
Edino za rudarje imamo v Avstriji širše zavarovanje, namreč proti nezgodam in bo-
Carska zločinstva.
(Dalje.)
. r^ar služabnikov ni tako pijanih, kakor jo gospoda, pobegne v strahu iz hiše, ker smel napuh še na pragu smrti ne neha grešiti. Iranko bi- bila Metela potegnila za njimi; P a '»stala je tam, kamor jo je priklenila do znost in tako pričakovala svojo oso d o.
Že padajo iskre gosteje, že zagrinja gost dim zlato oliscečo se obednico in sedaj se zbude strozneni razuzdanci iz svoje pijanosti; plaho kličejo in skušajo priti iz sobane. Le malokomu se posreči — strahovita gnje-ča na ulici in težka glava je ovirala, da ne morejo beza-ti.
Tudi Mil vi j se zave velike, preteče mu nevarnosti. Prasketajoč padajo iskre v dvorano, ker jih nete plamenice Neronovih vinskih bratcev, koji ,se ravnajo po načelu, da čislamo izdajstvo, a črtimo izdajico; zatorej s prav posebnim veseljem prepuščajo imetje zaničevanega Milvija ognju. Ne bri-neč se za Me telo in njeno osodo skuša uteči.
I oda kakor kaka težka, okorna gruča se
vali čezenj, kdor ima še toliko moči in zavesti, da misli na beg, na rešen je; kajti že poka tramovje, že padajo iz visočine veliki, leseni kosovi, raneč, moreč.
Metela oklene z obema rokama svojega očeta; trudi se, da bi ga premaknila, toda brezuspešno. Z hruščem se udere zid; podrla ga je huda, ognjena vročina in ubit leži Festul z globoko rano pred obupno hčerjo. Metela plane v kraj, daleč proč od strašnega prizora; prvič se je polasti silni nagon: samo sebe obraniti. A zastonj se trudi, da bi dospela do velikih vrat; mrliči in drobirji ji ovirajo pot; pošastim debelo jo gledajo osteklenele Milvijeve oči.
Metela vzklikne groze in beži naprej — povsodi smrt, povsodi razdejanje; do smrti spehana se nasloni na steno in pričakuje tu smrti. Toda, glej čudo! preproga na steni se premakne, ker se je na njo naslonila; Metela jo odgrne in opazi, da skriva skriven mostož. Ona ne ve, kam pelja pot; pa znabiti je ta pot k rešitvi. Torej napne svoje zadnje moči ter se plazi naprej — veselje, nada navdaja njeno srce. Skratka, temna sleza dovede jo na domači vrt; stranska
vrata so k sreči odprta in peljejo na prosto in Metela je rešena.
Na pol zadušena od dima, z raztrganim ženit/vanjskim oblačilom se preriva nesrečna deklica skozi gnječo; več nego enkrat je v nevarnosti, da bi je ne strli v strašni zmešnjavi. Kar nič se ne pomišlja, kam naj se obrne; a ne da bi vedela, zakaj, žene jo tja, kjer je doslej preživela svoje dneve, kjer se ji je razcvetela ljubezni tiha sreča; tja, kamor vleče vse z mogočno silo — k očetovemu domovju.
Pa Festulova lastnina stoji že v plamenu, ko jo doseže lastnikova hči; visoko kviško, kakor iz ognjenika, šviga iz nje ogenj; vroči zrak, grozoviti, gosti dim ji skoro sapo zapira. Kam pa sedaj bežati — kam?
Kar zadoni blizo med človeškim valov-jem in pokljanjem ognja glas, ki ji seže v srce in dušo, glas, katerega zaslišati se nikdar več ni nadejala.
»Metela!« se sliši in potem še enkrat, kakor bi tugoval kdo: »Metela!«
In vriskajoč jek se začuje iz njenih prs:
»Flavt, tukaj sem, otmi me!«
(Dalje prihodnjič.)
leznim ter za onemoglost; za te veljajo zakoni z dne 28. julija 1889, drž. zak. št. 127, z itne 17. januarja 1890, drž. zak. št. 14, z dne 30. decembra 1891, drž. zak. št. 3 iz leta 1892., in 17. septembra 1892, drž. zak. št. 178.
Načelo vseh vrst delavskega zavarovanja v Avstriji je predvsem:
1. Zavarovalna dolžnost in
2. Zavarovalnino prispevajo delodajalci in delojemalci.
Brez zavarovalne dolžnosti se ne da uspešno izpeljati delavsko zavarovanje. Mnogi ali — lahko trdimo — večina delodajalcev in tudi delojemalcev bi se branila plačevati zavarovalne prispevke. Pri današnji svobodni konkurenci bi bilo to tudi umevno.
