Leto LXVL, ŠL 13 LJubljana, torek 17. |amnr|a 1933 mn 1.- lanaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m pramike. — InseraU do 30 potit a Dto 2.—, do 100 vrat Din 2J30, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji tnaeratJ petJt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovens_ Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—-, za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ae ne vraća Jo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIdTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Podrnlnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 9L «5, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351 KOROŠKI PEVCI V LJUBLJANI Z veseljem in ljubeznijo je Ljubljana sprejela glasnike koroških Slovencev — Sijajno uspeli koncert — Manifestacija za kulturno sožitje Kmalu po kosilu so se včeraj z vseh ftrani Ljubljane pričele vlivati množice proti glavnemu kolodvoru k sprejemu koroških pevcev, teh nam tako dragih gostov, kot ljubših menda še nismo sprejemali. Razen zastopnikov vseh slojev je sprejela Korošce tudi vsa šolska mladina, da je prostrana Masarvkova cesta komaj sprejela to navdušeno ogromno množico. Med občinstvom so bili seveda tudi vsi koroški Slovenci pod vodstvom predsednika kluba koroških Slovencev g. dr. FeiJacherja in ba-novinskega predsednika inšpektorja drja. Kotnika, mnogo Korošcev je pa prišlo tudi z dežele. Mestno občino je zastopal podžupan g. prof. Jarc in skoraj vsi občinski svetovalci. Zvezo pevskih društev in Hubado-vo župo predsednik dr. Svigelj, univerzo dekan dr. Kral, akademike pa predsednik ZSAU g. Zemljak, razen njih je bilo pa polno zastopnikov raznih kulturnih, predvsem pa pevskih organizacij s predsednikom Glasbene Matice g. dr. Vladlmirjem Ravnikarjem na čelu in vsem odborom Glasbene Matice, ki je organizirala turnejo Korošcev. Sprejem na kolodvoru Ko je točno ob tričetrt na dve privozil vlak z Zidanega mosta, je godba »SIoge< zaigrala koračnico, ves peron in okolica kolodvora je pa zabučala v viharnem navdušenju. Ko je izstopilo 75 koroških pevcev z župnikom in bivšim poslancem g. Vinkom Poljancem, je prvi izpregovoril predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Vladimir Rav-nihar. nato je pa pozdravil Korošce v imenu mestne občine podžupan prof. Jarc, za njim sta pa govorila še predsednik ZSAU g. Jože Zemljak in podpredsednik kluba Korošcev g. dr. Anton Urbane, ki so vsi izražali največje veselje zaradi obiska Korošcev v Sloveniji. Za pozdrav se je s kratkimi besedami zahvalil vodja izletnikov bivSr poslanec g. Vinko Poljanec, nato se je pa po Miklošičevi cesti, ki je bila kakor vse mestne ulice in trgi bogato okrašena z zastavami, razvil pravi triumfalni pohod do hotela Union, kjer so Korošci prenočevali. Mladina je prepevala narodne himne in nepregledne množice so neprestano z viharnim vzklikanjem pozdravljale predrage goste, da se je g. Poljanec moral z balkona zahvaliti za prisrčne ovacije. Po sprejemu je župnik g. Poljanec sprejel novinarje in jim podal najtoplejšo izjavo o silnih vtisih, ki so jih dobili Korošci po vseh kra)in banovine, da jim ti izrazi ljubezni ostanejo večno v spominu. Pri kosilu v Delavski zbornici je v imenu kluba koroških Slovecev pozdravil goste predsednik g. dr. Fellacher, nato so pa koroški pevci odšli v škofijo, kjer so se poklonili škofu g. dr. Rozmanu, a poslanec g. Poljanec se je poklonil generalnemu konzulu avstrijske republike g. grofu Orsini-Rosenbergu. Naval na koncert Ko se je zgrnila noč nad Ljubljano in sta se zasvetila ljubljanski grad in nebotičnik v bajnem žaru reflektorjev, so Ljubljančani v procesijah hiteli v hotel Union na koncert, ki je bil že poprej popolnoma razprodan, da je na stotine občinstva moralo ostati v stranskih prostorih in pred poslopjem. S posebnim zadoščenjem moramo poudariti, da so Korošcem hoteli pokazati svojo gorečo ljubezen zlasti nižji sloji, preprosto meščanstvo in delavstvo. V nabito polni dvorani so bili na prvih mestih ban dr. Maruš ič in pod ban dr. Pirkmajer, avstrijski generalni konzul grof Orsini-Ro-senberg, Skof dr. Rozman, župan dr. Puc, zastopnik rektorja dekan dr. Kral, predsednik kluba Korošcev dr. Fellacher, predsednik višjega deželnega sodišča Vrančič, upravnik policije Kerševan, predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravnihar, direktor konservatorija Matej Hubad, skratka zastopniki vseh naših oblasti in organizacij, zlasti pa seveda zastopniki pevcev in meščanstva. Vrhunec je navdušenje doseglo pri govoru g. Poljan ca, ki je poudarjal tudi, kako dobro se nam godi v Jugoslaviji. Ko je končal med viharnim odobravanjem svoj govor, mu je gdč. Silva Krern-serjeva v narodni nosi izročila šopek, cvetlične darove to vence so pa poklonili tudi Glasbena Matica in Hubadova pevska župa, Pevska zveza, ženski svet, primorski emigranti, a članice Glasbene Matice so vsem pevcem pripele ljubke rdeče srčke z napisom »Pozdravljen korotanski rožmarin, kot on je neusahljiv na vas spomin!« Koncert je oddajala ljubljanska radiopostaja, da ga je čuta. vsa Bhww»t ta. wa država, poslušali so ga pa gotovo tudi Ju-gosloveni po vsem svetu. Koncert Un ionska dvorana ie davno, davno ni videla toliko poslušalcev kakor snoČi, ko so peli v njej koroški slovenski pevci. Vsa mesta: sedeži, stojišča tako v dvorani kakor na balkonih so bila prav do zadnjega in še čez polna tako. da do 8-, torej ob pri četku koncerta, m bilo mogoče dobiti niti s silo najmanjšega prostorčka. Med posetiuki eo bili vsi zastopniki duhovskih, civilnih in vojaških oblasti, mnogobrojni kulturni delavci, domača pevska društva, ljudje iz mesta in bližnje ter daljne ljubljanske okolice. Zelo mnogo pa je moralo ljudi oditi-ker že davno pred začetkom koncerti ni bilo mogoče dobiti niti ene vstopnice več. Koncert pa je k sreči oddajala tudi naša ra-d o-posta j a in na tak način ga je bila deležna najširša publika. Najprej so viharno pozdravljeni laslopili združeni 6kupni zbori, okoli 80 po številu, in sicer zbori iz Brnce, St- Janža v Rožu, Kotmare vesi, Škocjana in Libne. Vodil je skupni zbor, posebej pa še zbor iz Brnce in Št. Janža mladi, zelo nadarjeni in po pravici samozavestni pevovodja g. K ropi v-nik, ki je s svojim prihodom v Jugoslavijo in nastopom po izjavi župnika g. Potjanca riskiral svojo eksistenco. Želimo v interesu odličnega pevovodje in koroške s'oven-ske pesmi, da stvar ne bo tako huda Združeni pevski zbori so s svojim nastopom pokazali izredno moško disciplino, eno-dušnost prednašanja, veliko pevsko kulturo, ki se je pred vsem pokazala v izbranih glasovih, v veliki pevsko-tehnični spretnosti, v intimnosti izraza brez vsake vsiljivosti, lepem, vzornem izgovarjanju. ki je pred vsem pokazalo, da je bil tiskan, tekst besedil posameznih pesmi v kričečem nasprotju z živo zapelo besedo. Priznt** moramo, da ti pevci, sami priprosti ljudje, kmečki «*inovi, obrtniki in delavci, rjaleč 6 svojim pevskim znanjem nadkriljujejo iz sličiiil. pevcev sestavljene naše domiče zbore. Nikdar m nikjer kričavosti, le mirno ro uiobljeno petje, dovršena dinamika, prepri-čevalnoei »u iskrenost, lepa ugld.e.-i^st. v resnici umetniško dovršeno petje, iw» katerega smejo biti slovenski koroški pevci \to-nosni .n 9 katerim morajo prej ali slej iti tudi v vse ostale večje kraje naše domovine. Se bolj kot skupni nastop zdmžsu b Aorov je imponiral deljen nastop posamez-iii. skupin, pted vsemi drugimi mali, ti da v vsakem cziru najodličnejši in Daj *zo vnesti zbor pevskega društva Dobrač na Brnci iz Ziljske d u;nc Toda tudi ostali posamezni zbon zaslužijo odkritosrčno zaščiteno pohvalo Tako pevski zbor iz ^kcejana ;n L-i-bu^ pod vodstvom pevovodje g. Hartmana ter pevski zbor iz Kotmare vesi, ki ga je vodil pevovodja g. Lanbihler. Skupni zbor je naj|.rrj zapel dvoje pesmi, ki so takoj tak:» močno vžgale, da viharja odobravanja ai b.lo ne konca ne kraja. Po ten nast>pu so čestitale in pozdravile deputacije naših 5lasbeiio - kulturnih ustanov, kot »a pr»-mor zac»topn>ki Hubadove župe. Glasbene Vlatice. P-«veke zveze, dalje Prosvetna zv»-za, akademska omladina itd. Prihajali so s cvetlicau.i, darovi in spomini na b»vai;;e dragih p*»vA7h bratov v naši domova1. Nn-To je j,o»foi:! duševni oče vsega kulturnega rnr.>dno?tn« rf? slovensko - koroškega pedvi-ea župnik ^ Poljanec, čegar iskr«vi«% gorkf o»«sede Sv/ izzvale nepopisno navdušenje •»bč.nstvji ct-le dvorane. Po njegovem govoru so posamič nastopili zbori iz škoejana in LibuČ, za njim točno po sporedu pevski zbor iz Kotmare vesi. iz St. Janža v Rožu ter tz Brnce ter po prepotreoni kratki pa?