I* «rus POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Celje - skladišče D-Per 70/1984 mm ^ Delu čast in oblast! COBISS ffl LETO XXXVIII. MAJ 1984 ŠT. 5 GLASILO SOZD H M E Z A D, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC * KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * ČEBELARSKA ZADRUGA Petrovče * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ NOTRANJA TRGOVINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana * INTERNA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD PRVI MAJ - PRAZNIK DELA Ob prvem maju, prazniku delovnih ljudi je naša dolžnost, da temeljito pogledamo naše dosežene rezultate tako v širši družbeni skupnosti, kot v OZD, kjer združujemo svoje delo. Potrebno je tudi izluščiti naš osebni delež, zlasti zavoljo tega, da z ustvarjalno kritiko lahko dajemo pobude in tudi opozorilo tistim, ki v našem samoupravnem procesu in materialnem bogatenju družbe žele sodelovati samo verbalno, niso pa pripravljeni prispevati konkretni delež k našemu razvoju. Letošnji prvi maj praznujemo, ko se naša celotna družba nahaja v težki ekonomski situaciji. Kriza, ki jo preživljamo danes, je sicer odraz splošne svetovne krize in težke gospodarske situacije zlasti še nerazvitih in slabo razvitih dežel. Ne moremo pa mimo tega, da za težko situacijo nosimo tudi del krivde sami. Težka gospodarska situacija, v kateri se nahaja naša družba, sigurno ne gre tudi brez posledic mimo Hmezada. Krepko je posegla tudi v naše utečeno delo in navade. Vsakodnevno se srečujemo z raznimi težavami in problemi, ki jih moramo premagovati, da lahko še nemoteno delamo in gospodarimo. Težave so npr. na področju deviz, finančnih sredstev, kjer splošna težka finančna in devizna problematika povzroča niz težav tudi Hmezadu. Visoke obresti in sploh pomanjkanje investicijskih sredstev so resno ogrozile našo investicijsko politiko tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. S tem pa tudi naš nadaljnji razvoj in realizacijo projektov, ki so sprejeti v srednjeročnem planu. Tudi oskrba z repromaterialom je vse težavnejša Stalno smo pod pritiski in zahtevami po dinarskih in deviznih sovlaganjih. Brez dvoma bo potrebno veliko prizadevanja odgovornih DO oz. delavcev, ki so zadolženi za posamezna področja, da bomo krizo premagali in jo ublažili. Lansko leto je kljub težavam proizvodnja nemoteno tekla. Tudi v letošnjem letu doslej še ni bilo večjih težav. Tudi oskrba s koruzo je v Hmezadu bila dobra kljub težavam, ki vladajo na tem trgu. Menim, da je praznik dela dan, ko se moramo temeljito spoznati s težavami in zastaviti našo delovno aktivnost tako, da bomo nadaljevali kontinuiteto delavskega gibanja, revolucije in našega razvoja samoupravne demokracije. Z malodušjem, tarnanjem, kritizerstvom ne bomo dosegli nič. Naše naloge v Hmezadu so predvsem naslednje. Čimbolj moramo razvijati in bogatiti naše samoupravne odnose in samoupravljanje. V tem procesu moramo vsi sodelovati z največjo odgovornostjo. Vedno moramo imeti v svoji viziji družbo in družbeni interes, materialno močno in humano družbo, ker tako nam bo omogočen tudi naš vsestranski razvoj. Tudi v Hmezadu se moramo tako obnašati. Vse sile moramo združiti. Premagati moramo parcialne, podjetniške interese. Združevanje sil pa pomeni, da moramo čimbolj., poenotiti našo razvojno politiko na vseh področjih in se ustrezno organizirati za enotnejši nastop. Čim manj mora biti dvojnosti, egoizma itd. Marsikdaj se bo potrebno odreči svojemu vrtičku. To je tudi ena izmed