■Skrbni delavec in dobrohotni delodajalec bi bila na slabšem nasproti brezskrbnemu delavcu in brezvestnemu delodajalcu. Delavcev je veliko, in čim več jih je, tem cenejši so. Vsled konkurence pada višina njihove mezde do zneska, s katerim se morejo preživljati le z največjo težavo; kako bi si mogli delavci potem pritrgati zavarovalne prispevke! In delodajalec, ki bi ne hotel prispevati k zavarovalnim stroškom svojih delavcev, bil bi za nanj pripadajoči zavarovalni prispevek na boljšem pred drugimi vestnimi konkurenti. Da se že v naprej izognemo takim izrodkom svobodne konkurence, se je zakonitim potom določila zavarovalna dolžnost.
Kar se pa tiče zavarovalnih prispevkov, je umestno, da jih plačujejo delodajalci in delojemalci. Lenih delavcev se ne zmanjka, ki bi radi brez dela uživali rente in boleznino. Zato je treba stroge kontrole pri vseh vrstah delavskega zavarovanja. Najboljša kontrola so pa delavci sami, ki ne bodo dopustili, da bi delavci-postopači živeli na njihove stroške.
I.	Zavarovanje proti nezgodam.
Predmet tega zavarovanje je nezgoda, ki se je hipoma pripetila v obratu v zvezi z obratom.
Proti posledicam nezgod se morajo zavarovati: Vsi delavci in uradniki, dalje tudi učenci, volonterji (prostovoljci) in praktikantje: 1. v tvornicah, 2. v plavil-nicah, 3. v rudnikih na nepridržane rudnine, 4. v ladjarnicah, 5. na ladjarničnili odrih in 6. v kamenolomih, kakor tudi v napravah, spadajočih k naštetim obratom; dalje 7. v stavbnih obrtih, 8. v obratih, kjer se izdelujejo ali uporabljajo raznesilne (eksplozivne) tvarine, 9. v drugih obrtih ali poljedelskih in gozdarskih podjetjih, pri katerih se stalno uporabljajo stroji, 10. pri železnicah, 11. v obratih vseh drugih podjetij, ki se obrtoma pečajo s prevažanjem oseb in stvari po suhem in po morju, 12. v grabačijah (bagerijah), 13. v podjetjih, ki se obrtoma pečajo s snaženjem cest in poslopij (oken, streh itd.), 14. v obrtoma obrato-vanih skladiščih, 15. v stalnih gledališčih (tudi igralci). Nadalje so podvrženi zavarovalni dolžnosti 16. gasilci po poklicu, 17. čistilci kanalov, 18. dimnikarji, 19. kamnoseki, vodnjakarji (studenčarji) in konstruktorji z železom in slednjič 20. avtomobilski šoferji.
Prostovoljno se lahko zavarujejo pri delavskih zavarovalnicah proti nezgodam 1. podjetnik zavarovalni dolžnosti podvrženega obrata, njegov zastopnik in tudi druge osebe v obratu, ki niso zavarovanju zavezani; 2. podjetnik obrata, ki n i podvržen zavarovalni dolžnosti, vsi njegovi delavci in obratni uradniki; 3. aktivni člani prostovoljnih gasilnih društev in njih zvez.
Ministrstvo za notranje zadeve pa lahko oprosti posamna podjetja zavarovalne dolžnosti, druga pa lahko tudi pritegne.
Za obratno nezgodo se smatra po zakonu le ona nezgoda, ki povzroči delo nezmožnost za več nego 4 tedne ali pa smrt.
Vsled obratne nezgode ima ponesrečenec oziroma njegova rodbina pravico do rente. Renta se prične izplačevati šele začetkom petega tedna po nezgodi (štiritedenska karenčna doba).
Da se izračuni renta, poizve se najprej, koliko zaslužka je poškodovanec prejemal v teku zadnjega leta. Tristoki'at toliko, kolikor služi kdo povprek na dan, velja za letni zaslužek. Ako letni zaslužek presega 2400 K, se presežek ne računi več. Letni zaslužek učencev, volonterjev in praktikantov, ki ne prejemajo nič ali prejemajo manj
zaslužka, izmoliti .je v isti visokosti, kakor najnižji zaslužek polno plačanih delavcev za ono delo, za katero se uče, toda vsota ne sme iznašati nad 600 K.