-zi zopet združeni skupni zbori s šestimi pesmimi n. kajpada, s ponavljanjem in dodatki Vse te narodne slovenske koroške p«m:. tak-ko zajete iz prekipevajoče narodne cuš*3 so križal* d'rg> za drugo in nemogoče ]e reči, katera izmed njih je bila najlepša. Bile 9o to prireditve šo^karšičeve. Kerjankove, De-*ov;- itd., vt>e v priprosti, v reen'ci nar) Ini obiiki. a v s.', odlične umetniške vn In oš ti. Koncert je Izzvenel v navdušeno narodno manifestacijo, ki je ne bomo in ki je ne smemo pozabiti. Po koncertu se je v dvorani vršil prijateljski večer* na katerem je bila izpregovor-jena marsikatera navdušena beseda. Svirala je godba >Sloge< in zapel je nekaj narodnih tudi akademski pevski zbor pod vodstvom g. Marolta. Dragim koroškim slovenskim pevcem zamorom k tako odlično umetniško uspelemu koncertu le najiskrenejše čestitati in zakh-Ha skorajšnje Izjava avstrijskega konzula Ljubljana, 17. januarja. Včeraj popoldne je po sprejemu koroški slovenski poslanec g. župnik Vinko Poljanec obiskal avstrijskega generalnega konzula ni. Orsini-Roseniberga ter se nrj kot zastopniku avstrijske republike v Ljubljani v imenu slovenskih koroških pevcev poklonil. Pri tej priliki ie g. generalni konzul izjavil naslednje: »Veseli me, da ste ob priliki svojega bivanja v dravski banovini obiskali tudi mene kot zastopnika Avstrije v Ljubljani ter s tem dali izraza tudi vašemu domovinskemu zvestemu mišljenju za Avstrijo. Pri tej priliki nag" pove-m, da morejo taki pevski obiski in povrnitve obiskov zelo mnogo prispevat; k vedno tesnejšemu sodelovanju narodov in držav. Pesem in godba vezeta narode. Tudi jaz sem vašega mnenja, g. župnik Poljanec, ki ste vodja tega obiska, da ima manjšina, ki ste vodijo odkrita in prava državljanska čustva, v moderni Evropi prav v tem pogledu izvrševati važne funkcije. Tudi zastopniki nemške manjšine iz kraljevine Jugoslavije bodo pri nas v Avstriji vedno prisrčno dobrodoš'i. če bodo priredbi pevsko potovanje v Avstrijo in bo tam zado-nela njihova pesem. Na ta način upam, da bomo prišli do vedno živahnejše izmenjave individualnih in kulturnih vrednot. Končno naj še želim, da bi tudi tukajšnji tisk upošteval v po-m^ meri ta poštena prizadevanja.« G. poslanec župnik Vinko Poljanec je odgovoril: »Veseli me, da se lahko strinjam z izjavo g. generalnega konzula. Narodne manjšine naj bodo res vez med narodi in dtržavami ter naj tudi nemški tisk v Avstriji pripomore k medsebojnemu sporazumu.« Obisk poslanca g. župnika Vinka Po-.janca pri avstrijskem generalnem konzulu pl. Orsini-Rosenbergu je trajal od 16.30 do 17.30. * Narodna Litija Korošcem Litija, 16. januarja. Obisk koroških pevcev, ki se mude te dni v Sloveniji- j« prebudil tudi Listi jo, da je manifestirala svoja narodna čustva. Povabilu naše Jugoslovenske Matice, ki je pozvala vse naše na rodno občinstvo k današnjemu pozdravu na kolodvor, se je odzvalo domala vse. 2e rrnogo pred prihodom vlaka ob 12.55 je bil peron nabito poln. Došla so zastopstva vseh naših društev, pozdrava se ie udeležilo domala vse u radništvo s svojimi predstojniki, posebno pozornost so vzbudili naši gasilci, ki so došli k pozdravu pod vodstvom načelnika g. Koprivnikarja v krojih. Svečano razpoloženje pa ie dvignilo sodelovanje vrlih naših godbenikov, ki so ves čas pod vodstvom g. Kelemeniča neutrudl'jivo svirah. Na vse navzoče pa je simpatično vplivalo dejstvo, da se je poklonitve udeležila tudi skoro vsa šolska mladnna s svojimi razredniki in s šolskim praporom na čelu. Ko je privozii viak z dragrmi severnimi stražarji v postajo, ie Ketemeničeva godba udarila Triglavsko koračnico, vse naše občinstvo pa je daVo spontanega duška svojim čustvom do koroških bratov. Z vagonskih oken so se zahvaljevali prijetno presenečeni koroški pevci. V imenu litijske občine ie goste pozdravil litijski župan g. Lajovic Franc, v imenu Jugo-slovenske Matice, ki je aranžirala pozdrav, pa tajnik g. učitelj Zupančič. Za topie in iskrene besede in za pozdrave podeželskega kraja se je zahvalil voditelj turneje koroških pevcev g. župnik Poljanec Med sviranjem gasilske godbe, pri-srčnma vzklikanii *n mahanji z robci se je temam zatem vlak odpeljal daMe proti Ljubrjaai. Na skromen, pa vendar prisrčen način je dokazala Lrtiia v imenu podeželja, kako ves naš narod Hubi koroške brate, ki so nam prinesti svore najdražje, svojo pesem. Z godbo na četu je krerrHa množica s kolodvora v trg wi se je nato razšla na svoje domove. Nevaren požar sredi mesta Zjutraj okrog treh je nastal ogenj v skladišču tvrdke Magdič na Aleksandrovi cesti — K sreči so ogenj kmalu opazili in preprečili večjo katastrofo I nih oblek razne tur.stovske opreme in dru - ! j*e robe. Z dvoriščne strani so ijvisUoi raz Ljubljana, 17. januarja. Stanovalci vogalne hiše Jad^auako-Po dunavske banke v šelenburgova ulici, od-noeno na Aleksandrovi cesti št. L, eo danes prebave k burno noč. Sredi noči jih je iz sliadlkega sna zbudil obupen klic: gori! Preplašeni so planili iz postelj m v panič-netn strahu bežali na cesto, večinemu samo za sik) oblečeni v pižame in noone halje. Res je izbruhnil nevareji požar sredi poslopja v glavnem skladišču znane ljubljans-ke modne veletvrdke P. Magdič, na Aleksandrovi cesti št. L Okrog 3. zjutraj se je vračfl'1 domov trgovski sotrudnik Ivan Rebolj. Ko je prispel do palače Ljufejanske kreditne banke, je presenečen opazil svetl/ikanje v prvem nadstropju Jad^ansko-Podunavske banke. Slišati je biLo tudi žvenket šip in sumljivo prasketanje kmalu nato pa se je začel valiti skozi okno gost dim, Rebolj je obvestil stražnika, ki je nemudoma alarmiral gasilce. Že čez nekaj minut je prispela motorna brizgalna in za njo trenski voz poklicnih gasilcev pod vodstvom načelnike g. Futlana. Gasilci so se popeli skozi okno v prvo nadstropje drugi so pa z dvorišča naskočili pogorišče. Bil je pa tudi že sikrajni čas kajti vse skladišče je bilo v plamenih. V skladišču so bile nakopičene velike zaloge sviubljani. Zato glejmo, da takrat pokažemo močne vrste pod-mlad&s i-n članstva. Najiskrenejsa žerja predsednika je pa, da se strnejo vsi bivši mornarji vojne in trgovske mornarice pod okriljem JS v močno falango na braniku naše države v zaščito naših interesov na našem morju. V minulem letu je pricei oblastni odbor veliko propagandno akcijo za za organiziranje podmladka JS, ki je zlasrti v Ljubljani prav dobro uspela. Predpriprave za binkočtni izlet JS na otok Hvar m Via so že v teku, zato naj pa vsak deluje za ta izlet. S skupnim delom bomo dosegli, da zavzamemo med drugimi krajevnimi odbori odlično mesto rep z vso silo uveljavili geslo »Ouvajmo naše morje!« Tajnik g. Marjanovič je poročal v prvi vrati o uspehih, namreč o izletu v Šibenik, organiziranju podmladka in mornarjev, o predavanjih m o propagandi, torej o vseh sredstvih, ki so JS pripomogle, da je pridobila prav mnogo na terenu. Pri podmladku je JS imela prav lepe uspehe; trgovska akademija vma 200 članov, učiteljska šola 330, šentjakobska meščanska šola 197, meščanska šola Prule 306 in meščanska šola na Viču 171 članov. Ko ao se zborovalci zahvalili agnnemu V četrtek 19* t m. ob 20. uri vsi na Tabor! Protestirali bomo proti rašilcem naše državne celine in narodnega edinstva. Govore: dr. Stane Rape, dr. Pavel Pestotnik in dr. Josip Cepoder. — Sreski odbor JRKD v LinblfanL tajniku za njegovo izčrpno poročilo, je poročal blagajnik g. dr. Jeglič o primeroma ugodnetn finančnem stanju društva. Krajevni odbor ima sedatj 920 članov, kar porotni prav lep napredek. Opozoriti moramo, da je društvo podprlo tudi podmladek, da se je lahko udeležilo izleta v šibeir.k. podpore so pa dali tud. banska uprava in mestna občina, TPD, mestna policija v Kranju, m nekateri privatn ki. Posebno se je blagaj- nitk zahvelil vodji podml«dlta na Prulah g. Tomi Jederlin ću, ki je osnoval na svoji šoli poseben fond podmladka, ki je fundiran že z 2000 D:n. Ko se je g. Hribernik v imenu nadzornega odbora zahvalil blagajniku g. dr. Jegliču kot najag lme-jšemu odborniku, so zborovalci soglasno izrekli absolutorij, kakor so biH soglasni rudi vsi ostali sklepi. Pred vollitvijo se je predsednik g. Još&o Pogačnik zahvalil vsem odbornikom za sodelovanje zlasti pa g. Legatu, ki se je kot vodja sreske ekspoziture preselil v Skofjo Loko, kjer prav vneto deluje za ustanovitev krajevnega odbora. Na predlog g. Zemlje je bi>l nato z navdušenjem za predsednika spet izvoljen g. Josko Pogačnik, v odbor pa gg.: dc Berce Alojz,j, novinar; Gaber Ante. novinar; dr. Jeglič 2elj-ko, svetnik drž. železnic; direktor Jug Anton, polkovnik Kilar Adolf, pri v. uradnik Kobentar Franc, ban-čru uradnik Kos Anton, faktor Kos Rajko, tajnik učiteljnšca Marjanovič Hunvbert, črkoslikar. Pristou Filip, novinar Ravljen Davorin, prof. Sič Franjo, trgovec Verbif Anton, šef stanice Zemlja Franjo, v odbor bosta pa kooptirane tudi načeln<» drmskega odf»eka in načelnik mornarskega odseka. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.t trgovec Bahovec Josip, višji kotrolor drž. železnic Božič Josip, obd. svetnik Cotar Anton in tovarnar Hribernik Mibael Ko je bilo pri predlogih ^čkvnov sproženih mnogo koriertrrih idej se je razvila prav živahna debata, ki se je sukala predvsem okrog propagande zlasti med mladino in so se je udeležili gg. Ven-biČ, Kalokira. dr. Berce, M. ar ja novic, dr. Pmtar, dr. Jeglič ter predsednik, je z največjim navdušenjem govoril o organizaciji mornarjev njih zastopnik g. Bakovmk, a g. Legat je prinesel pozdrave iz Škofje Loke, kjer je poverjenik JS in se v kratkem ustanovi krajevrv odbor. Po daljšem izpodbudnem govoru podpredsednika oblastnega odbora g. Stupice, so zborovalci rzvotiii Še delegate za oblastno skupščino, namreč gg. Kilerje, Juga, Ba-hovca in Bcržnča, nato je pa predsednik zaključil prav dobro uspeli občni zbor, ki obeta, da bo rodil bogat sad. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312.07_2a23.4X, Berlin 13G5.09_1376.49, Bruselj 798.02 do 801-96, Curih 1108.35-1113.86, London 19-2.SC—m.52, Newyork ček 5714.54 INOZEMSKE BORZE. OarJh: Pariz 20.2812, London T7.44, Newyork 519.37, Bruselj 71.75, MiUu 26.60, Madrid 40.4750, Amsterdam 903.60, Berlin 12-3.40, T>»aJ 73.10—£1 10. <3«vf« 76, Pra- Stran 2. >SLOVENSKI NARO.Dc dne 17. januarja 1933 PUNKTACIJE IN PASTIRSKI UST Odgovor SKJ Beograd, 17. januarja. Včeraj se je vr-š*!a seja izvršnega odbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je razpiravljal o z^ini poslanici ?ugos;o\enskeea katoliškega ep skopata ter obiavi! odgovor nanjo, v katerem ugotavlja, da predstavlja po svoj; vsebini v nizu sistematskih napadov na Sokolstvo iz vrst visokega kato!i§ke?a klera najbrezobeirnejv. in najostrejši napad, ker zlonamerno in na način, nedostojen tako vi-soke cerkvene ustanove, ten-denčno in neresnično prikazuje sokolsko ideologijo in sokolsko delo. samovoljno generalizira m izvaja napačne zaključke, mistificira javnost ter s prozornimi sorz-m? obe'ežuje SKJ ne samo kot protikat^-!;sko. temveč tudi kot brezversko in brezbožno onran:zacijo, ki s pijančevarrjem in širjenjem nagote ruši moralo mladim naroda sploh, izpodkc-puje versko |n moramo življenje ter označuje kot pokret, ki je »nepriznavajoč poštenega hrvatskega odnosno slovenskega imena« proti tradic:-j; :n svetinjam vsem delov našega naroda. Savez SKJ najodločneje odklanja vsa ta nečuvena podtikanja in napade, ki so bila ovržena že v znanem sokolskem pravilniku -»CHir rn pota«, zavedajoč se. da izdajajo sa*no iz zle voHe, političnih računov m fanatične zaslepljenosti. Zato z 05TOTčenjem dviga svoj glas proti taki borbi najv.šjh predstavnikov katoliške cerkve v državi, ki je SKJ ni z ničemer izzval, ter ugotavlja z obžalovanjem, da se prav s tega mesta, s katerega bi morala izžarevati krščanska ljubezen in potniriji-vost na ves n»arod in državo. V tako nad vse resnem Času našega nacionalnega in državnega živiienjja, skušata zanesti v široke sloje našega naroda razdor in mržnja, podpihujejo verske in piemenske strasti ter z izzivanjem vvnemirjeiLJa slabi odboma rrnoč jugoslovenskega naroda, ko mu je najbolj potrebna. Savez SKJ ugotavlja, da ie že na svo-M skuptščiTPi 29. marca 1931 v Beogradu v sočasno sprejetih resolucijah na edino merodaie-n način pojasnil svoje odnosaje do vere in v popolnem soglasju s tradicijo Sokohrtva ugotovil, da Sokolstvo kot ideja svobode priznava tudi svobodo prepričanja in misli vsakega posameznika ter zahteva od svojega članstva spoštovanje vsakega verskega prepričanja in čustvovanja, smatrajoč, da je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega poodioca. Enako spoštuje Sokolstvo tudi izražanje vsakega verskega prepričanja in čustvovanja, zaradi česar mora vaai. pripadnik sokolske organizacije svobodno izvrševat: napovedi iu predpise svoje vere in cerkve. Ta resolucija se posebej nujjlaša. da ni samo formalna izjava Sokolstva, marveč ima to pojmovanje svoj globoki koren v vsem našem notranjem življenju in da mora biti notranje življenje vsekeg« Sokola prežeto s sokolskiim* vrlrinami, lepoto, dobroto :n resnice, ki jo mora povsod in vedno izražati vsak posamezni pripadnik iz vr^e svoje duše. S tem duhom re«*iiene religioznosti je navdftbnjena rudi vsa sokotska književnost To vzvišeno načelo verske strpn<»sti. ki je v polni skladnosti z najglobljim čustvovanjem našega naroda, ne izvira samo iz sokolskega duha. marveč tudi iz njegove težnje, da zajame ve« jugosloven^ki narod brez razlike na versko iji cerkveno pripadnost, ker je le v edinstvu naroda glavni vir njegove meči rn napredka. Po tej poti prave in resnične vere v sokolsko idejo in stanovitnost ter neomajne težnje po dosegi najvišje resnice in pravičnosti, najpopolnejše požrtvovalnosti za dobro naroda in domovine, bo korakalo Sokolstvo tudi nadalje s prezirom preko vseh klevetniških napadov, najsi pridejo s katerekoli strani, izogibajoč se do skrajne meje borbe, ki bi mogla oslabiti našo nacionalno moč ter ovirati njeno koncentracijo, tako potrebno za obrambo našega narodnega in državnega edin^tva te* integralnosti državnega ozemlja. Pastirski list in punktacije Beosrajs-ka »PoJitifca« se bavi v doteem uvodniku s škofovsko poslanico proti jugostovens.keTnu Sokolu, v člatvku poudarja uvodoma, kdo je sodeloval na zagrebški konferenci j-ugo-<4ovenskega episkopata, na kateri je bila sestavljena ta poslanica ter piše nato d akte: Dne 8. t. m. je bila Škofovska poslanica prečitana v skoro vseh n*n-sko-katoliških cerkvah v državi razen v onih. kjer zaupniki te poslanice niso hoteli prečrtati zaradi tega. ker smatra«, da zali ta poslanica njihov narodni čut. Ta vedlka novoletna poslanica uigosloveirskega katoliškega episkopata ie v celoti posvečena Sokol-stvu kraljevim« Jugoslavije. V posJair-ci se Sokolstvo najostrejše napada m trdi, da je to protiverska orgaiH2acv>a in da ie naperjena zlasti proti katoličanom. »Politika« navaja nato najzmaci.-nejše trditve te poslanice poudarjajoč, da se >z tega najbolje vidi čili. sniek>st in nenavadni ton te poslanice. »Politika« poudarja, da zlasti pada v oči oni del poslanice, ki naglasa, da velja ta anatema vse tako doigo, dokler bo slonel Sokol kraljevine Jngosiavije na Tyrsevih načelih, dokler bodo »Pota ki cHji« pravHa za delovanje Sokola kraljevine Jugoslavije in dokler mu bodo načelovaii stari Jnsosokoii. Najbolj značilen pa je po sodbi »PoKtike« konec poslanice, češ da noče Sokolstvo tudi ničesar znati za pošteno hrvatsko odnosno slovensko ime. V svojrh nadaljnjih izvajanjih polemizira »PoKtJka« g Škofovsko posflanico, pobija njene tr- Ali so jugoslovenski škofje izrekli svoj anatema nad Sokolom zaradi tega, ker osvaja načeto najširše verske strpnosti? Ali je to morda v nasprotju z nauki Kristusa in ali to škoduje morali našega naroda in naše države? Poslanica tudi zahteva, na] odstopijo voditelti Sokola kraljevine Jugoslavije, pred vsem stari voditelji »Jugosoko-la«. Ali so se ti protagonisti ideje hi-gosloveneske nacionalne in etnične zajednice pregrešili zoper interen© države in naroda, ki baš sedal zastavljata vse sile, da bi idejo našega narodnega edinstva postavila za najvišje načelo sedanjosti v svrho obrambe proti vsem zahrbtnim zunanjim in notranjim destruktivnim in mračnim silam? Ali je morda to zaradi Tvrša? Tyrša kot ustanov itelia Sokolstva spoštujejo tudi vsi drugi Sokoli in voditelji, ki so bili nekdaj v Hrvatskem Sokolstvu in so sedaj v Sokolu kraljevine Jugoslavije. Ali naj vsi ti izstopijo iz Soko4a? Potem je treba tudi povedati, kdo naj pride na njihova mesta. Poslanica katoliškega episkopata zahteva, na i narod, da reši vero, pobegne iz Sokolstva, ker da to Sokolstvo neče nič slišati o poštenem hrvatskem in slovenskem imenu. Na vsak način ima poslanica tu v mislih brezkompromisno jugoslavensko ideologijo Sokolstva. Izgleda, da so škoije r.a koncu svoje poslanice pozabili na krščansko vero in prešli na docela drug teren, in to na teren, ki zelo spominja na istočasno politiko raznih — punktacij. Prepr»č2ni smo, da bo Sokolstvo kraljevine Jugoslavije dalo na vsj> to dostojen odgovor. Mi le obžalujemo, da tako visok in dostojanstven zbor Itudi, ki bi morali skupno z nami širiti bratsko ljubezen v našem narodu in naši državi, podpisuje poslanico, ki bi mogla škodovati dostojanstvu te visoke verske ustanove, pa tudi miru med narodom. To je brez dvoma globoko prepričanje ne samo vseh Sokolov, marveč tudi vse nacionalne javnosti, pa tudi vseh onih duhovnikov, pravoslavnih in katoliških, ki kot člani al? prijatelji Sokolstva v enaki meri služijo cerkvi Kristusa, kakor svojemu na roti u in svoji domovini. Odmev na Hrvatskem Zagreb, 17 januarja. Narodni poslanec dr. Djuro šurmin je objavil v »Novostih-: uvodnik pod naslovom Mar bomo tako vstopili v novo leto?c. v katerem se bavi s pastirskim pismom proti Sokolstvu. Med d nuji m pravi: Docim >e v NeniiMji. Italiji. Avstriji in drugod ustanavljajo prostovoljne narodne organizacije, ki državi ne povzročajo mnogo stroškov, pa jo kljub temu podpirajo kot čisto nacionalne ustanove, in doci-m morajo katoliški duhovniki v Jugoslaviji organizirati tako z-v-ane :;-Katciiške akcije^ za kontrolo razvoja katoliške misli, ki ji od nikoder ničesar ne preti, puste katoliški škofi v Hrvatski in Slovenci v vseh katoliških župnijah prebirati svoj anatema proti Sokolstvu in Sokolom, vse to pa zaradi tega. ker je bil ustanovitelj češkega sokol-stva. pokojni dr. Tyrs, človek svobodomiselnega mišljenja. Menda bi spričo tega članstvo v društvih Sckola kraljevine Jugoslavije moglo dovesti kakega hrvatskega katolika do verskega ;ndiferentizma, ker jc bil dr. Tyrš indifeienten katolik. Ne sme se pozabiti, da je zaradi strahu pred tem prišlo tudi do afere z bivšim narodnim poslancem župnikom Barletom v Sloveniji, ki je moral celo podati ostavko na svoj manaat. čeprav je dobil zanj odobrenje od samega škofa. Zapustiti je moral svoje mesto, ker mu niso verovali, da se ne bo -pukvarik med nami. ki smatramo jugo-slovensko Sokolstvo za ono. kar je bil v nekdanji Avstriji tudi hrvatski Sokol, ki je bil ustanovljen po