osnovnih nalog, da bomo lahko razvijali kvalitetne medsebojne samoupravne odnose, solidarnosti in s tem skupno premagovanje težav. Z odgovornim pristopom, prizadevanjem, delom, razvijanju samoupravnih odnosov in aktivnim družbenopolitičnim delovanjem bomo v Hmezadu veliko prispevali k splošnemu prizadevanju naše socialistične samoupravne skupnosti. S tem bomo najlepše proslavili naš praznik prvi maj. Vsem delavcem, združenim kmetom in obrtnikom čestitam za praznik dela in želim čimveč delovnih uspehov. Vlado GORIŠEK, predsednik PO SOZD PRAZjsjIli DELA VSEBINA Stran 4 - Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica Stran 5 - Varooza Stran 7 — Stezice Stran 11 - Strokovna ekskurzija perutninarjev Stran 14 - Razpis štipendij Stran 16 - Križanka PROBLEMSKA DO Notranja trgovina KONFERENCA SEJA SVETA direktorjev Komunisti sozd Hmezad so ugotavljali realizacijo sklepov in nalog prejšnjih konferenc in ugotovili, da sklepi prejšnjih konferenc niso v celoti realizirani predvsem s področja gospodarjenja. Vzroki so v delno zapletenem gospodarskem položaju, delno pa v neizvajanju dogovorjenih nalog. Problematično je dejstvo, da gospodarskega plana sozd ne realiziramo v celoti, zato je konferenca sprejela konkretne zaključke in ukrepe za realizacijo plana sozd, ki jih je sprejel tudi delavski svet sozd. Nekaj zaključkov: - Ker se Hmezad vključuje v mednarodne tokove, kjer je potrebno posvetiti kvaliteti proizvodov vso pozornost, je nujno pristopiti k izdelavi standardov za naše proizvode; - izvajanje plana je pogojeno z utrjevanjem programsko tržnih celot, kjer mora vsak član izpolnjevati svoje obveznosti; - sprotno uvajanje agrotehnične dosežke v proizvodnjo; - v DO s kooperacijsko proizvodnjo je nujno razvijati odnose sodelovanja med družbenim in zasebnim sektorjem na principu sovlaganja. Prav tako pa tudi hitrejše vključevanje v reprodukcijske povezave z ostalimi DO Hmezada; - glede na pomanjkljivo oskrbljenost jugoslovanskega tirga z mlekom in mlečnimi proizvodi je nujno ustvariti pogoje v čim večje ekonomske efekte na tem področju; - izvajanje fizičnega obsega proizvodnje je nujno spremljati mesečno, analizo izvajanja sprejetih ukrepov pa izdelati ob periodičnih obračunih; - v proizvodnji doseči tako kvaliteto, da bosta domači in tuji trg sprejela naše proizvode; - izvoz mora potekati preko nosilk izvoza; - iskanje možnosti izvoza tudi drugih proizvodov, ki jih še do sedaj nismo izvažali; - izdelati operativni program, kako čim več uvoznih materialov nadomestiti z domačimi (soja, embalaža, itd.); - povezovanje preko turističnih in gostinskih OZD preko ustreznih sporazumov; - izdelati analizo delovnega časa z ozirom na planiran fizični obseg; - proučiti, kjer je smotrno in mogoče uvesti tudi drugo izmeno za boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet Podrobno izdelani zaključki in ukrepi so bili poslani vsem sekretarjem OOZK in direktorjem DO, zato morajo te ukrepe proučiti vse OOZK v vseh enotah sozd. Poleg vseh nalog je konferenca obravnavala tudi problematiko uveljavljanja inovacijske dejavnosti, kajti to dejavnost moramo uveljaviti kot množično gibanje in tako mobilizirati ustvarjalnost vseh delavcev za reševanje problemov povečanja produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete proizvodov in varčevanje z materiali in energijo. S področja inovacijske dejavnosti je konferenca sprejela naslednje zaključke: - v OZD zagotoviti, da se bodo prizadevanja delavcev - inovatorjev, uveljavila kot sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti pri izvajanju izboljševanja celovitega delovnega procesa; - v OZD ukreniti vse potrebno, da bi še povečala motiviranost delavcev, da bi več delali na inovacijskem področju; - zagotoviti, da bodo inovacije dohodkovno zanimive; - zagotoviti, da se inovacijska dejavnost uveljavlja kot povsem običajen sestavni del reprodukcijskega procesa in poslovanja vsake OZD in kot dejavnost, ki more bistveno izboljšati rezultate gospodarjenja; - uveljaviti možnost za združevanje sredstev v te namene. Zaključki iri ukrepi zavezujejo vse komuniste v sozd. I. V. Po zanimivi predstavitvi in nalogah o nadaljnjem delu v DO Notranja trgovina ter perspektivah Novega Celja, ki jo je podal tov. direktor Ivan Debelak, je svet direktorjev obravnaval naloge v Hmezadu na osnovi sprejetih sklepov in ukrepov 5. seje delavskega sveta SOZD. Sprejeti ukrepi in naloge zavezujejo vse člane kolektiva, tako z Sprejem in uveljavitev Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ul. 1. SFRJ, 21/82), Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. 1. SRS 35/82), Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. 1. SFRJ, 23/82), Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS 27/83), pomeni za vse OZD spreminjanje in dopolnjevanje določil samoupravnih splošnih aktov. V Statute temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij je potrebno predvsem vnesti določila o postopku za investicijska vlaganja, saj bi bile sicer sprejete odločitve v nasprotju z zakonom. Spremenila so se tudi določila v zvezi z odborom oz. komitejem za SLO in družbeno samozaščito, saj komite za SLO in DS ni več izvršilni organ delavskega sveta, ampak je poseben organ. Pravilnike o delovnih razmerjih je potrebno dopolniti z novimi členi, ki določajo in urejajo pravice delovnih invalidov, njihovo razporejanje oz. pravice do prekvalifikacije in dokvalifikacije. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi skupnih enotnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice in posojil za izgradnjo ah nakup zasebnih stanovanj in Pravlnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bilo potrebno novo zakonodajo na tem področju predvsem terminološko uskladiti. Hkrati so se spremenili tudi členi, za katere se je že prej v praksi izkazalo, da so neustrezno formulirani. Višina zneska posojila se je zato spremenila in bo po uveljavitvi sprememb in dopolnitev lahko delavec dobil za individualno gradnjo kredit v vrednosti 18 m2 stanovanjske površine. Organizacije bodo hkrati v svojih aktivih dopolnile oz. spremenile tudi druge člene, za spremembo katerih se je pokazala potreba. Spremembe in dopolnitve Statutov in Samoupravnih sporazumov o združitvi v DO, Samoupravnega sporazuma o združevanju in upo- ekonomskega področja, področja financ in področja zunanje-trgovinskega in deviznega poslovanja. Nadalje so direktorji obravnavali še predlog pravilnika o investicijski dejavnosti in nalogah v SOZD po 10. seji CZ ZKS. Po seji pa so si ogledali še prostore v graščini Novo Celje. I. V. rabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in Pravilnikov o reševanju stanovanjskih potreb delavcev bodo delavci sprejemali z osebnim izjavljanjem na referendumih, spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih pa se sprejemajo na zborih delavcev. Pravni oddelek Obiski po delovnih organizacijah Marca so predsedniki družbenopolitičnih organizacij SOZD in predstavnik PO SOZD obiskali delovne organizacije