Renta iznaša:
a) v slučaju popolne nesposobnosti, prislužili so kaj, 60%- letnega zaslužka;
b) v slučaju delne nesposobnosti le en del pod a) omenjene rente, a ne več kot 50% letnega zaslužka.
Poškodovancu ne pristoji pravica do odškodovanja, ako je nalašč povzročil obratno nezgodo.
V	slučaju smrti vsled obrtne nezgode obsega odškodovanje:
1. pogrebne stroške, katere je odmeriti po navadi v tistem kraju, toda največ 50 K;
2. rento, katera naj se daje zapuščenim ponesrečenca počenši od smrtnega dne.
(Konec še objavimo!)
Delavsko vseučilišče.
Reformni načrt socialnega zavarovanja.
(Državni poslanec Jože Gostinčar.)
Delavske sloje v Avstriji čaka nova doba, doba splošnega ljudskega zavarovanja za starost in onemoglost. Vlada je ugodila splošni zahtevi socialnih vidcev ter je izdelala in predložila državni zbornici načrt zakona, na podlagi katerega se ima urediti splošno ljudsko zavarovanje. Druge države, kakor: Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Belgija in Danska, imajo vsaj deloma urejeno starostno oskrbo delavstva. Pri nas dosedaj tega ni bilo. Vsa oskrba revežev sloni na občinskih podporah in pri vatnih dobrodelnih zavodih, ki pa vsaj kolikor se tiče prvih, kljub velikim sitnostim obeh delov in stroškov občin, v nobenem oziru ne vstrezajo namenu. Saj je pa tudi neopravičeno, da bi morala ob,čina sama skrbeti za svoje reveže, ker isti niso le občani, temveč tudi deželani in državljani. Temmanj pa je občinska preskrba revežev utemeljena, odkar imamo nov domovinski zakon, ki določa po desetih letih stalnega bivanja v občini, za vsakega domovinsko pravico. V občinah, kjer se nahajajo industrijska podjetja, postane to dejstvo lahko osodepolno. Občina naj bi v slučajih onemoglosti delavcev preskrbovala na svoje stroške iste, potem, ko jih je do mozga izrabil kapitalist. Toraj ne občina, marveč država, celota je dolžna skrbeti za reveže, ker vsak služi pravzaprav celoti. Splošno zavarovanje za slučaje bolezni, nezgod in onemoglosti, je toraj že iz posledic domovinskega zakona nujno, da razbremeni neopravičeno obremenjene občine in zagotovi revežu preskrbo brez nepotrebnega in sramotnega poniževanja.
V	Avstriji imamo sedaj štiri vrste zakonito določenih zavarovanj: Zavarovanje za slučaj bolezni; zavarovanje proti nezgodam; bratovske skladnice, ki vsebujejo poleg bolniške tudi invalidne podpore ter invalidno zavarovanje privatnih uradnikov (uslužbencev). Dalje imajo železničarji svoje bolniške, nezgodne in provizijske zavode, ki imajo skrb za slučaje bolezni, nezgod in invalidnosti. Tobačno in solinsko delavstvo, kakor tudi državni gozdni delavci, imajo poleg bolniških blagajn od države določeno provizijo (penzijo), toraj državno oskrbo. Vse drugo delavstvo z zelo malimi izjemami privatnih blagajn, ima le bolniško blagajno in deloma zavarovalnico proti nezgodam. Vsi oni pa, ki žive kot samostojni gospodarji in če so še tako revni, nimajo nikake preskrbe. V tem oziru se z novim socialno-zavarovalnim zakonom ustvari dobrohotno, ki je življenjske važnosti ne le za delavca, temveč tudi za obrtnika in kmeta.
Socialno-zavarovalni zakon obstoji iz petih poglavij. Prvo poglavje obsega splošne določbe zavarovanja. Toraj namen in obseg, dolžnosti zavarovanja in porazdelitev v razne zavarovalne kategorije. Določila o delodajalcih; vdelitev v plačilne razrede; okrajne uradnice socialne zavarovalnice; dolžnosti zapisovanja plač (plačilni listi); določila o samostojnih in nesamostojnih zavarovancih; določila za v inozemstvu živeče opravičence itd.
Drugo poglavje se peča z določili bolniškega zavarovanja.
Tretje poglavje vsebuje starostno in in-validiteno zavarovanje.
Četrto poglavje urejuje zavarovanje proti nezgodam.
Peto poglavje pa določuje državno nadzorstvo in razsodbo prepirov po politični upravi in zato nalašč ustanovljenih zavarovalnih sodiščih.
