II. letnik.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1920.
Štev. 16
1UGOSLOVAMSKI
GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE“ V LJUBLJANI
List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
20 K, za pol leta 10 K, posamezna številka velja 1 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
Nekaj v premislek.
Obrtnik in trgovec! Zadnjikrat pred volitvami stopa pred te tvoje glasilo, zadnjikrat te bodri in ti kaže pot, po kateri moraš hoditi. Čez par dni se bo odločila usoda ne samo za tebe in tvoje drage, ampak tudi za tvoje otroke in otrok otroke. Pomisli, da je od tebe odvisno, kakšni naj bodo temeljni zakoni naše države, zakoni, po katerih se bode ravnalo vse javno življenje. Pomisli, komu oddaš tvoj glas, ali zastopnikom nižjih slojev, t. j. SLS, ali zastopnikom kapitalistov, bančnih magnatov, industrijskih baronov, t. j. JDS. Morda si še omahljiv, neodločen, morda simpatiziraš z »nadstrankarskim« Franchettijem, prebiraš tudi »Obrtni vestnik«, v katerem se nad-strankarstvo ponuja v vsaki besedi. To »nadstrankarslvo« ti bode izginilo, če vzameš v roke »Slovenski Narod« od 11. t. m. kjer je v uvodnem članku vendar enkrat odkrito povedano, da so »nadstrankarji« le veja JDS — Obrtniki, sedaj jasno vidite, kateri stranki pomagate, če volite obrtne zastopnike:	Franchettija,	Rebeka	in	dr.
Radovedni smo le, če bodo ti nadstrankarji osnovali v Belgradu svoj klub; izključeno pa tudi ni, da bodo odložili, če bodo izvoljeni, svoj mandat na korist kakega doktorja liberalne stranke, ki jim gre glede poslanstva precej trda.
Morda pa simpatiziraš za Samlostojno kmetsko stranko, tam vidiš svoj spas? Ne bi bilo čudno, saj je na kandidatni listi vse polno obrtnikov, pa še kakšnih! Spominjajo nas na pokrajinske oderuhe, ki so se nahajali pri nas pred kakimi 30 leti; so sko-ro istovetni, le v novi izdaji. Pravi obrtnik na listi je neki Blažon, urar iz Novega mesta. Seveda je pa na 7. mestu, da ja ne bo izvoljen.
Ne dajte se begati niti enim niti drugim, Liberalna in Samostojna kmetska stranka ste vam dovolj znani. Pri eni so razen par ljubljanskih advokatov in nekaj
uradnikov po deželi, le še denarni baroni, dočim so pri drugi nekateri liberalni kmetje, ki so ujeli par naših nezadovoljnežev, kot Tržan izpod Šmarne gore in Čoč iz Če-sence.
Pri tem se nam zdi umestno opozoriti na naše nasprotnike, kako hitro menjavajo svoja načela. Še pred kratkim so kričali; živela naša Samostojna kmetska stranka, živela Samostojna obrtniška stranka. Vse samostojno, le samostojno! Naj koraka kmet zase, obrtnik zase; to so bile le puhle fraze. Liberalna stranka je sedaj zbrala vse te »Samostojne«, jih združila in skupaj korakajo v volilni boj pod starim liberalnim praporjem. Samostojnost in nad-strankarstvo so izrabili za vabo naših somišljenikov. Pod kakšnim praporjem korakajo, nam je vsem dovolj znano: protiverski je, centralističen, Njih avtonomijo so začeli kazati le sedaj p^ed volitvami, ko se jim gre za mandate, sedaj, ko so že vse svoje žepe napolnili ter so že skoro vsa podjetja nacijonalizirali na ta način, da so postali solastniki podjetij, četudi je moral tu in tam ostati kak žid več v naši domovini. Da so ti ljudje tako centralistični, je umevno, ker namreč menijo, da bodo iz Belgrada lažje uničili krščanske ideje. Pri centralističnih nazorih pa ne pomislijo na velikanske gospodarske zgube, ki jih bodo morali nositi naši ljudje, posebno občutljivo nižji stanovi.
Obrtniki, vidite z lastnimi očmi kakšna načela imajo nasprotniki, vidite njih gospodarstvo. Pomislite, kake posledice bi se rodile, če bi ljudje takih naziranj zado-bili v državi moč uveljaviti svoje zahteve. Prepričali ste se, kje je resna volja pomagati vam, resna volja žrtvovati se za vas in v tem prepričanju poučite še one, ki morda omahujejo. Pokažite dne 28. t. m. da se hočete enkrat za vselej odpovedati zastopnikom JDS in vsem nasprotnikom SLS. Dokažite, da se zavedate vaših dolžnosti in zahtevajte, da se vašim dolžnostim
izkažejo tudi brezpogojno pravo odgovarjajoče pravice.
Kdor je za avtonomijo, red in blagostanje v državi, bo pri volitvah oddal svoj glas za kandidate, ki jih predlaga SLS. Kdor bode pa šel z nasprotnikom, bo pa sokrivec razmer, katerih slaba znamenja se že kažejo.
Naj te stranke pokažejo, kaj so že kdaj naredile za malega obrtnika. Poglejte nebroj naših posojilnic in zadrug po deželi, kjer je že marsikak obrtnik iskal pomoči, poglejte naše izobraževalhe organizacije in društva, naše zadružne domove! Liberalni magnatje so pa gradili banke, ki so se vtikale v posle, ki bi jih moral opravljati obrtnik in trgovec. In Franchettijeve obrtne zveze, ki obrtniku nalagajo same dolžnosti in sitnosti? Dolžnosti same so za gospodarski napredek le malega pomena. In neumorni pristav trgovsko-obrtne zbornice, Mohorič, ki je komaj leto dni nastavljen; ta ima sicer voljo kaj napraviti, a se pa zato tudi pusti primerno plačati. Ali naj obrtniki in trgovci res dvakrat plačujemo več gospodov pri omenjeni zbornici, ko vendar vemo, kako znajo gospodariti in ko ima vsak uradnik še po par služb izven zbornice.
Pomislite dobro, predno oddaste svoj glas tem gospodom, ki hočejo izvesti najhujši centralizem, ki bi nas pahnil za desetletja nazaj; naše bogate naravne zaklade pa pahnil v žrelo tujemu kapitalu.
Ne dajte se begati od nasprotnikov, ki nimajo niti jasnega programa. Mi ne maramo razrednega boja, hočemo živeti v miru in soglasju z drugimi stanovi, posebno še s kmetskim in delavskim. Saj živimo med njimi in smo navezani drug na drugega; če bo stal dobro eden, bo tudi drugi. Dobrobit drugih stanov je naš dobrobit, dobro naše stanje je dobro stanje drugih stanov.
Zahtevamo, da bodo naši zastopniki delali pri gradnji temeljnih zakonov v srni-
slu, ki ne nasprotuje našim verskim načelom, zahtevamo, da se mora naša mladina vzgajati v verskem duhu. Hočemo delovati na to, da bomo mogli pošteno živeti na naši lastni grudi. To pa moremo zadobiti le, če bomo dosegli čim širšo avtonomijo. Mi sebe najbolj poznamo, naša kultura je med vsemi jugoslovanskimi plemeni najbolj razvita, zakaj bi se torej pustili vladati od drugih, v kolikor seveda je to ne-obhodno potrebno. Hočemo okrepiti našo celo domovino, kar pa moremo doseči le potom samouprave. To se dovolj jasno kaže že danes po kratki dobi našega obstoja.