Minervo, Strojno, Vrtnarstvo, Celjske mlekarne, Celjsko mesno industrijo, Gostin-stvo-turizem, Notranjo trgovino in Kmetijstvo Žalec. Namen obiska je bila predvsem izmenjava izkušenj s področja družbeno-političnega delovanja v Hmezadu. Poleg omenjene'tematike so potekali razgovori tudi s področja stanovanjske problematike, istočasnega razvoja vseh delovnih organizacij, o pokrivanju solidarnostnega sklada SOZD, štipendijski politiki, o delovni praksi, regresih za dopust, delegatskem sistemu, sistemu informiranja, samoupravni organiziranosti in o gospodarjenju. Ob zaključju razgovorov smo v vsaki DO obojestransko ugotovili, da bi moralo biti takih razgovorov več. I. V. Delavci tistih organizacij, ki so uspešne, ne morejo biti več solidarni in prizanesljivi do tistih, ki so neutemeljeno gradili svoj obstoj in razvoj na posojilih brez lastnih sredstev, ki so slabo gospodarili, potem pa svoje obveznosti prevračali na druge in na vso skupnost. Marjan Orožen (iz gradiva za X. kongres Zveze sindikatov SRS) IMENOVANJA V SOZD RUDI JANEŽIČ, roj. 1941. leta, kmetijski inženir, doslej vodja PE Vrbje v DO Kmetijstvo Žalec je bil imenovan za direktorja tozd Kmetijstvo Petrovče v DO Kmetijstvo Žalec. BRANKO ROBIČ, roj. 1950. leta, ing. strojništva doslej zaposlen v SOZD Agros Šempeter, je bil imenovan za tehničnega vodjo tozd PKM v DO Strojna Žalec. FRIDO GOBEC, roj, 1936. leta, kmetijski tehnik, doslej v. d. je bil imenovan za direktorja TOZD Kmetijska preskrba v DO Kmetijski kombinat Šmarje. FRANC MUŽINA, roj. 1932. leta, kmetijski tehnik, doslej v. d. je bil imenovan za direktorja tozd Kmetijstvo v DO Kmetijski kombinat Šmarje. Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov SOZD, DO in TOZD Drugače o prazniku dela Praznik dela mora biti več kot počitek Vsak praznik je povezan z jubileji. Tudi naš največji proletarski praznik - praznik dela - je normalno povezan z delovnimi zmagami. Letošnji praznik dela bomo praznovali sicer z nekoliko manj razkošno, vendar s trdno voljo delati več in bolj, da bodo naslednji prazniki boljši, lepši in delavca vredni. O prazniku so naši delavci razmišljali: Borut Čremožnik, pomočnik vodje farme na Zepini: Letošnji prvi maj bomo praznovali delovno. Praznika še nisem preživel v delovni organizaciji. Kot delavec si za praznik dela želim, da bi bilo med delavci več razumevanja. Izboljšati bi se morali odnosi med delavci. Praznovanje prvega maja oziroma praznika dela bi moralo biti bolj kolektivno. Nikoli se nisem bal delati. Ko sem bil še v šoli, sem komaj čakal, da se bom zaposlil in delovni organizaciji pripomogel s svojim delom. Zavedam se, da kot posameznik ne morem veliko narediti, večje uspehe lahko doseže le več delavcev skupaj. Bernarda Pavlič, administrativna dela, Strojna: Praznik dela smo podedovali. Zato preveč šolsko gledamo na ta praznik in o njem premalo razmišljamo. Takrat, ko so se delavci borili za svoje pravice, je imel praznik dela drugačen pomen. Tudi v današnjih dneh naj bi imel praznik resničen pomen praznika dela. Čeprav vemo, da imamo čuden odnos do dela. Delo je premalo' cenjeno, fizično in umsko. Praznik dela bi dobil več smisla le, če bi se spremenil odnos do dela Seveda je za ta praznik nujno proslaviti delovne uspehe. Po mojem mnenju bi se morali bolj posvetiti delovnim uspehom delavca. . Lidija Habjan, materialni knjigovodja, Kmetijstvo: Praznik dela mi pomeni toliko kot vsi drugi prazniki. Seveda, si za ta praznik želim, da bi se rešil problem brezposelnosti mladine. Starejši