Pri bolniških blagajnah je v novem načrtu zaznamovati znatni napredek. Dosedanja pravica do bolniišnine in pogrebščine se raztegne od dvajsetih tednov na eno leto. Vplačila ostanejo v istem razmerju kot do isedaj, le da se določajo novi plačilni razredi, po katerih se določijo vplačila in podpore. Toraj plača zavarovanec dve tretjini in delodajalec eno tretjino. Isto razmerje velja potem za volitev upravnega odbora in delegatov za občni zbor.	j
j Okrajna bolniška blagajna se more ustanoviti, ako je vsaj 1000 članov zagotovljenih. Obratna bolniška blagajna pa le v onem podjetju, ki ima vsaj 200 delavcev.
Poleg odbora bolniške blagajne se ustanovi še posebna okrajna uradnica, katere dolžnost je sprejemati in oddajati prispevke, nadzirati poslovanje bolniške blagajne, nadzirati sploh vse zavarovanje v okraju.
Prepire razsoja posebna pritože-valna komisija in končno c. kr. zavarovalno nadsodišče. Zavarovalno sodišče se ustanovi v vsakem okraju.
i	V kolikor ne spada razsodba v kompetenco c. kr. zavarovalnih razsodišč, razsojajo prepire politične okrajne oblasti in deželna politična kot vzklicna oblast. Zavarovalnice proti nezgodam se ustanove teri-torijalno, kakor do sedaj. Okrajne uradnice posredujejo med zavarovalnico in zavarovanci kakor podjetniki. Razsodbe se vrše po c. kr. zavarovalnih sodiščih. Prispevke plačuje delodajalec sam. V slučaju nezgode plača bolnišnino štiri tedne bolniška blagajna. Odbor zavarovalnice sestoji iz polovice delodajalcev in polovico delavcev. Rente se določujejo na podlagi plače in poškodbe. Zavarovalnica je opravičena za zelo nevarna dela določali višje prispevke. Zavarovalne prispevke je določiti v pravilih teritorijalne zavarovalnine. Za železničarje in rudarje se ustanove na podlagi tega zakona posebne zavarovalnice. Zavarovanju proti nezgodam so podvržena le ona podjetja in obrti, ki so po svojem značaju nevarna glede'ponesrečen ja.
Zavarovalnica za starost in onemoglost je nova. Zavarovanju pri tej zavarovalnici je podvržen vsak človek izvzemši otroke do 16. leta in nad 60 let stare ljudi, kakor tudi one samostojne in nesamostojne, ki morejo izkazati nad 2400 kron letnih dohodkov. Izvzeti so tudi vsi oni, ki uživajo invalidne podpore.	1	i
iZavarovalnica nosi značaj dvojnega zavarovanja. Zavarovanje za onemoglost in starost. Vsi nesamostojni zavarovanci bodo zavarovani za starost. Opravičen dobiti rento je, kdor je plačal vsaj 500 tednov zavarovalnino (po vladnem načrtu 200 tednov) in ako je dosegel 65. leto istarosti. Pri nesamostojnih, ako ni iz kakoršnegakoli vzroka sposoben pridobiti vsaj 1U rednega zaslužka po njegovem poklicu. Starostne in onemo-glostne rente se določajo po vplačilih in letih zavarovanja. Petkratna vsota vpočet-nega letnega vplačila je temeljna r e n -t a, h kateri doda država 90 kron in prirastek 02 letne vsote. N. pr.: Letno vplačilo znaša 15 kron. 5X15 = 75+90 = 165 K.
Letni doneski (vplačila)
I. plačilni razred 12 v — 6 K; II. plačilni razred 24 v — 12 K; III. plačilni razred 36 v — 18 K; IV. plačilni razred 48 v =.24 K; V. plačilni razred 60 v — 30 K; VI. plačilni razred 72 v = 36 K.
Samostojni plačajo mesečno po 1 K, družinski 'člani 50 v. Z a n e s a m o s t o j -n e plača gospodar polovico zavarovalnine.
Za vse zavarovanje se ustanovi osrednji odbor, kateremu predsednika imenuje cesar. Vsa zavarovalnična uprava je porazdeljena po deželnih in okrajnih uradnicah, katerih odbori se volijo razmerno po vsili udeležencih. Vse volitve se vrše po proporč-nem načinu, tako da se posameznim stranka omogoči priti do uprave.
Prometna zveza.