vzoru Ljubljanskega Sokola in je imel za ustanovitelja tudi duhovnika in dobrega katolika Josipa Torba rja, ravnatelja zagrebške realke in člana Jugoslovenske akademije. Sokolska društva so bila ustanovljena v Hrvatski za š.rjenje prave narodne misli, kakor je bila naJoga Sokojatva nekdaj širjenje narodne hrvatske misli, v času svetovne vojne pa jugoslo venske misli. Tudi v Dalmaciji je vršil Sokol to svojo nalogo. Ustanovili so sokolska društva proti rtalijanasem v Zadru, ker je avstrijska vlada podpirala italijanščino. V času vojne so hrvatski in slovenski Sokoli rušili apostolsko carstvo«, ki je nastopalo povsod proti sdovanstvu in še posebej proti jugo-sftovenstvu. Pastirsko pismo pravi, da je Sokol popolnoma brezversko društvo in da ruši v srcih svojih članov vsako, posebno pa katoliško vero. Ali je m»r sele sedaj v težki politični krizi jugoafovenskl episkopat od. pri oci in dole po 40 letih, odkar Je umrl dr. Tyrs, lq so ga L 1884. pokopan katoti-&ki duhovnfki v Prajfi, »paril "Mino aev»r-nost u katotHtfvo v Jugoslaviji, ko se Se post&vfte napram drugim Srajca«! tudt srajce naših Sokolov. Primeri, kf «o bili navedeni v pismu in ki naj pričajo o brez. botnosti poaaojeznih sokolskih žwp, so ta. ko neznatni napram nekdanjemu Wg°-»!avijanju orožja in pozivanju vojaštva na vojsko in ubijanje ljudi, da *e mora vsakdo vprašati, čemu sedaj ta poziv narodu, naj ne dovoli svoji deci vstopiti v sokolske falange, ko M prav volja in ljubezen do domovine motala nadomeistttf oni btagoaiov urofja In raoHtev aa ttnaajo nad »«vratna-kom. Ko ie bilo 8. t. m. pročitano to paratir-sko pismo, ?e je oarod in de posebej kmečki, kar je samo po sebi razumljivo, vprašal, čemu vee to. UčiteIjstvo, ki je po zakonu dolino deiafci za Sokotet«vo, se jc zna- šlo v zadregi, kaj naj odgovori narodu na te tedke Obtožbe proti Sokotetvu. V»i, k| »o si prfsadcrvali za pfrvadbjp narodne aa. vesti in oplemenitev dnine in fizične «Hle s fizično in moralno vzgojo, kar je temelj, na ideja Sokolstva, so morati vstati proti takemu zlu. ki se je izvršilo le zaradi te. ga, ker Jufoslovensfco sokolstvo ne pleše tako, kakor hočejo oni, ki so 1. 1915. svetovali Francu Jožefu, naj prepusti Dalmacijo Italiji, da bi skupno S centralnimi si. lami šla %- vojsko proti antanti. (Glej pisma grofa Tieze. pater Andtau.) Dr. šur- mnn. Obsodba punktacij dr. Korošca Novo mesto, 17. januarja. Y SokoKkem domu se je vršil v nedeljo sestanek vseh novomeških društev, da zavzemajo svoje stališče glede na Koroš-čevc punktacije. Sestanka so se udeležila vsa novomeška društva ne glede na svojo orijentucijo. med njimi novomeška Sokolska /upa in Sokolsko društvo, Rdeči križ. moška in /enska podružnica GMD, gasilsko društvo, Olepševalno društvo. Učiteljsko društvo. Čebelarsko društvo. Gasilska župa. podružnica SP1>. Udruženje vojnih invalidov. Društvo hišnih posestniki >v. Sk »blan«. Kolo ju^oslovcn>kih sester. Glasbena Matica. Streljačka družina. Jadranska straža. Narodna odbrana. Slov. lovsko društvo in še mnoga druga društva. Po kratki razpravi, v kateri so vsi govorniki z najostrejšimi izrazi obsodili in odločno odklonili najnovejši program dr. klorošca in njegove družbe, jc bila sprejeta naslednja resolucija, ki je bila odposlana na merodajna mesta: Vsa nerodna društ\\i in organizacije v S'oi-em mestu, iirutittfo sa^o/e n;:jgtohokej-še prepričanje, du je narodno in državno edinstvo najvišja zapoved in ruijvažnejši zakon Jugoetanfije* da \*idijo v tem dvojnem jamstvu edino neomajno osnovo svoje iako dolgo pogrešam? in /,.^:o zaželjene nacionalne drži/ve ter edino zanesljivo jamstvo njenega napredka, njene \eličinc in njene bodočnosti. Zato slon-esno izjavljajo, da bodo redno in povsod zvesto ču-vale. zagovarjale in branile ta paladij. kadarkoli in kakorkoli bi bilo to potrebn >. Hvaležni \j. Vel. kralju Aleksandru, da nam je usharil h:*tno državo, jo rešil po gube in j\j krstil z edino pravilnim imenom, mu zagotavljajo svojo neomajno vdanost, ljubezen in zvestobo ter kličejo: Saj z.ivi večno naša lef-a. velika in močna Jugoslavija/ \rj živi njen prvi državljan, nrš viteški kralj Aleksander l. Protest celjskega okrožja JRKĐ * Celje, 16. januarja. Z ozirom na razdiralno delo naših separatistov, so sklenile krajevna, sreska in okrožna organizacija JRKD v Celju, da pošljejo predsedniku vlade naslednjo brzojavko: Z ogorčenjem odklanjamo inzult na ne. razdražljivo edin-stvo ktgosiovenskejfa na. r«da in na »veto cvioto jugoslo venske zemlje, ki n»m je bila v vekih robstva in n»ni ostane večno edina privlačna sila. Obsoja, mo najstrožjo prejrreške separatistične po. skuse onih, ki hočejo majko domovino še. le iskati in jo priznati le pod pojrojem, du se zrahljajo njeni temelji. Krajevna, sreska in okrožna organizacija JRKD, Celje. Sreski pododbor JRKD v Radečah Puuktaclje dr. Koroščeve skupine so izzvale tudi med ljudstvom sodnega okraja Radeče splošno ogorčenje. Sre-zki pododbor JRKD v Rad-ečah je danes od«pos]a! ministrskemu predsedniku naslednjo brzojavko: Sresk! pododbor JR-KD v Radečah najodločneje obsoja razdiralno akcijo dr. Korošca. Samo močn teloffi rio sreoba. PSddSStfSflk Keear. Tajni*: M. I»rtMtr. Iz Litije —I Lav»ki blagor. \a§fi zasavski lovei s*o anani kot navdušeni člani zelene bratovščine. Ne samo. da pridno pnhajajo v domače revirje, beleži zadnje čase naša lov«*a kronika tudi več pohodov naših lovcev v revirje z divjačino, ki jo sieer pri nas nimamo. Med drutrtni je šmaroki tovarnar u*r»ja d. Knaflič Pavle ustreli v Bornovem lovišrii na Gorenjskem krasnega jelena osmeraka Mladi litijski veleposestnik rez. p. p. poroC-irik «. Slane Rado pa je v Solčavskih planinah ubil »tasitega gamsa, ki ga je pripeljal v Litijo in so ga hodili občudovat vsi prijatelji narave. Obema »rečnima Nitnrodo-tna iekrem) čeatitanjo! — »Fran« Joeefava« jfroneica poaneto&i temeljito očiščenje prebavne poti. Premogovna konferenca Zbornice za TOI Anketa o možnosti povišanja premogovne produkcije v dravski banovini Pri oddaji dobav premoga za državne žeJeanice se dobavna kvota za rudnike v dravski banovini v zadnjih letih postopoma zmanauje, kar povzroča vedne redukcije delavstva. Na zadnjih plenarnih sejah ZTOI je zbornični svetnik, generalni direktor TPD g. Rihard Skubec s številkami dokazal, da so rudniki na našem področju glede dobav na najslabšem, širijo se vesti, da namerava generalna direkcija državnih železnic še nadalje zmanjftati dobavno količino za rudnike v naSi banovini. Zaradi tega je sklicala Zbornica TOI konferenco, ki jo je vodil podpredsednik g-. Dragfotin Hribar in so se je udeležili zastopniki TOI, Zveze trgovskih združenj. Delavska zbornica, trgovske in obrtne organizacije iz rudniških revirjev in župani iz teh občin, zastopniki TPD, razen tega pa tudi podpredsednik sanata g. dr. F'ranjo Novak s senatorjema gg. dr. Ravnikarjem in dr. Rožičem. Na anketi je podal obširen referat o po-ložaju slovenskih premogovnikov fenerami direktor TPD g. Skubec, ki je ^ Mei kami dokazal usoden vpliv u/.nižanta doba\ premoga na we gospodarstvo v naši bano vini, zlasti pa posledice na socijalno in l1*1 spodarsko življenje v revirjih. Anketa se je vsestransko bavila z vpr.; sanjem, kako bi se stalno padanje produk-eije v prernotroNTiikih znie/ilo iri kako bi as neprilike zaradi tesra pidanja omilile. Končno je pa anketa sklenila, da odpošlje v Beograd deputacijo, ki bn ]>re^ločila vsem resornim ministrom tefak j m loža j Base pre-nvogovne industrije in zaf^ro^ila za potrebne ukrepe, da š»e omil |o leJEke posledice p.i-danja proiiukcije premoga, Koroški pevci si ogledujejo Ljubljano Danes dopoldne so si koroški Slovenci ogledali Ljubljano in njene zanimivosti, ob 10. je pa posetila deputacija pod voo> stvom župnika Poljancu. predsednika kluba knroških Slovencev dr. Fellacherja in vseh štirih p-edsednikov pevskih zborov humsko upravo, kjer jih je sprejel g. ban dr. Drag'.* Marušič. V imenu Korošcev se je g. banu zahvalil za izredno gostoljuben sprejem in ta splošno naklonjenost vsega prebivalstva ter oblasti župnik Pnljanec. ki je imel tudi daljši govor. Gospod ban je goste iskreno pozdravil in jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Koroški Slovenci so nato odšli v palači) zbernice za TOI. kjer jim je dr. Štele razkazal in podrobno orisal monumentalno stavbo, opoldne so pa odšli na kolodvor, kjer so se poslovili od vseh znancev in prijateljev ter od gostoljubne Ljubljane, ki je napravila nanje nepozaben vtis. Z gorenjskim vlakom so se odpeljali na Jesenice, kjer prirede svoj zadnji koncert in sc nato vrnejo v domovino. Beli zobje: Chlorodont ■ i Priznanje delu Zveza gospodinj ]c razdelila po svojih zastopnicah med članice Zveze gospodinj-skih pomočnic ob priliki zadnje njihove božičnice nagrade in priznanice za razne starostne dobe za dolgoletno zvesto službovanje. Organizirana gospodinja ceni stanovsko zavesi organizirane pomoćnice, zato izroča priznanje njenemu delu v okviru organizacije. To priznanje ni izraz iz samega čuta dolžnosti, marveč izraz spoštovanja du vestne in zveste delavke, ki vzdrži v eni in isti službi dolga leta in kljubuje s svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo vsem težkim uram, ki jih prinaša življenje njenemu delu. Gospodinje si prizadevajo urediti medsebojni službeni od-no.