Volivni odbor Jugoslov, obrtne zveze.
Iz trgovsko-obrtne zbornice.
Od več krajev prihajajo pritožbe, da trgovsko-obrtna zbornica ne deluje tako, kot bi bila njena naloga in da se osobje ne posveča posameznim mestom tako, kot bi bila njih dolžnost. Tejnu moramo pritrditi tudi mi. Razmere, kakršne vladajo pri imenovani zbornici, niso samo v nepravilnem redu, ampak so celo brez primere. Po pravilih bi moralo biti 48 svetovalcev, v resnici pa jih je le 20. Pribiti moramo še, da se plenarnih sej ni sklicalo že celi dve leti. Ali bi ne bil že enkrat čas, da bi se zbornica izpopolnila tudi s štajerskimi in prekmurskimi svetovalci?
Zbornična doklada se je zvišala za 1. 1920 od 15 na 60& in kljub temu se je za uradniške plače moralo najeti še čez četrt milijona kron.
G. predsednik Knez ima vedno po Banatu posla čez glavo z nakupovanjem žita in vina. Ni torej nič čudnega, če mu za resno posvetitev zborničnim zahtevam primanjkuje časa. Kar je pa naravnost ne-čuveno je, da se podpredsednika g. Ogrina od intimnejšega delovanja sploh odriva, ker ni pristaš J. D. S, Gotovi gospodje namreč ne morejo uvideti možnosti, da bi trgovce in obrtnike zastopal kdo, ki ni veren pristaš zgoraj omenjene stranke. Na tak način delovanja je naša zbornica pri-pušcena popolnoma »naprednim« uradnikom.
Drugi stanovi, delavoi in kmetje, se šele danes borijo, da bi si priborili kako stanovsko zastopstvo. Toda, če bi imelo biti zastopstvo tako strankarsko izpeljano, kot je pri trgovsko-obrtni zbornici, jim svetujemo, da naj kar mirnim potem od-jenjajo od svojih zahtev. Podobne stanovske korporacije bi jim bile namreč več v breme kot v prid.
Pridnost sama na sebi je hvalevredna in zelo priporočljiva. Ima pa veljavo le takrat, kadar ne zanemarjamo svojih dolžnosti zaradi — zaslužka.
Kadar dospe pridnost do zanemarjanja svojih prvih dolžnosti v korist izboljšanju materijelnega stanja, ni več pridnost, ampak pohlepnost.
Gospodje zbornični uradniki se kljub pošteni plači, ki jim je nikdo ne odreka, čutijo nezadovoljne in si še vedno iščejo o prostem času postranskega dela, ki je sigurno združeno z dobrim honorarjem. Vsak izmed gospodov ima mnogo »poklicev«; od teh naj omenimo samo najpoglavitnejše. Eden izmed gospodov je tajnik lesnega kartela društva »Save«, drugi je upravni svetnik pri več bankah in akcijskih družbah, tretji je tovarnar in ima svoje lastno podjetje ter je kot tak gotovo z vso svojo dušo pri svojem podjetju, četrti si tudi skuša ustvariti svoj kotiček ter je prav priden kandidat za konstituanto, seveda kandidat na listi J. D. S.; kje pa drugje, saj pri zbornici, ki se vzdržuje iz novcev različnim strankam pripadajočih članov, ni od sluge do prvega tajnika mesta za kaki drugi stranki pripadajočega somišljenika. Tega4 principa se odločujoči gospodje pri zbornici prav resno drže in si svojega prepričanji ne dajo za karsibodi predrugačiti.
Še več. Znano nam je, v kakšno afero je zapleten zbornični predsednik g. Knez. Vsi se pa še prav dobro spominjamo, kakšen halo je bil pred leti, ko je bil tedanji podpredsednik g. I. Kregar šele samo obtožen. Zabavljanja ni manjkalo ne v javnosti, ne potom časopisja in ne v privatnih pomenkih. G. Kregar je moral takoj odstopiti kot podpredsednik od svojega mesta in ga prepustiti tedanjemu zagrizenemu Nemcu Pammerju, v kojega objemu so se gospodje J. D. S.rji -zibali dolgo dobo šestih let. V kakšno afero je pa zapleten sedanji predsednik trgovsko-obrtne zbornice, nam je vsem znano. Toda, ker je pristaš kot večina gospodov, napredne stranke, se nikdo ne zmeni, da bi dvignil besedo: Kar se je zgodilo pred leti z g. I. Kregarjem, naj se zgodi sedaj tudi z g. Knezom! Pravica je ista kakor je bila pred leti.
In kakšen je bil položaj takrat, kakšen je pa danes?
G. Kregar je bil vsake krivde oproščen, Povoda je torej več, kot ga je bilo pred leti za našo opravičeno zahtevo, da naj g. predsednik Knez nemudoma odstopi od predsedstva ter izroči svoje posle onemu, ki mu mora po pravilih nasledovati. Če so gospodje zbornični dirigenti mnenja, pri čemer mislimo v prvi vrsti na g. predsednika samega in na prvega tajnika g. dr. Murnika, da naj bo g. predsednik le za podpisovanje rešenih aktov se motijo.
Kakor vidimo i% teh podatkov, trgov-sko-obrtna zbornica deluje precej v smislu J. D. S., kar mi na nikak način ne moremo
in nočemo pripustiti. Zbornica mora biti korporacija, kjer naj so zastopana vsa politična naziranja, 'kjer naj se deluje v enakopravnem duhu za vse in vselej.
Zbornica se ima razširiti na celo Štajersko in Prekmurje. Smo za nedeljenje zbornice, zahtevamo pa volitve ter revizijo volilnega reda, ki naj odgovarja duhu časa*. Pri volitvah ne sme odločevati denar, to je, kolikor plača posameznik davkov, ampak odločevati mora število glasov; glas se pa mora pripustiti vsakemu obrtniku brez ozira na visokost davkov, ki jih plačuje. Seveda se pa na nikak način ne strinjamo z volitvami, kakršne hočete vi izpeljati, to je, da bi volile volilne može zadruge. Poznamo te vaše zadruge in zato ne bomo nikdar priznali takih volitev. Znano nam je, na kako premeten način je Vaš poslanec v odsotnosti ministra Ninčiča izposloval odobrenje, da se voli po zadrugah, In zakaj z vso močjo silite, da bi volitve izvršile potom zadrug? Da so te vaše zadruge strankarske organizacije, nam dovolj jasno potrjuje dejstvo, da je več načelnikov teh zadrug tudi zaupnikov J. D. S., ki zadnji čas celo kandidirajo za volitve v konstituanto. Med najbolj karakteristične spadata gotovo g. Rebek iz Celja in g, Weixler iz Maribora. Če mislite na ta način izpeljati volitve, ni treba pričakovati odobravanja od drugih strank. Poživljamo štajerske obrtnike in trgovce, posojilnice in druge zadruge, da se z vso odločnostjo upro takemu načinu volitev, ki bi jim prinesle namesto veselja le bridko raz- . očaranje.