Prožni čuvaji in delovna doba. Dobili smo ta dopis. Res je, da imajo prožni čuvaji 18 ur dela in 12 ur počitka. So pa tudi taki, ki nimajo niti 11 ur prostega časa. Prostega stanovanja nimajo in zato morajo
Z avžijte, ako ste nahodili, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5‘—, 2 tuceta K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko).
hoditi nekateri celo po eno celo uro v službo in eno uro iz službe. Torej pojdi, dragi nad-paziiik v temi in dežju in snegu, pa se koj zopet vrni v službo. Uljudno prosimo naše gospode poslance, da nam priskočijo na pomoč, da bi bili tudi mi, ubogi trpini, 12 ur prosti kot tisti čuvaji, ki opravljajo svojo službo tik pred kuhinjskim pragom. Poizvedovalo se je (že, kako daleč imamo iz službe in v službo, a zgodilo se ni nič. — Vsekakor bi se moral čas, ki ga ubogi čuvaj rabi v službo in nazaj, šteti med delo, sicer je zapostavljen proti svojim tovarišem!
Z bohinjske proge. Zadnjič smo opisali težnje prožnih čuvajev glede njih službe. Danes pa si oglejmo nekoliko razmerje teh trpinov do njihovih predstojnikov. Ako pride po progi gospod sckcijski načelnik, se ga že vsi naprej bojijo. Vpije nad nedolžnimi uslužbenci, da ljudje mislijo, da je ogenj. Tudi gospodje železniški mojstri in njih namestniki bi se imeli do čuvajev drugače obnašati. Kadar pride neki namestnik železniškega mojstra po progi, kriči nad delavci in čuvaji, da se Bogu usmili. Prožne čuvaje imenuje lenuhe, delavce pa bando, ki se vlači po progi. Za enkrat mu svetujemo, naj se obnaša do delavcev tako, kakor se spodobi, sicer mu bodo prijatelji delavstva poskrbeli primernega posluha. — Na Dobravi je železniški čuvaj socialni demokrat, ki si šteje v čast, da stopi večkrat mesto gospoda postajnega načelnika k telefonu. Ako se mu na prvi zvončni udarec vsi ne oglasijo, že začne kričati v telefon in jih v blaženi nemščini obkladati z raznimi priimki. Svetujemo gospodu postajenačelniku, naj poduči tega rdečega možica, kako se je treba obnašati pri telefonu. Vsekako pa je boljše, da gospod postajenačelnik opravlja sam ta posel, potem ne bo pritožb. — Naša bohinjska proga je tudi tako srečna, da je dobila nekega prožnega mojstra, ki se je učil manir pri vojakih celih 17 let, pa je še danes ne zna. Še bič naj bi mu dalo ravnateljstvo v Trstu v roko, pa bi bil vzoren železniški valpet. Niti tega ne ve, kdaj je nedelja. Železniškim čuvajem daje takozvano »Kirchenstunde« v nedeljah popoldan, v delavnik ali pa še celo ponoči. Če ne ve, kdaj se bere na Bohinjski Beli sveta maša, prosimo slavno ravnateljstvo, naj ga vendar o tem poduči. — Dne 24. februarja je prišel po progi sekcijski načelnik Griimvald. Pred predorom v Zaki dobi delavce in jih začne izpraševati za njih starost. Starejšim delavcem, in sicer takim, ki delajo že peto leto pridno in pošteno na progi, zagrozi, da jih bo odslovil, češ, pojte si kruha služit na kmete. Torej pet let so bili dobri, sedaj pa naenkrat prestari in za nič. Ker je teh delavcev krog dvanajst, je veliko ogorčenje med delavci na progi. Gospod naj si zapomni, da živi na slovenski zemlji in da smo . Jovonci tudi ljudje, ki si hočemo služiti svoj kruh doma. Sramotno pa je za Vas, gospod Griimvald, da si upate smešiti pred našimi poštenimi ljudmi gospode župane in župnike. Ko ste sli od delavcev stran, ste jim zagrozili z zaničljivim zasmehom, da naj ne gredo tega pravit kakim županom ali župnikom. Nikar ne izzivati, tega župani in župniki ne bodo trpeli. Gospodu železniškemu mojstru pa povemo, naj ne očita uslužbencem vedno gospoda poslanca Pi-bra. Mi gosp. poslanca Pibra spoštujemo, če pa Vam kaj ni prav, pojdite se k njemu zmenit. — Prijatelj železničarjev.
Med brati in sestrami.