šaj gospodinje do pomočnice in obratno v zadovoljivem soglasju. Pomočnica živi v najožjem stiku z družino zato vpliva skladnost urejenega razmerja najugodnejše na harmonijo splošnih notranjih družinskih prilik. Otroci, člani družine sprejemajo v tem stiku in po teh nazorih staršev, prve pojme socialnega čuta, ki ga prenese v poznejših letih v svoje delavno področje. Pravo vrednotenje sočloveka, iskrena ljubezen do svojega bližnika nas privede do zadovoljstva in miru. Nagrade so prejele: 1. Stajner Matilda za 331 etno zvesto službovanje (starostna doba od 40 let naprej); H. Svetina Francka za ISIetno zvesto službovanje (starostna doba od 30—40 let): ILI. Kovač Nežka za 5Ietno zvesto službovanje (starostna doba 20—38 let). Priznanice so prejele: Knific Marija za 25 let, Krapež Beti za 14 let, Rozman Rezi za 13 let. HANS ALBERS v vodilni vlogi v monumentalnem velefilmu »Ufe« „F. P* 1 ne odgovarja44 Koledar. Dane©: Torek. 17. >anttarja katoličani Anton p. Boleslav, pravoslarnj 4. januarja. Današnje prireditve. Kino Matica: Iz dnevnika iopotice. Kino Ideal: ,Ana Christie«. Kino Dvor: >Ek9T>re« št. 317<. Kino steka: .Alpska «1mfonlJac ob 30 Sokol I. glavna skupščina ob 20. t mol d vor RAMA Začetek ob 20. 17 jan , torek: Strast pod breatl. Red B. 18. jan., sreda: Carjevic AJeskej. Red Sreda, 19. jao., četrte*: Voda. Red C. 20. jan., petek: Zaprto. Opozarjamo na poslednjo vprlrorttev O'NeUove igre v treh dejanjih. >Straert pod bresti«, ki bo d revi ob 20. za red B. Režija je Kreftova. V gflavnih vlogah: gpe. Nabiocka, Raka rjava in GabrljeJcaCeva ter gTg. Skrtuinšek, Levftr, Jerman, Potokar, Sancm in Plut. Abonenti reda Sreda »majo za svoj abonma predstavo 18. t. m., in sicer zgodovinsko dramo >Carjevi£ Alaksej«, ki jo je napisal slavni njBfld zgodovinar Mere* kovski. Delo je izredno učinkovito ter nam kad&e vso žaLoetno zgodovino med ocetom-carjem Petrom Velikim in njegovim sinom carjevičerm Aleksejem, Režija je Oebevce-va. Obe gflavni v4ogi igrata gg. Le var ki Jan. OPERA Začetek ob 20. 17. jan., torek: Pri belem konjička. Rod D. 18. jan., sreda: Ntžavia. Red A. 19. jan.: oetrtek: A del Wi Mara. Red B. 30. jan., petek: Zaprto. Dre vi ob 20. se ponovi zabavna opereta >Pri belem koojSčflcu« v režiji prof. šesta in pod taktdr&o kapelnika Stri-tofa ter običajni zasedbi. Predstava se vrSi za red D. Repriza O'Alberjeve opere »Nltava« v režiji g. Primožiča se ponovi v znani izvrstni zasedlbi v sredo 18. t m. za red A. D* Alberjeva opera >Nlžava< si je vsled srzoje prerkrasne glasbe osvojfia v resnici ves svet ter se izmed vseh njegovih del ria>/e6krat izvaja. Iz Novega mesta n— Otrok m je oigal. V Dolenji Straži je položila neka mati svojo Štiri mesece staro punčko na peč. Podlož la je več rut in odej, da bi detetu ne bilo prevroč«'. Mati ie odšla po opravkih, dete pa se je rued tem prebudilo Bilo nm je najbrž vroče, pa je brcalo tako dolgo, da se je zamotalo iz odej rn še podložene rute so se zmuznile izpod njega. Krčevito je jokaln. pa pomagati si ni mopk». Ko je prišla mati domov, je bita uboga punčka po hrbtu vsa opečena n— Predavanje. Poročati smo že, da te v novomeškem srezu osnnje po vseh Šolah Pomladek Jadranske Straže. Mestni odbor J. S. v Novem mestu je poverjen i organizacijo. Jutri popoldne predava o Jadranski straži in njenem Pomladkuu predsednik novomeškega odbora, učitelj Viktor Pirnat, v Trebnjem učiteljstvu tamošnjega ejodnejra okraja, ki se nalašč za ta dan zbere v Trebnjem. Sledilo bo v začetku februarja enako predavanje v Žužemberku uči-teljstvu tamošnjega sodnega okraja in slci-njič 5e v Novem mestu učiteljstvu novome-ske«za sodneca okraja, nakar se bo takoj priček) z intenzivnim delom za naš Jadran. Čuvajmo nase morje I _ Roman »Prokletstvo ljubezni se dot>; v podru-žniei n prave >Jutra< v Novem mestu. Cena obeh delov Din 36. Iz Trebnjega — Sneg. V nederjo rn ponedeljek je zapadlo v Trebnjem in v okolici toliko sne-^a, da so se umaknili s ceste vozovi in sani ob žvenketu kraguljčkov opozarjajo na deiaoski pričetek zime. Pa tudi smučarjem je novina po siocki in že riieio z dil-cami po okolici. Z Jesenic — Drugi del krasnega romana »Prokletstvo ljubexni.; je dospel !n se dobi pri g. štebihu. ki sprejema tudi nadaljnja o* ročila. itev. 13 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. januarja 1933 Stran '< jC*# <Ž)g|CPer Jutri premiera! najocarljivejša ženska filma v duhoviti veseloigri ljubavnega šarma 3* dnevni/ca lepotice ELITNI KINO MATICA > kot partner Hans Rehmann Mala pikantna pustolovščina mlade kiparke, dogodek, ki je povzročil globoko ljubezen! Telefon 2124 Dnevne vesti — Pristojbine za javne nabave. Kr. banaka uprava v L J*. UTi po naslednjem vrstnom redu: v torek dne 21. februarja za občine Brezni-a. Begunje. Boh. Srednja vas. Lesce, Kamna gorica In Lese; v sredo dne 22. februarja za občine Gorje. Jesenice. Boh. Ostrica. Rateče. OvSiše in v četrtek dne 23. februarja za občine Ribno, Bled, Mošnje, Radovljica :.n Preritrs. ZaRupn: n ražbenj pogroji so na vpogled pri s res kom n-aceLstv« t- Ra d ovij le-; med uradjaim-: aram!. _ Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic fte bo vršila potom ofertne licitacije dihe 3. februarja t. I. pr: Direkciji državnih železnic v Sarajevu. O^as in pogoji so na vpogled v pisarni Zborni-eo TOI v IJnbljani. _ Prodaja oblek. Dne 28. februarja t. L se bo vršila pri Upravi poLicije v Zagrebu licitacija glodee prodaje starih ponosnih oblek policij-sKe strate. Ogla« in poboji so na vpogled v ptearal Zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremeiiska napoved pravi, da bo oblačno, zmerno hladno vreme, ponekod še sneg. Včeraj je snežilo v Ljubljani in Zagrebu, na jugu je pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 4, v Beogradu 2. v Mariboru —0.S, v Zagrebu —i, v Ljubljani —1.2; iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.9 temperatura je znašala —2.5. — Velike poneverbe v Otočcu. Pred dvema mesecema ie bil i.z Otočca v Liki nremešcen občinski beleznik Ivan Prodič :er je njegovo mesto zavzel Jeronim Bli- Prodic" ie užival v vseo občili naj-< cofe zauparMe rn spoštovanje, saj ie bi! v službi čez 20 let. Njegov naslednik Bli-a je tako? opazil, da blagajna ni v redu :er :e nato opozoril župana narodnega po-- anca dr. Ilica. Župan je takoj odredil »reiskavo, banska uprava pa pregled knjis in vsega dela v občini, toie»r se je pokazalo, da so razni občinski uradniki pone-verili Čez 300.000 Din občinskega denarja. Kradli so predvsem tržnine. trošarmo in nodobne davke, ko so denar sprejemali, pa ga niso vknjižili. Tudi nn občinski teht- ci so velike poneverbe, čeprav ima javna tehtnica veHke dohodke. Za pob;ranje ::žni«ne so občinski organi imeli bloke, ki Da o njih niso dajali nikomur računa. Na temelju izsledkov so zaprli 7 občinskih uradnikov in jih odgnali v zapore v Oo->P č. Zaprli so občinkega beležnika Pro-iča, občinkega blagajnika, poslovodjo, zakupnika trošarine ter še tri izprašane b- ćnske kasirje. — P»a je streljal, človeka ubil. Lani 1. decembra je v neki vasi pri Sremsski MSt-royici ustrelil kmet Nikola Putnikovič na svojem dvoriScu na prav čuden načm Ra-divoja Savica. Ta je šel mimo Putnikovi-eeve hxše, kjer je proti njemu skočil velik pes. Savič je potegnil iz žepa revolver in ustrelil v zrak da se ubrani psa. Pes je pobegiiil. aAi z dvorišča se je zaćul vzklik in nato padec človeka. Savič in njegov prijatelj sta skočila na dvoriSce in našla :am mrtvega gospodarja Putnikoviča. Savič je moral pred sodišče. Ker se je pa izkazalo, da je krog-la zadela v železo, ki so na njem napete telegrafske Žice. se tu odbila in zadela Putnik ovida natanko v srce. Navzlic temu je bil Savič obsojen na tri mesece pogojno ter na plačik) 8000 Din Putnikovićevi vdovi. Iz LJubljane —Ij vsem krajevnim organizacijam ■JRKD v Ljubljani. Opozarjamo vas na protestno zborovanje, k| bo v četrtek 19. t. m. ob 20, ari na Taboru, pošljite po letake v sre&ko tajništvo. Sreski odbor JRKD v Ljubljani. —Ij Senati pri višjem deželne™ sodišču v Ljubljani za L 1938. L civilni senat (za okrožji Ljubljana m Novo mesto); predsednik s. a. s. dr. Eberl, namestnik s. a. s. Janša, n civilni senat (za okrožji Maribor in Celje); predsedndk s. a. s. dr. FL seninger, namestnik s. a. s. Lajovic). TTT. Kazenski senat (za vsa Štiri okrožja); predsednik dr. Gradnik, namestnik s. a. s. Levičn ik. —Ij Spored slavnostnega koncerta v proslavo 701etniee Ljubljanskega Sokola, ki se vrši v soboto, dne 21. t. m. točno ob pol 8. zvečer v Fllharmoničrri dvorani. 1. Orkester zaigra Davorin Jenkovo overto- ro Kosovo. 2. Sledi SsJbOva Slavnostna koračnica, komponirana za lartsisLi praški sokolski zlet za veliki orkester in moški zbor. Nato nastopi gospa Lovšetova, ki nam zapoje rusko Glierevo pesem Na vodi, Smetanovo arijo Marinke is Prodane neveste ter Pavčičeve samospev Vrabca in strašilo. Na klavirju spremlja umetnico gdč. Silva Hrašovčeva Slovenski vokalni kvintet nam zapoje -1 prekrasne nase čelvero-speve, in sicer: Mirkovo Jutro, Foerster-jevo Razbito čašo, Savinov Tehtni vzrok, FTelovčeve Nageljne rdeče in pa narodno Ko so fantje proti vasi ali. Sklepno to&ko ima pevski zbor Glasbene Matice, ki zapoje pod vodstvom ravnatelja Polica Adamičevega Mladega junaka, Lajovčeveg* Zelenega Jurja, Mokranjćev U. rukovet in Gotovčevo .iadovanko za teletom. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni. —Ij BoROja v ljenje. Jutru 1«. t. m., bo. za pravo-siaviij ^Krstov dan v tukajšnji pravoslavni kapeli sv. Nikole (kasarna vojvode Mišića (služba božja ob 9. dopoldne, ob 10. pa običajna blagoslovitev vode za vojsko na dvorišču kasarne vojvode Mišića. V Četrtek 19. t. m. na »Bo-gojavtieaie« se služi v isti kapeli ob 9.30 dopoldne služba božja, po službi božji pa krene ob 10.30 litija (procesija) s častne je t o in vojaško godbo :-z k~pt>?e okoli Tabora na letno telovadisče Sokola I. kjer bo običajno vsakoletno blagoslovljen«« vode. Po blagoslovitvi sc sprevod vrne v kapelo. —Ij Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani pctfredđ 18. t. m. ob 30. uri 'lvoran: Ol.TZD javno predavanje o najvažnejših poalavjih obrtnega zakona. Predavali bo dr. Janko Kosti. Ke»r so določila o delovnem razmerju trgovskih nainešCen-cev in ostalih privatnih uradnikov izcedno važna opozarjamo o a to predavanje vse privatne nameščence. —I j Samaritanski višji tečaj krajevnega odbora Rdečega križa 9 Ljubljani. Izpiti danes, torek, 17. t. m. ob 19. uri v OUZD. —Ij Davčno predavanje. Zbornični zavod za pospeševanje obrti priredi v petek, dne 20. januarja 1933 ob 8. uri zvečer, v dvorani Trgovskega doma davčno predavanje s posebnim ozv.rom na izpolnitev davčnih prijav. Predaval bo zbornični konzu-lent g. Žagar Zavod vabi vse interesente, da se predavanja udeleže. —Ij Predavanja na tehniki, v četrtek, dne 19. t. m. bo na tehniki na Mirju, Aškerčeva cesta 11, predaval g. inž. Anton TJmek o temi: ^Direktno dimenzioniranje okvirnih nosilcev«. G. inž. TJmek je eden najboljših konstrokterjev m je znan zlasti po modernih železobetonskih zgradbah. V izvedbah njegovih železobetonskih ded je veliko popolnoma novih konstruktiv-nih idej. ki nam jih bo v svojem predavanju orisal. Vabimo vse gg inženjerje, kot tudi kolege akademike! Začetek ob 20. uri. —Ij šentjakobska krajevna organizacija JRKD sklicuje svojo redno letno skupščino za v soboto dne 21 januarja 1933. ob 8. zvečer, v gostilno pri Kajfežu Florijan-ska ulica 4. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. poročilo o politični situaciji; 4. volitev novga odbora in članov nadzornega odbora; 5. določitev članarine; 6. volitev osmih delegatov za srečko skupščino; 7. slučajnosti. —Ij Šentjakobsko gledališče, šentjakob-ćani ponove v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. ob 20.15 izvrstno in zabavno veseloigro v 5 dejanjih »? ? ?« (Das Blaue vom Him-mel), ki je pri premijeri izvrstno uspela in se je občinstvo od srca nasmejalo. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Režijo vodi Miran Petrovčič. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od petka dalje v Mestnem domu od 10. do 12. ure in od 15. do 17. pop. —Ij Aranžerje.trgovske .<*otrudnike in vse ostale interesente ponovno obveščamo, da se vrši otvoritveno predavanje prof. Santla nepreklicno v četrtek, dne 19. t. m. točno ob 8. ura zvečer v dvorana Trgovskega doma. Predavanje bo zvezano s skioptlčnimi slikami. Pridite vsi! — Društvo izfiožbenih aranžerjev za dravafao banovino v Ljubljani. —Ij »Svobode« in »Zarje« lep delavski večer se vrši jutra, v aredo. dne 18. januarja 1933 ob 20. v dvorani Delavske zabornice. Spored je pester in lep Vstopnice so te v predprodaji po Din 3. 2 in 1. 33-n —I j DruStvo »Soča-mati ca v Ljubi Jani naznanja članom in prijateljem -»Soče«, da se vrsi v soboto 21 t m. ob 20.30 v salonu pri 5-Levu* predavanje urednika Davorina Ravljena o temi: Sprehod po Parizu«. Po predavanju petje In prosta zabava. Vstop prost. 34-n _Ij Sneg »mo hitro odpravili. V Ljub- ljani sneg kaj hitro odpravimo. V glavnem so biile ulice sredo mesta očiščene snega že včeraj, na profnetnetSm mican je bil sneg tudi kmaHi tako zgažen. da ni posebno oviral prometa. Otočana je zaposlila pri kKiar»ju in cnivažanju snega vse svoje delavce. Ker ni mnogo snega, ni bilo treba najemati brezposelnih. Smučarji, ki jim ni nikdar dovolj snega, se tolažijo, da bo ae pošteno snežilo, zlasti ker je barometer zelo padel. N —Ij davna zahvala. Dovoljeno naj mi bo, da se javno prisrčno zahvalim vsem prijateljem in znancem iz. mesta in z dežele, posebej še ljubljanskemu županu in tovarišem občinskim svetovalcem, ki so me tolikokrat obiskovali in me bodrili ali pa se pismeno spominjali mene med težko in dolgotrajno boleznijo. Prav posebno zahvalo pa moram izreči specialistu g. dr. Janku Hafnerju in ostalima gospodoma zdravn«-koma^j »o posvetili veliko skrb in nego m« jem u ozdravljenju. Prosim ponovno, da sprejmejo v»i izraz moje globoke, iskrene hvaležnosti ter zagotovilo mojega vdanega prijateljstva. — »Josip Turkt starosta Jug. gas. zveze in občinski svetovalec. —Ij S pošte. Ministrstvo za promet je z resen jem od 2. januarja 1^33 premestilo poštno uradniško pripravnico Zorano Fi-3chinger iz Novega mesta na glavno pošto v Ljubljani. —Ij Gradbena dela na prostem. Kljub slabemu vremenu niso včeraj prenehali z i e^rulacijsknmi dedi v Ljublj£i-i:ci. Z delom morajo zelo hiteti, zlasti z betoniranjem pod tromost jem, ker je rok kratek, lahko pa tudi naraste voda, če začne kopneti sneg. Betoniranje 8-nadstropnih stavb na Dukičevem bloku ob Gledališki ulici so ustavili; čim se bo vreme ustalilo, bodo nadaljevali g-ra<±njo. Začeii so že betonirati ^edmo nadstropje. Cestna dela počivajo že delj časa. prenehali so tudi urejevati Gajevo ulico in Hrvatski park. čim se bo vreme Zboljšalo, bodo nadaljevali tudi ta dela. ne odgovarja Grandiozni vele£ilm UFE! Stroški za izdelavo tega gigantskega filmskega dela so znašali nad 4 milijone mark. Jekleni otok sredi Atlantskega oceana — oporišče letalskega prometa med kontinenti! —Ij Opozorilo ljubljanskim trafikantom. Na pritožbo občinstva da je veJiko trafik v Ljubljani, ki nimajo v zalogi blokov »Pomoč potrebnim«, opozarja odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani še enkrat trafikante, da si nemudoma nabavijo te bloke pri socialTio-političnem uradu v mestnem domu, da s tem pomagajo mestni občini lajšati bedo brezposelnih revežev. Občinstvo se je privadilo na te bloke, ki so najprikladnej^ši za podporo revežev in izključujejo vsako zlorabo namenjenih podpor, zato naj skuša vsak trafikant spraviti čim več teh blokov v promet. Občinstvo se pa naproša, poslužiti se v največji meri teh blokov, da bo dosežen v polnem obsegu socialni namen mestne občine. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani. —Ij Aretacija tat«. Včeraj je službujoči stra-žuiik ustavil na Domobranski cesti mladeniča, ki je nos. i več# kovčeg. Ker se mu je zdel sumljrv. ga je odpeljal na stražnico, kjer so ugotovili, da je mesarski pomočnšik Alojzij Kuzoid Ker je bilo prav te dni izvršenih več tatvin na podstrešju Domobranske ceste št. 7, kjer prebiva več meeaCTskih pomočnikov, so mu uok oiiko nataoneje preiskali obi^ti. Kiresold je seveda trdovratno tajil tatvino, ko pa so na njegovem domu izvršili preiskavo, so našii pod posteljo skritih 100 hr. ki jih je izmaknil mesarskemu pomočniku Alojziju Mugerlu. Kg je Kuzold uvkiel. da ni izhoda, je tatvino priznal, trdovratno pa je tajil druge. Poleg Mugerla so prijavili policiji: mesarski pomočnik Maks Turk tatrvi-no 200 Din, mesarski pomočnik Fr. Kle-menčič tatvino 40 Din, mesarski pomočnik Jos. Jančar tatvino 1880 Dm vredne zlate dVokrovne ure in 300 Dm vredne zlate verižice, mesarski pomočnik Fr. Zabuko-vec pa tatvino 220 Dm vrednih čevljev, ki pa jih je naslednjega Sne naše! skrite, Ku-zo&da je peticija izročHa sodišču. —ij Razprodajo d«ro«kih oblek, k. Sosa, Meattrf trg. 10/L Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenele© neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Frana Joeefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dob* v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Meščanski dom Najpotrebnejša in najcenejša rešitev problema hotela Tivoli Lani je umrl v Ljubljeni sobojevnik in intimen prijatelj kralja Petra I. Velikega. Osvoboditelja, ns£ rojak Aleksander To-nKin, letos pa pisatelj in veliki humorist Rfido M urnik Obadva zaslužna slovenska moža sta umrla v mestnem zavetišču za onemogle, kar je skoraj isto, kakor če bi dejali, v ubožnici. Oba pokojnika pa n»ta bila brez sredstev in tudi sorodstvo je t«ko premožno, da bi bila našemu narodu prihranjena sramota, de pustimo umirati tuke može v ubožnici, če bi imeli za take osebe primeren prostor, kjer hi imeli potrcJbno nego in postrežbo na rtara onemogla leta in v bolezni. Najtežje v nfl-šem mestu je za stare zakonske pare. Teh mestno zuvetiščV ne sme sprejemati, z«ito je pa mestna občina sklenila pripraviti v novem zavodu v Linhartovi ulici, ki <*no že lani položili temeljni kamen, nekaj sob tudi za stare, onemogle 'zakonce. Res je sicer, da v mestnem zavetišču oba imenovano pokojnika nista občutila miloščine, kafcor je rudi drugi ne občutijo, ker mestna občina vedno skrbi za to, da na to grenkobo pozabijo, ker rma občiiia dolžnost skrbeti za svoje ostarele oboane. Ali vendar ... V Ljubljani imamo prastaro korporacijo, namreč ljubljansko meščanstvo. Častni naslov meščana pridobi vsakdo, kogar občinski svet imenuje za meščana zaradi njegovih zaslug. Nadalje pa lahko mefifeua postane vsakdo, ki ga občinski svet sprejme za meščana proti plačilu gotove svote. Vsa vprašanja 1'jirKjansrkega meščanstva so urejena i meščanskim statutom, ki ga je na podlaai 7jfcona iz 1. 