IZ TUJEGA TISKA

RUMENONOGI GALEB KOT PLENILEC JAJC NAVADNE ČIGRE 
// Petra Vrh Vrezec

Večina morskih ptic gnezdi v kolonijah, skupnostih odraslih ptic z jajci in/ali mladiči, kar predstavlja lahko dostopno hrano za mnoge plenilce. Čeprav kolonijska skupina pomeni večjo varnost posame­zne ptice in njenega gnezda, lahko specializiran in učinkovit plenilec znatno prizadene gnezdeče ptice v koloniji. Če izključimo največjega plenil­ca, človeka, so koloniji največja grožnja kopenski plenilci. Povzročijo lahko dramatično zmanjšanje lokalne populacije morskih ptic, tudi lokalno in popolno izumrtje, saj je veliko morskih ptic prišlo na seznam izumrlih vrst, ko so na njihove gnezdil­ne otoke sredi oceanov začeli zahajati ljudje, z njimi pa kopenski plenilci, kot so podgane in mačke. 
Ptičje vrste, ki plenijo kolonije morskih ptic, so navadno naravni plenilci in njihovi učinki so pogosto majhni, saj so gnezdeče ptice nanje prila­gojene in se jim uspešno izogibajo. Okoljske spre­membe pa so povzročile širjenje nekaterih vrst ptičjih plenilcev, zlasti velikih galebov, ki so zde­setkali populacije nekaterih morskih ptic. Kaže se, da so zaradi svoje majhnosti čigre zelo občutljiva skupina, zato njihova tradicionalna gnezdišča niso skoraj nikoli blizu gnezdišč velikih galebov. Neka­tere študije so poročale o škodljivih učinkih velikih galebov na čigre, kot so kraja ali kleptoparazitizem (ko ena vrsta ukrade drugi hrano, gnezditveni material ipd.), tekmovanje za gnezdišče in plenje­nje jajc ter mladičev. V Sredozemlju je rumenono­gi galeb (Larus michahellis) v zadnjih desetletjih doživel demografsko eksplozijo, kar je imelo učinek tudi na druge vrste ptic. Nekatere vrste čiger so se zato premaknile na s hrano revnejša gnezditvena območja, kar ima za posledico manjšo rodnost. 
OGROŽENE MANJŠE KOLONIJE
Čeprav je bilo plenjenje opredeljeno kot možna grožnja za nekatere vrste čiger, je o razsežnostih ga­lebjega plenjenja čiger poročalo le malo študij. Ena od raziskav je potekala v delti reke Ebro v Španiji z eno največjih mešanih kolonij morskih ptic v zahodnem Sredozemlju. Na tem območju živijo navadne (Sterna hirundo) in male čigre (Sternula albifrons), ki gnezdijo skupaj z velikimi galebi - ru­menonogimi in sredozemskimi galebi (Ichthyaetus audouinii). Vpliv plenjenja rumenonogih galebov se je pokazal predvsem v manjših kolonijah, v katerih so bila uplenjena v nekaterih primerih celo vsa gnezda. Poleg galebov so bili na območju prisotni tudi drugi potencialni plenilci jajc, kot so nekatere vrste čapelj in večjih pobrežnikov. 
Zmanjšanje gnezditvenega uspeha je posledica plenjenja jajc ali mladičev, pa tudi izbire slabših gnezditvenih mest in pogosta kraja hrane. Kljub temu jim v raziskavi ni uspelo natančno oceniti, v kakšnem obsegu je galebje plenjenje vplivalo na razmnoževanje čiger in če jih to dejansko ogroža. Tudi razdalja do najbližje kolonije rumenonogih galebov se ni izkazala kot bistvena za povečano plenjenje. Zagotovo pa je, da se je verjetnost plenje­nja močno zmanjšala, ko so čigre gnezdile v velikih skupinah, kar potrjuje domnevo, da kolonialno gnezdenje omogoča boljšo zaščito pred zračnimi plenilci. Rumenonogi galebi lahko torej vplivajo na gnezditveni uspeh zlasti tistih ptic, ki gnezdi­jo v majhnih kolonijah, in so lahko tako le zadnji, čeprav ne glavni razlog izginjanja čiger.

VIR
––
Hernández-Matías, A. & Ruiz, X. (2003): Predation on common tern eggs by the yellow-legged gull at the Ebro Delta. – Scentia Marina 67 (2): 95-101.



foto: iStock