Industrialni delavec iz Idrije nam piše glede na gospodarsko politiko S. L. S. Z Angleškega se nam poroča, da so pač zatirali delavstvo z obremenitvami, na drugi strani so pa skrbeli zanj in mu pripomogli do obstanka s podpiranjem industrije. Kako se je pa pri nas na Kranjskem delalo pretečene čase. Samo polna usta fraz, kmet, delavec, obrtnik, daj, daj in daj! Vsaka sila ima pa gotove meje. Mati priroda pa nam je vzgojila moža, ki nam osebno ni znan, a kratka doba njegovega delovanja kaže jasne načrte, ki daleko nadkriljujejo prejšnje gospodarstvo. Z 10 milijonskim posojilom se bodo zemljišča zboljšala, med in mleko se. tudi pozneje ne bo cedilo po Kranjskem, a marsikomu ne bo treba v tujino s trebuhom za kruhom. Z električnimi
napravami ob Savi bo poskrbljeno stotinam delavcem za kruh in živež. Takega dela v blagor naroda Slovenci še nismo imeli in največ' zasluge ima ravno dr. Šušteršič, ki je v resnici v pravem pomenu besede socialni demokrat S. L. S., za človeško družbo dela brez razlike poklica, kdor mu pa nasprotuje, kaže le svoje, nevednost, sovražtvo ali zavist. Tisto svobodomiselstvo pa, ki ljudstvo izsesava, bomo vedno preganjali.
Naš konsum in »Naprej«. Dopisnik »Na-preja« je pisal v št. 3. z dne 4. februarja, da v prihodnje pove, odkod so prišli katoličani pri njih konsumu do 6% dividende, ki jo'bodo dobili. Ker dopisnik v prihodnji številki tega ni povedal, bil je pozivljan v »Naši Moči« št. 13, da naj vendar pojasni, kar je obljubil. Na ta poziv je pa napisal v št. 5. sledeče: »Klerikalci so nazadovali z njih gospodarsko zadrugo v minulem letu, to se razvidi iz letnega računa. O tem računu bi se lahko in z dokazom govorilo, pa to ni naša naloga, ker nočemo nikomur škodovati.« No, dopisnik »Napreja« pravi, da ni njega naloga, a v resnici je glavna naloga vsakega dopisnika, da stori kar obljubi, ali pa, da tudi dokaže, kar piše. Mi pa le vprašamo dopisnika »Napreja«, ali smo mogoče v tem nazadovali, ker imamo več članov kakor v letu 1909? Ali smo v tem nazadovali, ko smo imeli 15.924- K več prometa? Ali smo v tem nazadovali, ko je narasel rezervni zaklad za 1061 Iv? Ali srno v tem nazadovali, ko smo več vina razprodali? Dokaz k temu je, da smo plačali v letu 1910. 762 K užitnine več kakor v 1. 1909., medtem ko so mokrači v njih konsumu v letu 1910. manj užitnine plačali kakor v letu 1909. Ali smo v tem nazadovali, da so prejeli člani 6r/ 110 dividendo kakor že prejšnjih osem let, kar v mokraškem konsumu niso še niti enkrat 6%ne dividende prejeli. Ali smo v tem nazadovali, da so prejeli člani za svoje popolno vplačane deleže 5% obresti kakor ves čas zadruge obstanka? Pri mokraškem konsumu pa niti 1% obresti ne prejmejo.
Litija. Cenj eni g. urednik, premislite, kako je današnji čas vse drago. Ali v naši predilnici je čimdalje slabše plačilo. Tukaj je več takih, ki zaslužijo na 14 dni le po 14 do 15 kron. Torej, kam hoče delavec ali delavka to vsoto obrtniti? Hrana, kurjava, obleka, stanovanje — in sedaj si lahko mislite, kakšno more vse to biti pri taki plači. Če pa gremo k ravnatelju prosit za boljšo plačo, se nam pa smeje in pravi: »Boljše plače ne damo. Če nočete ali ne morete delati za tako plačo, bomo pa stroje vun pometali in tovarno zaprli. Veseli bodite delavci, da imate delo, nam je vseeno imamo tovarno v Litiji ali ne.« In to je pri bogatem judu vse mogoče. Naj pri tej priliki opozorimo tudi na čudno izobraženega, vratarja, ki med prosto uro nad delavkam vpije po nepotrebnem — samo da vzbuja nase pozornost in se prihlini ravnatelju. Delavci mu že dalj časa žugajo in bo jih enkrat skupil, če se ne bo poboljšal.