Iz teh kratkih podatkov se dovolj jasno vidi žalostno stanje naše edine stanovske organizacije. Obrtnik in trgovec, poglej vzorno gospodarstvo onih, poglej pristranske namene onih, ki glasno in odločno zatrjujejo svoje nepristransko delovanje!
Zaveden obrtnik in trgovec si! Opazuj in razmišljaj, in ko boš stvar premislil, nam boš krepko pritrdil: Ne gre več stvar na ta način naprej! Pravica za vse in vselej!
0 razvoju obrti in trgovine.
(Dalje.)
Posameznih teh poklicov nikalkor ne smemo presojati po današnjem stališču. Vedeti moramo, da je bila vsa tedanja trgovina navezana na prevažanje po tovornih živalih. Cest, kakor jih imamo danes, še ni bilo, še manj železnic. Vozniki so pre važali, kjer so ceste dopuščale, blago iz kraja v kraj; kjer pa niti cest ni bilo, so tc delo odpravljali tovorniki. Toda ena žival ne more niti voziti niti nositi vsak dan, r.c da bi se zmučila; treba je bilo .živali večkrat premenjati. Izposojevalci konj so torej pri trgovini igrali pomembno vlogo.
Kar se tiče poslopij, je bilo najznamenitejše v Valvasorjevi dobi poslopje »Knežji dvorec« imenovano, katerega je dal
1.	1642, sezidati grof Volk Engelbert Turjaški, deželni glavar kranjski. Omenjeni dvorec je bil središče vsega tedanjega kranjskega plemstva. Baje je bilo zidano v obliki četverokota s prostornim dvoriščem. Bil je precej obširen, dasi zidan samo v tri nadstropja. Tam so se shajali plemiči v prvi vrsti, ker je bila tu dragocena knjižnica in zbirka umetnin. Ob slavnostnih prilikah so se pa prirejale v prostranih, krasnih vrtovih, ki so obdajali celo poslopje/ dramatične predstave — torej malo gledališče. Poslopje 'e porušil šele zadnji potres 1. 1895. v razvaline.
Za Valvasorjeve dobe pa Ljubljana še nikakor ni bila na višku metnosti, kar se tiče stavbarstva, slikarstva in kiparstva, Ljubljana je potrebovala še precej časa, da si je pridobila vsaj vnanje lice mesta in siceir je to dosegla šele v prvi polovici ?.8. stoletja, K temu so pripomogli razni na novo sezidani samostani, cerkve in zasebna poslopja. Sem spada nova stolnica s ponosno kupolo, umetnimi slikami, bodisi zunaj kot znotraj cerkve, dalje mestna hiša z vodnjakom mojstra Robbe, sedanja frančiškanska (prej avguštinska) cerkev s svojim mogočnim pročeljem, uršulinska cerkev, pravi biser italijanskega renesančnega sloga, in cerikev nemškega viteškega reda.
Ljubljana, ki je do srede 18. stoletja zelo zelo napredovala v vsakem oziru, je Pa v drugi polovici tega stoletja obstala in počasi začela z ozirom na nekdanjo slavo, propadati. Vzrok temu je bil sledeči: Trgovina, ki se je postavila že na lastne noge, je pač čutila, da je Ljubljana preveč oddaljena od morske ceste, kjer ni treba čakati na počasno prevažanje tovornikov. Trgovina se je že toliko razširila, da je postal nekdanji ljubljanski centrum ne več Pospeševanje, ampak oviranje. Polagoma so se zopet bolj kot prej začela razvijati obmorska mesta: Trst in Reka, Ljubljani ]e preostalo le še posredovalno trgovst/o nied Dunajem)—Trstom in Dunajem—Reko. K tej oslabitvi so veliko pripomogli tudi izpremenjeni vladni nazori. Privilegiji, ki so prej pooblaščali le posamezne kraje 2a obrt in trgovino, le posamezne ceste in Pota sposobne za prevažanje blaga — so Zginili.
Kot smo videli, je po odpravi sred-n)eVeških naprav trgovina zadobila novo Svobodo, tako se je po odpravi privilegi-Jev zgodilo isto in Ljubljana, ki je kraljevala nad pol tisočletja glede trgovine, je 12gubila svoj nekdanji pomen.
Poleg Ljubljana, deželnega glavnega, mesta, je v tej dobi ohranila le še Škofja
Loka pomen kot obrtno in trgovsko mesto, Svoje rokodelce: čevljarje, usnjarje, bar-varje, peke in tlkalce je imela združene v cehih. Zgodovinopisec pravi o njej: »Škofjeloški prebivalci izvažajo vsakovrstne izdelke na Nemško in v Italijo. Zlasti se tu izdeluje lepo belo platno v veliki množini, ki se z belim cvirnom vred razpošilja v druge dežele. Tudi je tu dosti trgovcev z živino, ki prodajajo konje v Italijo in z drugimi obrtnimi izdelki vred pridobe mestu mnogo dobička.« L. 1639. je poročal loški glavar briženskemu, škofu o loški trgovini; »Loški premožnejši usnjarji in tudi drugi meščani imajo navado, da nakupijo mnogo kož v Gradcu, Radgoni, v Ptuju in po drugih krajih ter jih potem prodajajo na drobno ubožnejšim usnjarjem in čevljarjem v Loki in njeni ckolici.
Posebno mnogo kož prodajo ob cerkvenih sejmih. Izdelano usnje razpečavajo večinoma po Vipavskem ali ga zamenjajo za vino in sukno.« Iz tega spoznamo, da Ločani niso na svoji obrti in trgovini nič izgubili tekom dolgega časa. Okrog mesta je cvetelo tudi platnarstvo in živinoreja, kar je trgovino le še pospeševalo.
Druga gorenjska mesta s Škofjo Loko niso mogla tkmovati, Kranj je bil znamenit zaradi pomembnih velikih živinskih sejmov in izvažal je zlasti sita, ki so se izdelovala v njegovi okolici. Kako so pa razni gorenjski kraji in mesta propadali, nam je priča Kamnik, o katerem piše Valvasor: »Mesto je imelo nekdaj mnogo bogatih Jjujdi in se zelo pečalo s trgovino, kar še vedno izpričujejo z rezanim kamnom in železnimi vrati okrašene hiše. Gotovo so nekdaj samo ti rezani kamni več stali, kakor je sedaj vsa hiša vredna. Plemstvo, ki ga je turška nevarnost semkaj prignala, je mesto zelo dvignilo in ga talko napolnilo z ljudmi, da so bili vsi prostori napolnjeni s hišami. Pred časom pa je nekdaj bogato in obljudeno mesto tako propadlo, da je četrti del hiš — ako ne več — že razpadel. Vse trgovine, razen ene, so zaprte in najlepša hiša se dobi za dve kroni v najem za celo leto. Prebivalci so popolnoma revni ljudje.« Po Valvasorjevem mnenju je krivo temu razsulu, prenehanje trgovine z Ogrsko, prej pa bi bilo iskati vzroka v prenehanju prometa s scsednjo Štajersko. Ta promet se namreč ni več vršil skozi tuhinjsko dolino, ampak po novi cesti skozi Črni graben na Trojano.