delavci naj bi šli prej v pokoj in delovna mesta prepustili mladim. Moja največja želja je, da bi praznik dela še veliko let preživeli v miru. Marko Kugler, viličarist. Notranja trgovina: Praznik dela bomo slovesno proslavili. Za praznik bo dovolj prostih i L dni, vendar si zaradi dežurstev ne bom mogel privoščiti daljšega dopusta Sel bom na krajši izlet Moti me, da še vedno ni nagrajevanja po delu. Fizični delavci nismo dovolj dobro ocenjeni za delo, ki ga opravljamo. Seveda bi morali vsi bolj delati. Pri nas pa nekateri še vedno samo govorijo, da delajo. Najprej s prstom pokažejo na delavca, če premalo dela Peter Gominšek, ekonom, Interna banka: Praznik dela je bolj spomin na tiste čase, ko delavci praznika še niso smeh praznovati. Danes je praznik dela nekaj samoupravnega in izgublja svoj prvotni pomen. Menim, da je vsak delovni uspeh povod za veselje in praznik delavca. Delo je še vedno premalo ovrednoteno, predvsem delavcev v neposredni proizvodnji. Spremeniti bi bilo potrebno odnos do dela. Za boljše delo bi se morali izboljšati tudi medsebojni odnosi delavcev. Milena Cencelj, administratorka, Hmezad skupne službe: Kot delavki mi praznik dela pomeni več kot daljši vikend, saj je to praznik vseh delavcev. Zelo rada delam in sem z delom zadovoljna tudi zato, ker imam dobre sodelavce. Praznik dela je ne samo naš ampak svetovni praznik vseh delovnih ljudi. Želim si, da bi bila pravica za vse enaka. Sindikat bi moral biti zaveznik delavcev in ne vladajoče elite. M. N. Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec Bliža se referendum Na sejah zadružnih svetov in zborih TZO smo v mesecu februarju obravnavali Osnutke sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov TZO in KZ zaradi novosti: Pokojninsko invalidske zakonodaje, ki so jih uvedli Zvezni in Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. - Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zaradi katerega se prvenstveno dopolnijo SSa glede gospodarjenja z investicijskimi sredstvi - investicijska vlaganja Novosti so v zvezi dajanja pobude za določanje o investicijskem vlaganju, sprejema predloga investicijske odločitve, opredelitve investicije ter sprejema investicijske odločitve; Novi zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Novosti so v zvezi s komiteji za SLO in DS (sama sestava, ni več izvršilni organ samoupravnega organa) ter pristojnosti organov upravljanja z vidika splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Največ pozornosti smo posvetili pokojninsko invalidski zakonodaji, kajti bistveno se je spremenil položaj združenih kmetov v prid izenačitve z delavci v združenem delu. Nič manj časa pa nismo namenili obravnavi sprememb glede investicijskega gospodarjenja. Ker v tem času še ni bil določen konkreten termin za izvedbo referenduma, smo v KZ določili mesec maj ^.zadnjo nedeljo ter se dogovorili, da bomo o novostih še razpravljali na razširjenih sejah zadružnih svetov koncem aprila oz. v začetku maja. Samo delavci KZ pa bomo 28. maja z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejemali Spremembe in dopolnitve pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi skupnih enotnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice in posojil za izgradnjo ali nakup zasebnih stanovanj ter Osnove in merila individualne delovne uspešnosti delavcev, ki je letni akt in je še v razpravi. V. Bizjak V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti. Marjan Orožen (iz gradiva za X. kongres Zveze sindikatov