Sreča pod križem
Zares lepa navada po našej domovini je ta, da Ijudjfi oh ce^tah in tudi drngoii stavijo sTeta znamenja in križe. Popotnik se pri takem znameuji rad ustavi, da ai malo odpočije in dušo okrepi sfc sveto molitevjo. JVfeni se ue zdi ni6 lepšega in bvalevr^dnejšega nego lita prelepa in Bogu dopadljiva uavada. N6, ta navada nij samo pri nas po Slovenskem uego tudi pri našili dobrih Bosedib Hrralili in povsod, koder koli prebivajo kristjani. Sre^ua vsaka de-žela in srečni njeni prebivalci, ki se mog6 ponašati z obilnim številoin takih STetih zaaiUBBJ, naj ei bodo uže Ba polji. o\> stezah ali cestah. Mi katoliSki kristjani se paB ne moremo z uičemur bolj Telieati in ponašati uego li se »vetim križem naSega odrešeuika Jezu Krista.   Tudi mislim, da se viT  pre-
14
ljnbi otro&Si, vselej lcpo odkrijete, kedar koli greste mimo tacega b»ja, kjer stoji kako sveto znamenje a]i Se celd presveti križ našega izveličarja.
Da, to je lepo od vas, tako delajo vsi dobri in pridni otroei! Tako je delal tudi Martinek, sin poštenega mizarja. Bil je jedva kacih devet let star, ko se je necega dne izprehaj&l i bratifem Ivankom ob robu hlad-nega gozda pri ^iliUj cesti. Tu zagleda poljske težake. ki so ravao pokleknili pred znamenje svetega križa, da bi se k Bogu pomolili, predno zaen6 sTOja težka dela. Martinek je vse to iz dalež gledal, a ko pobožni težaka otidejo, pristopi tudi 011 k sTetenm znamenju pred ličuo kapelico, ki je stala ondu ob velikej cesti pri gozdu. Eapelica je bila od V3oh strani lepo pobairana, v njej veliko krasM raip^o (krii), zaprta js VQa % Meinimi vratri, in t sredi je gorela lična lanipica. Ko Martinek pogleda akozi železna Tiatca, obide ga STeto čutilo, pade na koleni, sklene in povzdigne sroji beli roHci ter prav pobožno moli. Dom6v se trnivši, povedal je ?se materi z lino otroijo od-kritosrSaosljo, ki jo unajo saaio mali, nedolžni otroSiCL Mati je pohvalila Martinka in mu dovolila, da sme vsak dan pred večerjo stojo molitevco opra-viti tam pred svetim križeni v kapelici.
Neeega dne je Martinek po atarej navadi ravno kleM pred kapelico in molil. Pripeti se, da se je mimn peljal imenitea gospod iz bližnje grašCine v lepej dragocenej kočiji. Pobožni graSeak stopi z voza, da bi pozdravil zna-menje st. križa, kar uglcda Martuika kleeečega pred kapelico, ki je tako lepo in pobožno molil. Čudil se je dobremu mizarskemn deSkn, a še bolj se je (Sudil temu, da se dei-uk tako niilo joka. Pobvali ga zaradi njegove pobožuosti in ga vpraža, zakaj tako inilo joka. nAli vi nikoli ne jokate," odgovori Martinek, ,,kadar kleCite tukaj pred križeoi našega odreSenika? Le poglejte, s kaio lepimi besedami nas Ui8e k sebi!" Spoiaj poil taiiem je Wlo namiefc zapisano : nSin! zaradi tebe sem na lniži. Vedno te čakam z razprostrtima rokama ia z odprtim srceai, da te objamem ia pritisnem k sebi! Delaj po mojih zapovedil in liodeS z maaoj v raji!"
Graščak se zamisli t te beaede ter je sklene odslej resno pre?darjatL Seže t žep ter podari dobrenm deika tri zlatnike. Vesel kakor 8e nikoli pri-teče Martinek dom6T k materi ter jej pokaže lepe rumene novce (denarje), za katere mn mati knpi novo obleko. A hidi pozneje, ko je bil Martiaek uU sam svoj gospodar, bil muje graščak vedno na roko, iii Martin se je vse STOje žive dni spomiajal, kako ga je srefa dotekla pod križeui pri kapelici kraj ceste. Otroci! odkrite se Tselej, kadar greste mimo zaameuja svetega križa!