Kar nas pa gotovo preseneti, je bil neki mali kraj na Gorenjskem, ki niti mesto ni bil, imel pa bolj živahno trgovino kot vsako mesto. Kraj sam je bil podložen graščinama Stari Guttenberg in Neuhaus. To je bil Tržič. O njem se poroča: »Ves trg je napolnjen z rokodelci, ki tu izdelujejo razne vrste grobe tkanine, ki jo ime-
nujejo »merlan«, bakrene in železne posode, kotle, ponve in slične stvari,« Tržič se je še bolj dvignil v 18. stoletju zaradi nove ceste čez Ljubelj.
V kratkih potezah smo izprevideli, da pogled na gorenjska mesta ni nič kaj vesel; naravnost žalosten pa je na dolenjska. Novo mesto, Iki je bilo ponos in dika dolenjskih krajev in trgov, so obiskale mnoge nezgode; prva je zadela njegovo trgovstvo, ko so z zavzetjem Kaniže Ogri za-branili dostop vsem trgovcem iz Ogrske. Že 1. 1564. so Novomeščani tožili, da se je trgovina obrnila na drugo stran in se začela pomikati po Savi od Ljubljane proti Zagrebu. Meščani so bili primorani živeti se s težkim rokodelstvom, najhujši udarec za mesto je pa bil, da je dal nadvojvoda Karel sezidati Karlovec; ta je pritegnil v kratkem času vse življenje nase. Deželni brambovci so se premestili v Karlovec, vsa vojaška skladišča in vojaške potrebščine so šle za njimi. Za temi je odšlo vse civilno in vojaško uradništvo. Po požaru
1.	1576. so ostala vsa poslopja, zidana v vojaško svrho, prazna in razrušena, rokodelci so odpustili svoje pomočnike, gostilničarji so se zaman ozirali po gostih, trgovci so pa zaprli svoje prodajalne in se oprijeli poljedelstva. Te žalostne razmere so trajale celo 17, in polovico 18. stoletja. Žalostno stanje rokodelcev nam opisuje domačin Žiga pl. Breckerdorf: »Rokodelstvo e tukaj slabo. Meščan, ki si prizadeva sam pridelovati kruh in vino, se peča poleg svojega rokodelstva preveč s poljem: in z vinogradi; zato ni dober kmet niti dob r rokodelec. Vsakemu je njegovo rokodelstvo postranska stvar ... Vsa dela so navadno nerodna in šušmarska. Rokodelci najši popivajo, kakor da bi delali.«
(Dalje prih.)
Urad za pospeševanje obrti
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Bivši »zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« je bil z naredbo celokupne narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. januarja 1919 preosnovan v »urad r.a pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, kar pomeni na-pram bivšemu »zavodu« korak naprej. Urad je bil prideljen poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, sedaj pa spada pod ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani.
Mesto odstopivšega ravnatelja ing. VI. Remca je bil imenovan za ravnatelja ing. Viktor Turnšek.
Delokrog urada je s tem razširjen na celo Slovenijo. Da bi obrtniki imeli tudi sami neposreden vpliv pri uradu, bi bilo želeti, da se čimpreje oživotvori bivši »kuratorij«, oziroma »obrtni svet«, čigar sklepe bi imel urad izvršiti.
Notranja ureditev, namen in delovanje urada je razvidno iz njegovega statuta, ki je bil razglašen v Uradnem listu št. 43 z dne 28. januarja 1919. § 1—2 tega Statuta, ki govorita o namenu urada, sprejemamo radi važnosti ponovno v obrtniški koledar, ki izide v najkrajšem času.
Namen urada je, da stremi za tem, da kulturno dvigne samostojni obrtni stan. Ozira naj se na posebne gospodarske potrebe male in domače obrti, ne izključivši veleobrti, ter izkuša zadoščati svoji nalogi bodisi z lastnimi prireditvami, bodisi s tem, da spravlja v tesno zvezo državno obrtno pospeševanje z enakim delovanjem pokrajinskih činiteljev.
Delovanje urada naj se razteza zlasti na to-le polje:
1. Deluje naj za izboljšanje proizvajalnih pogojev in načina obrtnega proizvajanja in sicer s tem, da pospešuje dobavo surovin in izboljšuje način izdelovanja in razširja trgovsko pravilno obratovanje.
2. Urad naj se trudi tudi za boljše razpečavanje in boljšo kakovost obrtnih izdelkov ter naj budi v odjemalcih smisel za vrednost solidnega obrtnega blaga.
Urad naj stremi za tem, da se povsod, koder ne zadostuje posameznikova moč, spozna vrednost gospodarskega združevanja; deluje naj za ustanavljanje gospodar-skih organizacij in naj po možnosti sodeluje pri njih razvoju.
4.	Slednjič naj urad razširja spoznanje, kako potrebna je strokovna izobrazba; deluje naj na to, da se kolikor mogoče uporabljajo obstoječe naprave za začetno in nadaljnjo strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja kakor tudi že izučenih rokodelcev in naj tudi pospešuje mojstrski pouk vajencev.
Da doseže te namene, sme urad upodabljati vsa pripravna sredstva. Upoštevati je zlasti nastopne naprave:
1. Urad vzdržuje stalno pisarno, ki daje strokovne nasvete o vseh nalogah urada; urad pa daje sam po sebi nasvete posameznim ali združenim rokodelcem in interesentom ter skrbi za prirejanje posameznih predavanj, vrst predavanj ali kurzov, kolikor ni to naloga drugih činiteljev.
2. Urad vzdržuje knjižnico, zbirke strokovnih časopisov in čitalnico ter izpod-buja interesente, naj marljivo uporabljajo te naprave.
3. Urad prireja in sicer stalno ali le za določen čas razstave novodobnih delavnih pripomočkov, sirovin ali izdelkov in pri tem razkazuje novodobne načine proizvajanja.
4. Deluje ,poučno ali posredovalno pri nakupu sirovin in delovnih pripomočkov in pri prodaji izdelkov, bodisi posameznih ali združenih obrtnikov.
5. Slednjič podaja urad Narodni vladi nasvete in načrte o vseh obrtnih vprašanjih.
Osobito opozarjamo obrtnike na tečaje ki jih prireja urad. Tečaji so ali strokovni, ki naj obrtniku pokažejo napredek v njegovi stroki, ali kalkulacijski in knjigovodski, v katerih naj si pridobi trgovsko spretnost. Eni kakor drugi so eksistenčne važnosti za slovenske obrtnike, zlasti sedaj v naši svobodni državi, ko je sloven-
skemu delu naše kraljevine dana možnost, da se industrializira.
V tej dobi industrializacije, ki nastopa s hitrimi koraki, mora biti slovenski obrtnik na višku svoje izobrazbe, da bo vzdržal konkurenčni boj, oziroma da bo sposoben eventuelno sam preiti k industrializaciji svoje obrti.
Urad se je tega položaja slovenskega obrtništva takoj po prevratu dobro zavedel ter v nešteto slučajih posredoval pri gospodarski komisiji deželne vlade za stvarno demobilizacijo v Ljubljani pri dobavi strojev za obrtnike. Komisija je šla uradu v vseh slučajih z izredno, hvalevredno naklonjenostjo na roke.