1887. sprejel občinski svet 1. 1807. ter ga je L 1898. potrdil« rudi vlada. Startut je «icer v marsičem že zastarel in tudi ne določa pristojbine za pridobitev meSSanstv«, vendar pa še z«do-stuje za upravljanje meščanske imovine. Kdor jc namreč ljubijanski meš?an. ima pravico do preskrbe za starost iz »meščanske imovine« To meščansko imovino tvori nekdanji meščanski hospital, kjor s»o bili v prejšnjih stoletjih preskrbljeni stori meščani in meščanke, ne da bi Kil pri tem kd mislil na miloščino. Poslopje tega azila za onemogle ljubljanske meščane se je polagoma izpremenilo v utaožn:co. končno so pa ubožce iz poslopja pTeseJrli dragani ter se je v hiši naselil najvišji urad, namreč kresi ja. ki se po njem poslopje še danes imenuje, a n» meščansko zavetišče ali hospital spomin m edino še staro Jrne sedanje Stritarjeve ulice, namn-č Špitalska ulica. Razen dohodkov tega velikega poslopja na najlepšem mestu Ljuoljane med Ljubljanico. Stritarjevo in Lingarjevo ulico ter Pag3Čarjevim trgom se pa stekajo v meščansko imovino se pristojbine za pridobitev meščanstva in nj»th obresti, vendar je pa glavni dohodek seveda donos tatko imenovane kresi je. Meščansko imovino upravlja poseben Odbor za opravljanje meščanske imovine, ki mu že mnogo let predseduje g Avgust Jenko in so njegovi člani stari ugksdni meščani gg. Accetto Valentin, Franchetti En-gelbert. Križnar Ivan, Mafek Jm pri-5to;rine, ki jo je mogoče pla^iri fnli v orvokih. Sedaj torej virva kor:sti meSča iske 'tive-vine le 40 meščanov in njihovih vdov n «vUok. ker pač nimamo posebnega poslopja z udobnimi sobami in s skupno dobro ter tečno prehrano, kar bi mnogo manj stalo, kakor stan« sedaj, ko odbor izplačuje por-erje na roko. Nimamo namreč Meščanskega doma. pač imamo pa v poslopju dosedanjega hotela Tivoli najprimernejši prostor vsaj kolikor toliko praktično p^«*op;e za tak zavod. V spodnjih piostorih poslopja bi stare IjuMjftOAke Žene rn njih možje lahko imeli skupen prostor za obede in za b'vanj? v njem pozimi tor v slabem vremenu, v zgornjih nadstropjih je pa toliko malih in več- jih eob, da bi našim meščanom lahko ured i h prav prijazna bivališča. Vrt je kakor nalašč za mirne stare ljudi, po parku jih pa že sedaj srečujemo korak za korakom. V Meščanskem domu b? bilo pa še prostora tudi za take priletne m onemogle ljudi, ki sedaj pogosto po vsem mestu iščejo, kje bi dobili mrno in udobno zavetje Imajo penzije ali pa prihranke ter bi radi tudi plačevali, kakor n. pr sedaj v Jozefišču. Odoor za upravo meščanske imovine jc v svoji seji dne 16. novembra pod predsedstvom g. Avgusta Jenka že soglasno skJc-nil, da se bo potegoval za poslopje hoteli Tivoli in ga preuredil v prepotrebm Meščanski dom. Odbor je seveda tudi pripravljen na svoje stroške, ki jih pa ne bo mnogo, urediti vse poslopje, tako de bi mestna občin»a z Meščanskm domom ne "mela ni-kakih stroškov, pač pa prav velike koristi. Z ustanovitvijo Meščanskega doma bi bila pa tudi rešena čaet Ljubljane, saj bi v njem imeli dostojno starosi tudi tak1 možje, kakor sta bila AieJcirfmder Tornen in Rado MumiJc. Če omenimo še, da imajo take meščanske domove vsa moderna mesta, kjer imajo stari meščani najudobnej&a stanovanja 7. naj razi ičnejšimi razved-r-li, r+ prepričani, da bo tudi ljubljanski občinski svet šel odboru za upravo meščanske movine na roko ter mu soglaftno prepustil /a druge namene neuporabno poslopje za Meščanski dom. kjer bodo imeli starčki in njih žene ter vdove, pa tudi osameli zaslužni možje vsaj skromen, a dostojen kot na svežem zraku med tivolskim zelenjem. „črna glava14 ■ „extrablondM je produkt tridesetletnih iz- ICU-Šeilj* To sredstvo vrne potem ne lina lasem zaieiieno svetlo nijanso, dodatek '»Haargrlanz« pa konservira in krepi nežne, svetle lase in jim da istočasno prekrasni zlati sijaj. Vsem IJuoueljem nase staroznane kisikove pošiljat ve priporočamo uporabo sredstva .>Crna glavač — »extrablond« z dodatkom sredstva >Haargrlanz. p»esnih zabav ali tenisa, temveč si pomaga s celim sistemom pretihotapljenih pisemc, z veznimi vrati in po?;ci;.sk:m komisarijatom. — NaiPolj mi pa ugaja tu, da .ukri.Š-n:e ljubimkanje tako močno sp~minia na kino, — je pripomnila smeje. Da, burno ljubimkanje, ki je o njem pravila Marcclinu, je res mnogo bolj spominjalo na »tekoče slike«, nego na zaljubljeno srce. Filipina je pripomnila, da je moderna, da pojmuje življenje samo kot film, ki vrti v njem vsak sam zase in po režiserju, ki mu je edini tema presenečenje. — Kaj pa vi, go-spod. ste moderni? —Jaz? — je ponovi] m»!adi vitez rimske vrednosti. — Ne. jaz sem klasičen. — Klas?čen? — se je začudifla Filipina. — Pa še kako, — je odgovoril Marcelin. Meril jo je s pogledom, vajenim krasnih oblik muz, nimf in boginj. Ustavil se mu je na virkem in prožnem dekličinem vratu, na lepo zaokroženih popkih mladih nedrij, skritih pod obleko. — Tako je ta reč. — je pripomni! smeje. — Kaj je tako? — je vprašala Filipina s svojim smejo Čim glasom. — Tako je to. zakaj sem klasičen. D očim je blodil neprevidni Marcelin po labirintu mladega dekliškega telesa, se ie skupina starejših ogrevala in razvnemala. Postani in ostani član Vodnikove dni*!^ Senzacionalna odkritja o lordu Rothenneni Pogodba Rothermera, da bo za 900.000 funtov vod propagando za vrnitev poljskega koridorja Nemčiji f. Poljska listi so objavfti na vidinfh mestih hudo obtožbo velikega pariškega političnega tednika »Aux Ecoutes« proti lordu Rothermeru. Omenjeni list je namreč objavil fotografije brzojavk n pisem med lordom Rothermerom, tonegmjo Hohenlohe, bivšim avstrij. kan-celariern dr. Scho-brom in neznanimi šefom nemške politične propagande, kakor tudi pismene dokumercte. ki so jih podpisale druge znane osebnosti. Izmed teh dokumentov i« najbolj značilno pismo, poslano iz Londona 23. januarja 1. 1931 kmezu Ferdinandu Lichten-steinu na Dunaiu. Atjirusti-nerstrasse št 8. ki nravi- »Obvezujem bq, da bom brez vsakih omejitev izplačal knezu Uchtenstetati 300.000 funtoiv šteriirgov takoj naslednjega dne, čim bo objavljen v »DaSlvu Maitu« članek, ki bo otvori! kampanjo Nortbcfiffovega gecr^n»am>ff!f*e«?Q tfsfca za povrnitev poljskoga kcr£dkM-*a Nosndiil. Ako se v zvezi s to pmpagatndo vrne poSJski koridor Nemčiji v teku 30 rraes©oev od datuma tega pisma, bom naknadno izplačal istemu listn 600.00<* funtov šterlingov. Poljski listi pristavljajo, da si Je lord Rothermere s posredovanjem kneza Licb-tensteina pridobM nenr»^ko obveznost, s katero mu je v primeru uspeha celevtne akcije zagotovljen čisti zasiužek 900.000 fun- tov šterlingov. Uredništvo francoskega lista »Aux Ecoutes« poudarja, da ie prvo opozorilo francosko zunanje mkiistrstvo na to akcijo, ki so jo Nemci hoteli na veliko započet: meseca avgusta, računajoč, da bi s propagando in morebitnim konfliktom ponovno dobili poljsko Primorje ter del poljske Šttezije. Iz drugih brzojavk, poslanih knegitiji Hohenlohe V berlinski hotel »Esplanade« in v hotel ^Majest:ct v Caranesu, je razvidmo, da ie obvestila podpisal lord Rothermere. Želo zanimiv je tudi dokument iz meseca oktobra L 1930, ki predstavlja brzojavko zaupaiika bivšega avstrijskega kancelari a dr. Schobra .lordu Rothermeru v londonski hotel »Splen-dide«, v kateri ga prosi, naj ob prifcki prihodnjih volitev podjpfrra s propagando v svojih HstJh dr. Schobra. »Aux Eooutes« naglasa, da se ie eden izmed največjih angleških tiskovnih mag-j>atov, j>e da bi obvesti! svojo vlado, pogajal zar2d.i sodelovanria z avstrijskim kancelarjem. ki je mislil na združitev Nemčije m Avstrije v skupno državo. Razume se, da so se poljski listi za to zadevo močno zainteresirani in da enako kakor francoski lista poudarjajo, da je afera lorda Rothermera in kneginje Hohenlohe ena rz-med najbolj senzacionalnih odikritri 30. stoletja. Anonimnost, objektivnost in osebnost Strokovnjaki naj končno povedo, zakaj se mora pisec vedno podpisati, ko piše o javnih zadevah Ljubljana. 