Litija. O naši predilniški bolniški blagajni se govori marsikaj. Da ni bilo že prej nobenega reda, to dobro vemo. Delavci smo plačevali, za drugo se pa nas ni vprašalo. Okrajna bolniška blagajna v Zagorju je pa prišla do prepričanja, da naša tovarna nima pravice imeti lastno bolniško blagajno, ker ni bilo nobenih pravih niti nobenega nadzorstva. In tako je okrajno glavarstvo odredilo, da delavstvo tukajšnje predilnice spada odslej pod okrajno bolniško blagajno. Ravnateljstvu to seveda ni bilo všeč, ker mu je bil v tem odvzet znaten vir dohodkov in kakor čujemo, je ravnateljstvo že vložilo pravila in prošnjo pri c- kr. glavarstvu za lastno bolniško blagajno. Delavci nismo pri tem boju zavzeli nikakršnega stališča, saj se tudi ni dosti oziralo na naše mnenje. Je nam pač vseeno! Pravice ne pričakujemo ne pri lastni, ne pri okrajni blagajni, dokler je vodstvo v socialno-demokraških rokah.
Iz Tržiča. 12. marca je imel v znani socialnodemokraški gostilni pri Pelerju zopet shod znani odpadnik od vere Anton Kristan. Zabavljal je zoper škofa in pastirski list, ki prepoveduje branje veri sovražnih časnikov, med katere spadata v prvi vrsti ravno »Rdeči Prapor« in »Naprej«. Seveda rdeči bratje raje poslušajo verskega
odpadnika nego škofa. Zato tudi raje gredo k pridigam, ki jih ima Kristan v gostilni nego v cerkev. Sedaj bobnajo po »Napreju« in vabijo v svoj kosum staro in mlado. Mi krščanski delavci pač ne bomo nosili svojih krajcarjev v konsum, da bi se pasel že tako dobro rejeni,Tone Kristan in njegov prijatelj Režek, ki je od delavca avanziral za štacunarja. — Eden najbolj glasnih rdeč-karjev pri nas je nek v Tržič privandrani Jazbec, ki dela v predilnici. Ta kaj rad udriha pri vsaki priliki čez naše duhovnike, katere ne imenuje drugače nego »farje«. Tega možica si bomo nekoliko natančneje ogledali v prihodnjih številkah, da ga bodo vsi dobro poznali.
Okno v svet.
Kako so uredili delavsko pogodbo v Rumuniji. Pred kratkim sta rumunski senat in zbornica sprejela postavo glede na delavsko pogodbo. Postava ima pet členov, ki obsegajo delavsko pogodbo, pravo o stavkanju, nezgodno, invalidno in starostno zavarovanje, kazni, kakor tudi postavno ureditev razmerja med delodajalci in delavci. Delavec se obveže na delo zgolj za gotovo dobo. Delovna pogodba se lahko dokaže tudi s pričami. Omožena ženska ne sme skleniti delovne pogodbe, če je ne pooblasti njen mož. Mladoletni ne smejo do 16. leta brez dovoljenja starišev ali varuhov skleniti nobene delovne pogodbe. Vodja podjetja je dolžan, da skrbi za delavčevo varnost in za delavčevo zdravje med delom. Preskrbeti mora vse naprave, ki onemogočujejo nezgode. Pravočasno in po izgovorjenih pogojih mora izplačati plačo. Delavci morajo imeti dovolj časa, da izpolnijo svoje verske in druge postavne dolžnosti. Preskrbeti mora delavcu potrebni materijal, orodje in osobje. Delavca ne sme siliti k zasebnim delom, tudi ga ne 'sme siliti, da dela v 24 urah nad 10 ur, pri delavcih pod 16. letom pa ne nad 8 ur. Delavčeva plača se ne sipe zarubiti in odtegniti, izvzemši odškodnin' za slabo delo in prispevkov podpornim, zavarovalnim in penzijskim blagajnam. Vsak delavec mora imeti delavsko knjižico, ki mu jo izstavi oblast brezplačno. Vse delavnice, zasebne in državne, kjer dela nad 10 delavcev, morajo imeti po ministrstvu potrjeni delovni red. Delavci imajo pravico, da se lahko pri ministrstvu pritožijo proti delovnemu redu. Ministrstvo ne sme naznaniti pritožnikovega imena. V vsakem okraju ustanove trgovske zbornice brezplačne delavske posredovalnice, ki jih nadzorujejo trgovske zbornice. V vsaki tvornic.i in v vsaki delavnici se mora ustanoviti bolniška podporna blagajna, ki podpira v slučaju, če oboli delavec, njegova žena ali otroci, kakor tudi ob porodih in ob smrtnih slučajih. Delavci prispevajo podporni blagajni dva odstotka svoje plače, približno ravno toliko prispeva delodajalec. Iz vseh teh vsot ustanovi lahko država iza celo deželo podporno blagajno. V vsakem kraju, kjer je to potrebno, se lahko ustanovi delavski in industrijski svet. V industrijskem svetu je enako število delavcev in podjetnikov. Imenuje jih ministrstvo za dobo treh let. Delavsko-industrijski/svet obravnava vsa vprašanja glede na industrijo in z ozirom na delo. Zato, da se kolikor mogoče omeje stavke, se morajo predložiti vse pritožbe osobja proti podjetniku industrijskemu delavskemu svetu, ki o pritožbi po svojih odposlancih obvesti delodajalca tekom 24 ur. Delodajalec mora na pritožbo odgovoriti v 48 urah. Če odkloni delavske