Napredek pomeni, da je urad izposloval pri centralni vladi v Belgradu, da je bil dovoljen v proračun za leto 1920/21 kredit za stalno nameščenje strokovnih potovalnih učiteljev za krojaško, črevljar-sko in keramično (lončarsko) obrt. Zlasti lončarska obrt bo nudila učitelju zelo hvaležno polje.
Posebno pozornost obrača urad ustanavljanju obrtno-produktivnih zadrug, ki so najbolj sposobne vzdrževati konkurenco industriji. Lepe uspehe je dosegel s »sodar-sko zadrugo na Češnjici«, z »žrebljarsko in železno obrtno zadrugo v Kropi in v Kamnigorici« in s »slamnikarsko zadrugo v Mengšu«. Zadruga je pot, po kateri se zamore rešiti domača obrt.
Natančneje je opisano delovanje urada v knjigi »Obrtno pravo in delavsko zavarovanje«, ki jo je spisal strokovnjak v obrtnih zadevah gosp. dr. Bogumil Senekovič.
Opomba uredništva. Omenjeni dopis je dal objaviti zgoraj imenovani urad v »Obrtnem vestniku«. Nam takega dopisa ni poslal. Ker so pa na uspešnem delovanju precej udeleženi naši somišljeniki in je veliko zaslugo — med drugimi —, da je zavod tako uspešno deloval, gotovo pripisovati bivšemu ravnatelju zavoda g. 'ing. VI. Remcu ter predsedniku g. Kregarju, smo se čutili dolžne, dopis ponatisniti. Zavod ie bil osnovan od bivšega kranjskega deželnega odbora in je le po »zaslugi« (kar bi radi popravili, kot je razvidno iz »Celjskega obrtniškega programa«) gospodov okrog »Obrtnega vestnika« danes brez kuratorija in brez prisednikov-obrtnikov, ki bi lahko sami neposredno vplivali pri uradu. Kako se bo stvar obnesla, nam bo bodočnost pokazala.
Naredba osrednje vlade
s katero se nekateri predmeti oproščajo uvozne carine,*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dne 22. septembra
1. 1920;
I.
Uvozne carine so prosti nastopni predmeti ne glede na deželo, iz katere prihajajo, in na to, ali so za uvoz prepovedani ali ne, ako jih neposredno uvažajo
Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« štev. 217, izdane dne
2. oktobra 1920.
državne ali samoupravne naprave in M' vodi za svojo potrebo ali industrijci, obrtniki, kmetovalci in njih združbe, za svoj0 potrebo ali za potrebo svojih članov:
1. parni kotli z vso pripremo za stalnc in premične parne stroje;
2. vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo s kakršnokoli silo, in njih deli;
3. transmisije, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrode v ‘e?-1 nad 5 kg, elektične cevi, kabli in drugi prevodniki za električne toke; aparati, priprave, kalupi in orodje za kakršnokoli vrsto industrije, kmetijstva in obrta;
4. sesalke in mostne tehtnice;
5. vsa olja za mazanje in sredstva za konserviranje kotlov, strojev, motorjev in orodja;
6. plinovo olje. nafta, bencin in Y*>a druga mineralna olja razen cerozina, ki sc uporablja za izvajanje gibalne sile stroje'-' in motorjev;
7. premog in črno oglje in briket.
Omenjeni uvozniki so glede uporabe
uvoženih predmetov podrejeni cerinskemu nadzorstvu po določilih, ki jih še predpiše minister za finance; za zlorabo uvoženih predmetov pa se kaznujejo po členu 163. carinskega zakona.
II.
Nastopni predmeti se oproščajo carine ob pogoju, navedenem v prejšnji točki, in samo, če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini;
1. ves stavbinski materijal;
2. materijal za električne, vodovodni, plinske in tvorniške instalacije;
3. pomožni kemijski materijal in barve za predelovanje predmetov;
4. sirovine za podelovanje;
5. polizdelki, ki služijo za t e h n i č -n o predelovanje predmetov, po prejšnjem odobrilu generalne direkcije carin.
III.
Brezpogojno se oproščajo uvozne carine:
1. vsi neluksuzni čolni in neluksuzni brodovi (ladje za prevažanje potnikov in blaga, pontoni, vlačilnice, bagri) vsake vrste.
2. tračnice (šine), premikala, vagoni vagoneti in drezine za vse vrste železnic.
IV.
Po minimalni tarifi se ocarinjajo:
1. predmeti, navedeni v točki I., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine;
2. predmeti, navedeni v točki II., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine, in če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini;
3. tiskarske črke in tiskarski materijal brez razlike;
4. kartonske, lesene ali pločevinaste škatle za embalažo blaga;
5. steklenice za pivo in mineralno vodo;
6. vata, bombaževo predivo, bombaževi konci, new’seelandski lan, vlakna kokosa, volnena prediva razen vezilne prc-ice;
7. vreče iz kakršnegakoli materijala ki služijo za embalažo in odpremo industrijskega blaga in kmetijskih proizvodov.
V.
Za vse predmete, omenjene v gorenjih točkah, se ne pobira nošnina, če uvozniki ob merjenju in ocarinjanju uporabljajo nosače, ki jih plačajo sami.
VI.
Ta odločba stopi v veljavo dne 23. septembra 1920.
Zaradi pravilnega uporabljanja zgoraj navedene odločbe se daje carinarnicam nastopno pojasnilo:
K točki I. odločbe:
1. Industrijci in obrtniki morajo z deklaracijo vred predložiti potrdilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice (v novih pokrajinah), industrijske, oziroma ojbrtne zbornice (vSrbiji), da so res industrijci, oziroma obrtniki, in da uvoženi predmeti služijo za potrebe njih industrijskih in obrtnih podjetij. Za kmetovalce izdajajo taka potrdila kmetijske zadruge, katerih član je uvoznik.
Ako so družbe same uvozniki, takih potrdil ni treba.
Za predmete, omenjene pod št. 5. in 6, je treba odobrila ministrstva za prehrano in obnovo dežel (C br. 23.179 z dne 7. novembra 1919. in C br. 3003 z dne 28. januarja 1920.).
Omenjena potrdila in odobrila pridržujejo carinarnice kot prilogo deklaraciji.
2, O uvoženih predmetih morajo uvozniki voditi knjige, iz katerih je razvidno, kje in za kaj so bili uporabljeni. Carinska oblastva so upravičena, uvozniki pa zave-,zani, odposlancem carinskih oblastev dopuščati vpogled v te knjige, in njih podatke zravnati z dejanskim stanjem. Če so se uvoženi predmeti uporabili ali se poizkušali uporabiti za kaj drugega, ne pa za to, zaradi česar so bili oproščeni, se uvede zoper odgovorne uvoznike carinsko-kazen-ska preiskava in taka dejanja se kaznujejo po členu, 163. carinskega zakona.
K točkii II. odločbe :
1. Okornost, da uvoženih predmetov ni v državi ali v zadostni količini, morajo uvozniki ob carinjanju dokazati s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo. Taka potrdila je treba predlagati tudi za predmete, omenjene v št. 2., točke IV., od ločbe. Ta potrdila pridržuje carinarnica kot prilogo deklaraciji.