17. januarja. Skoraj v vseh naših polemikah lahko opazi tudi laik, da pisci niso posebni prijatelji objektivnosti, ker se bavijo največ z osebnostjo pisca, ki je sprožil to ali ono javno vprašanje in šele v drugi vrsti se pečajo z vprašanjem samim na sebi. če se je pisec podpisal s polrim imenom, bodo skušali njegovi nasprotniki postaviti njegovo razpravo ali polemiko v slabo luč s tem, da bodo omahnili« zgolj po njem. Pomilovalno se nasmehnejo, češ, to je napisal ta in ta, saj ga poznate! Takšne in še drugačne grehe ima, njegovih izjav ne smemo smatrati resno! — če je pisec manj znan in se je kljub temu podpisal, bodo dejali, to je pisal neki X. Y. Da bi se pa kdo potrudil posvetiti pozornost stvari sami, najsi je bil pisec polemičnega Članka tako stvaren in njegovi izsledki vredni vsega upoštevanja, na to ne smeš češče niti misliti . Za mnogo hujši greh pa štejejo strokovnjaki anonimnost piscev polemičnih člankov. Anonimnost v tem primeru istovetijo z nevednostjo in neznanjem pisca, ki ga. smatrajo za laika, ki nima pravice pisati o javnih zadevah ter posegati na polje strokovnjakov. Cbanem pa vendar skoraj v slehernem stavku udrihajo po anonimnosti sami na sebi ter zahtevajo, naj se pisec v bodoče vedno podpiše, kot da Sele tedaj lahko presodijo, ali je strokovnjak ali ne in ali ima kulturno legitimacijo. Potrebno bi torej bilo, da strokovnjaki • DEL ROMANA PROKLETSTVO LJUBEZNI JE IZŠEL IN SE DOBI V UPRAVI „SLOY. NARODA" OPOZARJAMO LJUBITELJE LEPE KNJIGE, NAJ ČIM PREJ NAROČE ROMAN, KI JE SEL GLAS O NJEM CELO DALEČ V TUJE DEŽELE, DA NE BODO 2E VSI IZVODI PRODANI, KER JE ZANIMANJE ZA TA BISER NASE PREVODNE LITERATURE IZREDNO VELIKO. OBA DELA, BLIZU 700 STKANI, STANETA SAMO DIN SO., PO POŠTI 35. končno izjavijo, zakaj se mora pisec vedno podpisati, ko piše o javnih zadevah, če bi bila ta zahteva utemeljena, bi morali najprej odpraviti novinarsko anonimnost, ali bi pa novinarji sploh več ne smeli pisati o javnih zadevah. Strokovnjaki vendar morajo priznati, da sleherni pisec pokaže s tistim polemičnim člankom samim na sebi, ali je strokovnjak ali ne in ali je upravičen pisati. Pokaže in dokaže to s samim člankom, če se podpiše ali ne. Pokaže pa tudi lahko, ne glede na to, ali se je podpisal ali ne in ni torej strokovni značaj pisanja odvisen od anonimnosti ali zvenečih imen. Zdi se pa, da tega strokovnjaki nočejo priznati. No, in s tem priznavajo, da jim je predvsem za osebnost in ne za objektivnost: važnejše se jim zdi, kdo je napisal to ali ono in ne, kako in kaj je napisano. Zakaj bi torej odrekali pomembnost rn upravičenost nepodpisanim člankom, in sicer samo zato, ker niso podpisani? Zakaj bi jih ne presojali z istim merilom in zakaj bi ne upoštevali v njih prav tako stvarnosti, kot jo upoštevamo pri podpisanih ? In ali se ne zdi tisto trdovratno sklicevanje na to, da mora biti članek podpisan, sumljivo, češ, da gre strokovnjakom le za osebnost ?! Zakaj bi ne smel pisati vsak, ki se čuti po- Danes nepreklicno zadnjikrat Gitta Alpar berlinski alavoak, nepozabna, v Ljubljani iz filma »če srce lapre-govori«, poje v /tlom „Kraljica srca" Predstave ob 4., 148 in U10 zvečer Kar film »IZ DNEVNIKA LEPOTICE« radi snežnih žametov še ni prispel v Ljubljano, predvajamo danes se gornji program! Elitni kino Matica Telefon 2124 klicanega? če bo napisaJ kaj upoštevanja vrednega, bo s tem nedvomno koristil — seveda, če bomo objektivno presodili njegovo delo — če bomo pa lahko njegovo delo diskvalificirali samo na sebi ne glede na anonimnost, je pa tudi vseeno, kdo je pisal tisti članek. Ali tako laiki res ne smejo imeti nikdar in nikjer besede? Zakaj bi ne mogel biti laik prav tako objektiven, kot strokovnjak in zakaj bi ne mogel tega ali onega razumeti? Če bi bilo tako, bi morali n. pr. pisatelji pisati samo za strokovnjake, skladatelji bi morali skladati skladbe samo za redke izvoljence itd. Vemo pa, da ima le tisti umetnik uspeh, ki ga prizna ljudstvo in da ima ljudstvo najboljši, nepokvarjen okus. Okus in učenost nista istovetna, češče pa tudi ne modrost in učenost. In nedvomno je med nestrokovnjaki tu in tam še celo več pravilnega gledanja na to m ono, kot pri strokovnjakih. Kdor hoče delati brez ljudstva na kateremkoli področju, ne bo dosegel nobenega uspeha. Strokovnjak odloča, ljudstvo pa odloči. Zato ni bal tako genijalno, če se strokovnjak pomilovalno smehlja nekomu, ki se ni podpisal pod nekim člankom. Včasih misli ta ali oni strokovnjak, da sili laike k razpravljanju smešna ambicija. Toda, če bi pisali iz ambicije, bi se nedvomno podpisovali s polnimi imeni. Pravijo tudi, da je smatrati nepodpisane časopisne članke za izraz javnega mnenja in da se z njimi ljudem sugerira mnenje nekega neodgovornega anonima pod posebnim pritiskom. Anonim pa misli, da se človeku, ki misli s svojo glavo, ne more kar tako meni nič tebi nič sugerirati, kar bi kdo hotel. Če je pa to mogoče, so članki anonimov celo bolj prepričljivi od onih, ki jih napišejo strokovnjaki. Namen tega >nestrokovnjaškega« članka, napisanega od >neodgovornegac anonima, kot bodo dejali strokovnjaki, je bil samo obsoditi neobjektivnost pisanja tistih strokovnjakov, ki se bavijo v polemikah o javnih zadevah predvsem z osebnostjo anonimnih piscev, ki so sprožili to ali ono vprašanje. Izpopolnitev naše obrtniške organizacije Ljubljana, 17. januarja. Včeraj dopoldffie so se zbirali v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pod predsedstvom predsednika pripravljalnega okrožnega odbora obrtniških združenj z. Filipa Pr tatova člani tega odbora k svoji prvi seii. Kr. bansko upravo je zastopal sekretar g. Fran Šink. Zbornico za TOI pa podpredsednik in načelnik obrtnega odseka g. Josip Rebek in tajnik g. dr. Josip Pretnar. Po pozdravu je predsednik g. Pristou izrazil zadovoljstvo, da more otvoriti prvo sejo toliko pričakovanega Okrožnega odbora obrtniških združenj, ki bo izredno važna vez med obrtniškimi združenejei, kakor tudi prepotreben posredovalni organ med združenji, zbornico ter oblastmi. Ministrska uredba, s katero je postavljen temelj temu okrožnemu odboru, daje možnost ajširše-ga uveLjavlje-nja in zastopstva obrtniških interesov. Za njim je povzel besedo g. banski sekretar Sink, ki je v imenu kr. banske uprave pozdravil prvo zasedanje okrožnega odboia. pojasnil splošene položaj obrti v dravski banovini, prizadevanje banske uprave za čim povobjnejšo rešitev razmih obrtniških teženj ter izrazil željo, naj bi okrožni odbor zvesto služil tvojem namenu in da bi nemoteno vršil svojo važno in veliko nalogo. Tako njegov stvarni govor kakor tudi govor podpredsednika Zbornice za TOI g. Josipa Rebeka. ki je želel odboru širokopoteznega in uspešnega dela in ie obljubil vso svojo pomoč, so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Sledilo je črtanje pravil, ki so bila z nekaterimi bistvenimi izpremembami sprejeta, nakar je obširno referiral g. Josip Rebek o nameravanem obveznem socialnem zavarovanju mojstrov, ki je predvideno po novem obrtnem zakonu. Sledila so poročila o akciji proti šuš-marjem o davku in davčnih izterjevanjih ter je bil sprejet tudi važen sklep, ki zahteva decentralizacijo socialnega zavarovanja. O teh zadnjih vprašanjih se je razvila obširna debata, k: je dala dovolj gradiva okrožnemu odboru za takojšnje delo in ukrepe. Ob 3. popokkie je bila prva seja okrožnega odibora zaključena. S tem so dobila obrtniška združenja svojo vrhovno instanco, ki bo ob vzajemnem dehi in pomoči vseh zdfružeoj vršila važno delo za pro-speh našega obrtniškega stanu. NAROČAJT6 M£S£<3NA NAROČNINA DIH 12.1 >mMa1i o^lasi< Vnaka beseda pcu*. Plača mo lahko tudi v tnamkaK Xa odgovor znamko I - Na vpra&anja brca znamk* mm -----*rftyni*nrinm*\ *JntmanjH n0ln» Olw K*— Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni cen! Naslov pove oprava Slovenskega Naroda STANOVAL NEOPREMLJENA SOBA popolnoma separirana, 7 m široka in 6 m globoka, ob tromost o vi u se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda« 720 SLUŽBE PRODAJALKA j dobro verzirana v mešani trgovini, z jamstvom do 10.000 Din, i išče kjerkoli mesto. — Naslov: i Francka Nosan, Sajevsc št. 11, pošta Ribnica. Dolenjsko. 754 plošče, gramotoue. radio-aparate »SLAGCBt, A Jek »van d rova C 4. i prehod »Viktoria« palaće i KUPIM BENCIN -MOTOR dobro ohranjen, 3—4 k- a., kupi Alojz 2abjek, poŠta Spodnja I Hrusica št. 19. 741 ŽAUO VEN EC1JANKO dobro idočo, iščem v najem za večletno stalno rezanje. Odškodnina po dogovoru. Anton Podobnik, Sinjagorica, p. Vrhnika. 745 MALO POSEST v Sloveniji oziroma na Štajerskem vzamem v najem ali kupim. Hiša s 3 sobami in vrtom, v bližini vode in železniške postaje. Cenjene ponudbe na naslov: Arhitekt Heinzel, Zagreb, Jelačicev trg 10a. 756 HI SO Z GOSTILNO eventuelno tudi mesarijo, v dravski banovini, kupi takoj Ivan Grobošek mL, Brežice. 757 PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC, Ljubljana Vil, Jernejeva cesta št. 26. Telefon 2708. MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, LJubljana, Gos po« veta ka cesta SL 16 (>Prt Levuc) 25/T OFEK.\RNISK£ STKOJE stiskalnico za izdelovanje za-rezne in bobraste strešne opeke, kapaciteta 1000 kom. na uro; stiskalnico (Revolverpres-se) s kompletnimi kalupi za dvorazredno francosko opeko in sa strešno opeko, sistem »VVienerberg«, kapaciteta 500 do 600 kom. na uro, in stiskalnico za ponovno prešanje zidakov, na ročni pogon, po zelo nizki ceni proda Opekarna Laj-teršberg — Košaki pri Mariboru. 758 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. G. PIOCOLJLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. LIPOVEGA CVETJA belega, zdravega in suhega, 1400 kg, proda L. Noušak, Bos. Dubica. 755 Oglejte si! zalogo moSkih klobukov. Krasna izbira, nizke cene; preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNTK družba z o. z., • * Dunajska cesta št. 14 vhod poleg trgovine Agnola. ■ PAZNO I ČEVLJI na obroke »tempo«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). 125/T Urajige. j osip z.upancic. z« »Naroauo uskaruo«. rr