zahteve, se pritrdi, da se sporna vprašanja predlože razsodišču, se imenuje razsodišče, v katerem je en zastopnik delodajalčev in en zastopnik delojemalcev. Razsodišče mora razsoditi v treh dneh. Če se sodniki ne sporazumejo, odloči kot zadnja inštanca dotični mirovni sodnik. Če pa delodajalec ne sprejme delavskih zahtev in se tudi ne podvrže razsodišču, imajo delavci pravico, da prično stavkati, če to sklene večina delavcev s tajnim glasovanjem. Da je veljavno glasovanje, mora oddati vsaj tretjina upravičenih delavcev svoje glasovnice. Delavci, ki še niso stari 18 let, ne smejo glasovati. Glasovanje se mora obnoviti vsak teden in je od uspeha odvisno, če se nadaljuje stavka ali ne.
najboljši, cnlsisnrneisn
  .............. .imrae   m nifi i nai
prilika za Mule!
mr
K Sdll|
Lastna glavnica K 503.575-98.
LiudsHn
posojilnica
resistr. zadnisn z neomeleno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje u lastni hiš! nasproti hotela .Union* žafrani, cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	f/ jj/ brez
obrestuje “fr /o /n kakega po	■	/	V	odbija,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistili 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KatlSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil '; Ivan Pollak m!., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, Župnik na Rudniku.
1585555555
m
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „S^ovens^e Stražeu!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
Predtiskanje in vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
1 =
smr
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
««
»UNIOR
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudim
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjlh cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov. delavska društva!
— " i
i pri- m
Kupujte svoje potrebščine pri znani in poročljivi domači manufaktnrnl trgovini
JANKO ČESNIK
W LJUBLJANA. **
Liugarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. ------- Cene najnižje. ----
.
Ljubljana
Pred škofijo 19
1
Gričar & Iflejač
Ljubljana
PreSernoua ulica št. 9
priporočata suojo najoecfo zalogo izgotoulienih oblek za gospod, dečke im otroke.
novosti s==
u konfekciji za dame.
TOrnnra rirrjtTL:rtis'ix' nnrr C
Loharna ji noii“ m Ph. mm
v Liljani, na vogalu Bleiweisovo in RimsHe ceste
priporoča sledeča zdravila:
B iizam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 4o vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 4o vin., t> steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
„Stadln“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin , večja 1 K 2() vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin , 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica l krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklcnica 2b vin., *> steklenic 1 krono. Tinkturazalase,steklenica 1 K. Trpotcev sok, izvrsten pri po-„ moček proti kašlju steki. 1 K. Zeleznato vino, steklenica a v kr. fcO vin., in 4 kr. 8o vin . Zeie/.nate krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala ška tljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
aanaaaaaaaaanaaanaaa
Dežnike in g solnčnike g
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- □ poroča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
;ip uiam tovarna oezninov, liiioii
Pred Skotilo št. 19. Stari trg št. 4. Prešernova ulica št. 4. §
§ Popravila se izvršujejo točno in ceno. □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
• HI V	/	f'
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem SfgfflU Nflgy
Edina in na|krajSa Črta u Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVRE NEW"YORK
lrancoskn prckomoipsfco družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko Iinjo čez Havre, ter liste za povratek iz Hmerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
__________ ED. ŠMARDA —j------------------
oblastveno potrjena potovalna p sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KADETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri ,FIGOVCU".
&&tni/ri, iv c/fari&riJco "Materi ieli/o -Aobro, po ceni in xctsnetsl/iinrpotovali na/se obrnejo
rSinio/itTiJO/ietelZa
v	ytč/očlH?KsAe	utico20.
'ŽsaAoursfrujZ7>cyasrii/a da/o se bneijilačnc,
L ----
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
IUHN JHX ih SIK
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 1?
priporočata suojo bogato zalogo raznoursfnih
nožnih koles ii šivalnih strojen
@11 za rodbino in obrt. @11
Tisk Katoliške Tiskarno.