2. Za carine prosti uvoz predmetov, navednih v št. 5., je treba poprejšnjega odobrila od generalne direkcije carin. Potemtakem morajo uvozniki pred vsako uvozno ekspedicijo generalni direkciji carin po carinarnici, kjer naj se izvrši uvozna ocarinitev, predložiti prošnjo, na kateri naj se točno opišejo' polizdelki, in gotovi fabrikat, ki se izdeluje iz teh polizdelkov.
Za kvalifikacijo stavbinskega materi-jala so merodajna pojasnila, izdana z razpisom C br. 310 z dne 3. januarja 1920,
Kvsemtočkamodločbe:
Potrdila ali odobrila, ki se predlagajo Po izvršeni carinski ekspediciji za to, da bi se doseglo povračilo plačane carine, se ne jemljejo nikoli in od nobenega uvoznika v postopanje.
Iz pisarne gen. direkcije carin v Bel gradu,
dne 23. septembra 1920; C. br. 61.602
Razno.
OBRTNIKI, POGUM!
Prava zaščitnica obrtnikov je edino-le
S.	L. S. Obrtniki to dobro vedo, zato se zadnje čase vse obrača k tej stranki. Naši zavedni obrtniki to najbolj kažejo na ne-brojnih obrtniških shodih, ki jih prirejamo širom dežele. Ne pišemo podrobno o shodih, sedaj ni čas za to, ampak mi delamo. Omahljivi pa bodite ' prepričani, da je ogromna večina za nami. Obrtniki iz štajerskega volilnega okrožja imate povoda dovolj, da korporativno pokažete hrbet Rebekovim zadrugam, ker vas je varal ^ svojo nepristranostjo ter se čestokrat plazil okoli naših poslancev, kadar je hotel sploh kaj doseči za obrtnike. Danes pa je javno pokazal, kam da spada. Kakor Rebek za Štajersko je pa Franchetti za Kranjsko. Tudi on kandidira na programu J. D.
S.	Torej na program stranke, ki je že ope-tovano pokazala, da je stranka velekapitalistov. Lepa družba je to Rebek-Fran-chetti, ki nima drugega gospodarsko količkaj važnega pokazati, kot cele kopice resolucij in pa sitnosti, ki jih obrtnikom nalaga s svojimi vsemogočnimi krajnimi, želnimi in bogsigavedi kakšnimi zvezami, tako da že sama več ne vesta, je-li to kak uspeh za našega obrtnika ali ne. Nasprotno pa je stranka, na koje programu kandidirata, bila vedno grobokop naših obrtnikov; le poglejte, kako iz tal rastejo razne akcijske družbe, ki eksploatirajo kar cele vrste obrti ter spodrivajo našega obrtnika in mu odjedajo grižljaj kruha, ki mu je namenjen. Takih družb ni treba daleč iskati. Že v Ljubljani imamo družbo, ki je na ta način »socializirala« kar sedmorico najvažnejših obrti. Če potem tako zavod zasluži 100 milijonov na leto, kaj je to? Obrtniki, zapomnite si to ter oddajte 28. t. m. svoj glas za stranko, ki ima res voljo za vas delati.
KMET KMETA! OBRTNIK OBRTNIKA!
vpijejo danes nasprotniki. Kako Samostojna kmetska stranka to razume, se jasno vidi iz njene kandidatne liste. Na čelu liste je nastavila res enega bolj gosposkega kmeta Kušarja, potem pa 2, 3, 4, ki so na-zunaj pol kmeta pol obrtnika, seveda so pa tudi vsi gostilničarji in mesarji, Na-zunaj je obrtni značaj zelo poudarjen, če ima vsak po nekaj obrtov; pa denimo še petega, ki je po stanu graščak, potem nas obrtnike spominja na tiste čase, ko je naš ubogi mali obrtnik moral hoditi ob vsaki slovesni priliki jih prosit in nadlegovat, da ni prišel pri teh ljudeh v nemilost. Šele SLS ga je rešila teh okov, da je lahko poplačal tistih par goldinarjev dolga, ki ga je imel pri teh mogotcih. Izrazitega obrtnika Blažona iz Novega mesta kandidira SKS na sedmem mestu. To je kajne na mestu, da nikdar ne bo imel časti sedeti v narodni skupščini kot obrtniški poslanec.
Stranka čistih. Samostojni kmetje, ki so vpregli v agitacijo tudi nekatere obrtnike, agitirajo zoper nas, češ, SLS za obrtnike ni nič naredila, stranka je korumpi-rana, le mi »samostojni« smo čisti, mi imamo smisel za delo. Smejati se mora tem spletkam, kdor pozna program in delovanje SLS in pa malega človeka, za kate-
rega korist se stranka vedno zavzema. Med tega malega človeka spada vsekako tudi naš obrtnik, ker si z žulji svojih rok služi svoj kruh. Ogromno število zadrug, malih posojilnic, izobraževalnih društev, po naši domovini kaže jasno, s kako podlimi sredstvi agitirajo ti »prijatelji« obrtnikov, ki nikdar niso nič storili, zanj. Ker pa ne morejo nič pozitivnega pokazati, pa hočejo obrtnike slepiti. Tako n. pr., so nekatera obrtna društva, katera so zadnji čas ustanovili, delila med obrtnike špirit po znižani ceni, železo, oglje, cement itd. Vse to pa so ta društva dobila ali od Stvarne demobilizacije ali od Zavoda za pospeševanje obrti, katerim načelujeta nepristranska pristaša SLS, Ogrin in ing. Remec. Obrtniki,zapomnite si to, da boste vsaj vedeli, kdo res dela za obrtnike. Torej, čistost v stranki samostojneževje res iluzorična. Obrtniki bi vse te stvari sami lahko dobili pri imenovanih zavodih. Gotovo gre zasluga ravno SLS, da so se ustanovili. Interesantno bi bilo zvedeti, kako so si ožji prijatelji ali »somišljeniki« delili med seboj stvari, ki so jih dobili po zaslugah naših ljudi.
JDS in obrtniki. Kako slabo se mora goditi JDS, to kažejo vsaki dan njihova glasila »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki na vse mogoče načine rabijo razne skupine volivcev, sredstva, ki so vse prej kot čedna. Z veliko vnemo so se vrgli na obrtnike. Obljubljajo jim nebesa na zemlji, napak pa, ki so jih njihovi voditelji storili v zadnjih dveh letih po prevratu, teh seveda nikoli ne omenjajo. Pridno se pa zaletavajo v g. Ogrina, ki ga kandidira kot obrtnika SLS v Ljubljani. Njemu sicer ne morejo do živega, zato pa tem bolj zavijajo resnico in jo blatijo, hoteč s tem pri nepoučenih obrtnikih delati za sebe razpoloženje. Ogrin je bil imenovan od deželne vlade za predsednika Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, sedaj pa pravi »Jutro« in »Narod«: Poglejte, obrtniki, predsednik bi vam vsem lahko naklonil mnogo dragocenih strojev po nizkih cenah a jih je oddajal raje samo svojim prijateljem! Obrtniki pa niso dobili pri Gospodarski komisiji skoraj, ničesar. Te liberalne trditve so gole izmišljotine. (Glej vidni tisk v članku: »Urad za posp, obrti.«) Obrtniki so dobili pri Gospodar, komisiji največ materijala. Za enkrat smo dobili le podatke o prodaji lesa. Vsega lesa je bilo potom Lesne preskrbovalnice prodanega za skupni znesek 3,249.749 K 92 vin. Od tega lesa so dobili obrtniki lesa za skupni znesek 1,920.712 K 12 vin., torej so prejeli 64 % vsega prodanega lesa. Vse industrije in tovarne so pa prejele lesa za 632.539 K 37 vin., torej le za 11 %. Nekaj lesa pa je dobila trboveljska premogokop-na družba v znesku 458.998 K 50 vin, ostalo množino pa drugi porabniki. V zgo-rajšnjih vrstah ni označen les, ki ga je prejelo vojaštvo in drugi državni uradi. — Že iz teh podatkov je razvidno, kako neresnične so trditve demokratov, da gospodarska komisija ni upoštevala interesov obrtništva. Iz gornjih številk je tudi razvidno, da se obrtniki nemorejo pritoževati, da bi se jim pri oddaji demobilizacijskega blaga ne skušalo ustreči. Mogoče se pa pritožujejo in kričijo le tisti, ki so hoteli vedno vse pograbiti, a se jim ni hotelo vsega dati.
Nekaj o celjskem programu.
V Celju se je nekoč zbralo več obrtnikov, pripadnikov J. D. S., da bi se posvetovali o raznih obrtnih zadevah. Ta shod so imenovali Celjski kongres. Kakor navadno, se je tu baje na široko in globoko razmotrivalo stališče obrtništva in kot posledica so se stavile dolge in številne zahteve in resolucije, naslovljene na razna oblastva; največ seveda na tiste oddelke, kjer je kak uradnik ali poverjenik, ki ni ravno njih mišljenja. Med temi je seveda stavljenih več zahtev na našo pokrajinsko vlado.
Med stavljenimi zahtevami je nekaj zelo interesantnih, ki jih nikakor ne moremo prezreti. Deželna vlada za Slovenijo se poživlja, da naj »v izpopolnitev odnosno izpremenitev svoje naredbe z dne 15. novembra 1919, st. 11/20 U. 1. imperativno odredi, da se kolektivne zadruge razpuste in se na njih mesto ustanovijo strokovne odnosno sorodno - strokovne zadruge. V vsakem političnem okraju vštevši avtonomna mesta, naj se ustanovijo zveze obrtnih zadrug dotičnega okraja z okrajnim obrtnim svetom, za celo pokrajino pa naj se ustvari združenje okrajnih obrtnih zvez, okrožnih in pokrajinskih obrtnih zadrug z deželnim obrtnim svetom. K pokrajinskemu udruženju je prištevati tudi zvezo gostilničarskih zadrug.
Zadružni nadzornik naj se brezodvlačno imenuje ter naj se okrajnim glavarstvom naroči, da z vso vrnemo podpirajo reorganizacijo obrtništva.	'
Deželna vlada naj preskrbi za zastopstvo obrtništva v deželnem obrtnem in gospodarskem sosvetu v območju ministrstva za trgovino in industrijo.
Deželna vlada za Slovenijo se naprosi, da vsestransko podpira obrtništvo pri snovanju obrtnih društev, zavedajoč se, da je slovensko obrtništvo mogočen činitelj pri delu za srečnejšo bodočnost naše države. Ustanovi naj se takoj > Zveza slovenskih obrtnih društev s sedežem v Celju.« Zahteve odgovarjajo popolnoma načelom g. Franchettija iz Ljubljane in g. Rebeka iz Celja. Kajne, če bi Vam naša pokrajinska vlada vse to dovolila, potem bi že nekoliko bolj prosto dihali.
Kar se tiče >Obrtne banke«, se gospodje kongresarji popolnoma pridružujejo našemu mnenju, da bode namreč ta banka služila le za večje kreditne operacije. Prepričani so, da je potreba širom naše domovine snovati kreditne, zavode manjšega stila. Gospodje najbrž mislijo pri tem na posojilnice, prodajalne in nakupovalne zadruge, kakršne imamo mi že zdavnaj.
Zahtevajo, da naj se takoj imenuje člane za kuratorij za pospeševanje obrti v Ljubljani. Gotovo so gg. voditelji pozabili, da so se pred dobrim letom dni pritoževali celo na Belgrad, kako hoče naša vlada samostojno postopati, hoteč izvršiti svoječasni sklep, da bi imenovala obrtni sosvet za Slovenijo, oziroma kuratorij obrtno - pospeševalnega urada. Tako se časi in nazori spreminjajo.
Preobširno bi bilo razmotrivati vse zahteve, kje naj se zidajo carinarne, in kako naj se sploh izpremeni celi družabni red, da bode popolnoma odgovarjal sklepom omenjenega kongresa. Da bi se zgradile razne železniške zveze, no, to bi bilo vsekakor ne le koristno, ampak zelo potrebno; toda. kako bodemo gradili nove železnice, če pa nimamo
skoro niti toliko, da bi zamogli kriti že zgrajene. Kar se tiče za energično zasledovanje neupravičenega izvrševanja obrti, smo se mi že davno potegovali in se še potegujemo, ža-libog bo najbržje Vaša zahteva toliko pripomogla, kot naša. Šušmarji še vedno dobro izhajajo, če ne bolje kot upravičenci.
»Z neprestanim poviševanjem starih in uvajanjem novih davkov in pristojbin narašča med prebivalstvom ozlovoljenost, se goji delamržnost, manjša produktivnost, se uničujejo pridobitni stanovi in se na ta način oškodujejo za bližnjo bodočnost tudi državne finance same, ki to odvisne od blagostanja teh slojev.
Posebno hudo prizadeto po novih davkih je obrtništvo, katero itak že trpi vsled skrajšanja delovnega časa. Obrtništvo, katero se med vojno ni bogatilo kakor nekateri drugi stanovi, marveč nasprotno bilo vsled dolgotrajne vojne občutno oškodovano, ne more novih bremen trpeti iz svojega; na konsu-mente jih prevaliti pa zopet ne kaže, ker bi to pomenilo večanje itak že neznosne draginje in manjšanje kupaželjnosti. Bati se je torej, da bo pri takih razmerah ne le zmanjkalo obrtniškega naraščaja, marveč bodo še mnogi obrtniki primorani opustiti svoje obra, te, da se izognejo sigurni katastrofi.
Na ta položaj obrtnega stanu opozarjamo merodajne kroge sosebno povodom uvedbe poslovnega davka s pozivom, da se obrtništvo vzame v zaščito in oprosti bremen, ki jih ne more zmagovati. V nasprotnem slučaju bo katastrofa za obrtništvo v Jugoslaviji neizogibna. koje naravna posledica bo nedogledna škoda za državo«. Prav je, da ste zoper sedanje davke, toda kam ste pritožbo naslovili? Gotovo ste pozabili nasloviti protest na ministra Stojanoviča, ki je take davke upeljal, ki ie pa žalibog pri demokratski stranki, po-sestrtnji vaše S. D. S. —
Zahtevali ste veliko, v koliko se vam bodo zahteve uresničile, nam bo bodočnost pokazala; gotovo ie. da marsikaj, kar nameravate storiti, odgovarja temu, kar pri nas /e imamo, skoro vse pa. kar vi zahlevate, smo že tudi mi zahtevali,, izvzemši seveda ono, kar bi po vašem programu odgovarjalo načelom J. D. S.
Strokovne vesti.
Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti ima v zalogi nekaj vagonov betonskega železa po nizkih cenah. Interesenti -obrtniki naj se obrneio direktno na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22.
Obvezni nolletni tečai na državni podkov-ski šoli se prične dne 1. j a n u a r j a 1921. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. d e c e m -bra 1920 prošnio ter ji Priložiti: a) rojstni in krstni list; b) domovinski list; cl zadnje šolsko izpričevalo; čl učno izpričevalo; d) ubožni list in e) nravstveno izpričevalo. — Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivnio redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa moraio sami za hrano in potrebne učne kniige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovarue klavne živine in mesa. — Ravnateljstvo podkovske šole v L j u b 1 i a h i.
Dobava smodnika. Urad za Posoeševanie obrti v Ljubljani ima na rnzoolago večin množino navadnega in ojačenega razstrelilnega
smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo oddajale pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ulica. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 20. t. m. in predlože obenem tozadevno potrdilo od okrajnega glavarstva ali županstva.
Tečaj za luženje (bajcanje). Urad za pospeševanje obrti bo priredil skupno z državno obrtno šolo v Ljubljani dvadnevni tečaj za luženje (bajcanje). Pouk bo celodnevni. Inte-resanti - mizarji naj takoj priglasijo svojo udeležbo na Urad za pospeševanje obidi, Dunajska cesta št. 22.
Dopisi.
Komenda. Kot smo že poročali v zadnji številki, se je vršil dne 31. oktobra občni zbor tamošnje obrtne zveze. Zbora se je udeležilo zadovoljivo število naših obrtnikov. Kot govornik je nastopil g. Ivan Ogrin, ki nam je z vznesenimi besedami obrazložil delovanje našega obrtništva, pomen, ki ga bo igral obrtnik tudi v prihodnjih državnozborskih volitvah. — Razpravljala so se razna vprašanja obrtnega stanu, zlasti tamošnjih obrtnikov čevljarjev in lončarjev. Sklenilo se je obenem tudi več važnih sklepov in smernic bodočega našega delovanja.
Ljubljana. V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil v ljubljanskem Rokodelskem domu zelo dobro obiskan obrtniški shod, na katerem sta govorila govornika gg. Dr. A. Gosar in Ivan Ogrin. Temeljito sta razmotrivala stališče obrtnika napram bližajočim se volitvam. Posebno govor g. dr. Gosarja je bil tako pripro-sto-prepričevalen, da žal, da ga ni slišalo vse naše obrtništvo. Nastopilo je tudi več drugih govornikov, od katerih naj omenimo samo g. ing. VI. Remca in' vlč. g. kanonika Sušnika. Vsem gospodom se tem potom najtopleje zahvalimo za prijateljstvo, ki so ga ponovno izkazali napram obrtništvu.
Več obrtnih shodov se je vršilo v nedeljo, dne 7. t. m. v ljubljanski okolici, od katerih naj omenjamo samo večje, t. j. v Kamniku in Domžalah. Udeležba je bila povsod polnoštevilna, s čimer so zavedni obrtniki — somišljeniki SLS pokazali, da se popolnoma zavedajo važnega položaja, v katerem se nahajamo.
Pričujočo številko smo razposlali mnogim, ki niso bili do sedaj naročniki. To iz dveh razlogov: 1, od več strani nam prihajajo prošnje, naj bi poslali glasilo na ogled, in 2. ker smo pred volitvami. Komur bo glasilo ugajalo, naj ga nemudoma naroči pri našem upravništvu. Da pa obrtniki ne bodo v volivni borbi omahljivi, se nam je zdelo umestno izdati posebno številko, potom katere lahko izprevidijo, katera stranka se v resnici bori za dobrobit in procvit obrtništva, v prvi vrsti nižjih, t, j. malih obrtnikov. Obrtnik, niti iz verskega niti iz tvojega sedanjega faktičnega stališča se ne moreš pridružiti našim nasprotnikom, Njih stališče je protiversko, centralistično in kapitalistično. Revež se pa ne more družiti s kapitalisti! Naj bode
tvoja organizacija edino-!e Jugoslovanska obrtna zveza, koje načela temelje na krščanski podlagi, ki stopa z odkritim programom v boj. Glasilo stane celoletno samo 20 kron, a
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Vzajemno podporno društvo v Linam::
reg. zadr. z omejenim jamstvom., Kongresni trg 19. Rezervni zaklad nad 500.000 K.
Hranilne vloge se obrestujejo po 3 */4 °/o> Posojila na poljubno dobo let. — Osebni kredit 6°|0 proti podpisu zadolžnice ali menice. -— Posojila proti zastavi terjatev } potom cesije © n/o. — Posojila na hipoteke 572% proti podpisu zadolžnice
Hitra rešitev prošenj! Uradne ure od 8. do 12. ure. Prospekti brezplačno na razpolago.
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon 100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Obdelan stavbni les
ležeč tik okrajne ceste pri Medvodah, se proda. — Več o tem se poizve pri: IVAN PETERNEL, Preska p. Medvodah.
Karol Majce i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene čevlje in čevljarske potrebščine.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopačy svečar v Ljubljani
Celovška cesta St. 90.
pr--------------
* ^tavbno podjetje in lesna trgovina j>
Korošec Oragotin, Braslovče
@«v»
prejema vsa zidarska in druga stavbna dela, izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune, prodaja raznovrsten les ter istega kupuje, izvršuje vsako množino lesenih zabojev vsake velikosti. — I^elo solidno in po primerno nizkih cenah.
ISBSSHSHHlIBISEIlHilEllialiBl
r. z. z n. z,
v Ljubljani« Pražakova ulica št. 3
sprejema hraniine vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Pražakova ulica St. 3
sprejema naročila za vsa stavbna in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni' nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
MT Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna.
V
(9(9©©©©©©® ©
eieie
rovaim
K9
v Ljubljani
je edini 'slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah.
©©©© © © © © © © © © © © © ©©
♦ ♦
ikr
Delniška glavnica: K 30,000.000—.
Tršico (stekaduro)
in poljedelsko orodje
ima v zalogi po zelo nizkih cenah
Obrtna centrala v Ljubljani
Pražakova ulica št. 3.
/
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna
♦ r±-
□♦S
Jadranska banka
Centrala:
Trst.
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Split,
Šibenik,
Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Podružnica Ljubljana
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Si
Rezerve: nad K 10,000.000*—.
ZH1 ♦__♦
Ria
Potlištvo Iz upognjenega lesa je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva ::: pOCClii*
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci dnbe posebne popuste.
taSfcafiElg:,,,
SiavUna pisarna:: IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje St. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune.
Delo solidno, po primerno nizkih cenah. ©
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
=i
hhwhhwwhwhhhwwhhhhhhhwhhhhhhhhphhhhhHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH
a
Sospodarska
v £jubljani ——
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze
dunajska cesta 38/1.
banka
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x