Slovenije) Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica V HMEZADU HITREJE DO ZASTAVLJENIH CILJEV Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je ena izmed najmlajših članic v okviru SOZD Hmezad. V Hmezad se je vključila tudi zato, da bi hitreje dosegla zastavljene cilje v razvoju kmetijstva. Območje njenega poslanstva zajema kmetijsko proizvodnjo kmetov kooperantov jugovzhodnih predelov Pohorja in nižinskih predelov v občini Slovenska Bistrica. Kmetje kooperanti se ukvarjajo največ z govedorejo in mlečno proizvodnjo, poleg tega pa trgu nudijo še veliko drugih pridelkov. Kmetijska zadruga zaposluje okoli 60 delavcev v dveh temeljnih zadružnih enotah Slovenska Bistrica in Oplotnica, ki se po svoji osnovni dejavnosti ne razlikujeta Zadruga krepi enotno politiko razvoja obeh temeljnih zadružnih enot. Kmetijska zadruga sodeluje s skoraj 700 člani zadruge in 1200 kooperanti. Glavni delež proizvodnje predstavlja govedoreja z mlečno proizvodnjo. Proizvodnjo govedi uspešno večajo, saj so lani odkupili 1245 ton govedi. Odkupili so tudi 4 milijone 107 tisoč litrov mleka V zadrugi imajo organizirano proizvodnjo sadja na površini 60 hektarjev sadovnjakov. V teh sadovnjakih dozorevajo predvsem sorte zlati delišes, jonatan, jona-gold, idared in mutsu. Sadjarsko proizvodnjo nameravajo še razširiti, saj imajo dovolj površin za to proizvodnjo. Primanjkuje jim sredstev za obnove in razširitev. Škriplje pri bančnih sredstvih, lastnih sredstev zadruge in kooperantov je tudi premalo. Imajo tudi veliko starih nasadov iz katerih odkupujejo veliko industrijskih jabolk. Jabolka s področja Slovenske Bistrice gredo tudi v izvoz. Izvozih so 25 ton jabolk. S kvalitetnimi namiznimi jabolki bi se lahko še bolj vključili v izvoz. Če bi hoteli doseči boljše rezultate tudi v izvozu, bi bilo potrebno povečati hladilnico v Celju. Pri kmetih jabolk ni mogoče pripraviti za izvoz zaradi problema sortiranja, pakiranja, manipulacije; nakladanja in transporta Nekateri kooperanti pridelujejo tudi kvalitetna vina. S tega področ- ja so znane sorte vin rizlingi, šipon in črnine. V občini imajo okoli 600 hektarjev vinogradov. Vinogradniška proizvodnja v zadnjih letih stagnira, saj za obnovo vinogradov ni dovolj sredstev. Vinogradništvo je zaradi neusklajenih cen v neugodnem položaju. Kvalitetna vina bi bilo mogoče tudi izvažati. Sedaj vse grozdje prodajajo kmetijskemu kombinatu Slovenska Bistrica. Sovlagajo v njihovo polnilno Unijo, tako da bodo lahko sami polnih buteljke. Pričakujejo, da bodo za razvoj vinogradništva dobili finančna sredstva od Hranilno kreditne službe Žalec. Trenutno jim največ problemov povzroča sklepanje pogodb za sladkorno peso. Kmetijska zadruga je podpisala sporazum za novo kulturo na tem področju in letos bodo njihovi kooperanti pridelovali peso na 36 hektarjih. Kmetje v zadrugi večkrat pomišljajo, da bi na področju, ki je usmerjeno v živinorejo, sadili sladkorno peso. Poleg tega zadrugi primanjkuje ustreznih površin za to kulturo. Lanski setveni plan pšenice so uspešno realizirali. Nekohko manj pogodb so sklenili le na področju Oplotnice, plan na področju Slovenske Bistrice so presegli. Za višinske kmetije so še premalo naredili Območje Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica sega tudi na Pohorje. Na tem področju je veliko pol-kmetov, marsikateri kmetiji predstavlja glavni dohodek les. Imajo kar dve tretjini zaščitenih višinskih kmetij v občini Slovenska Bistrica. Te kmetije se veliko težje vključujejo v tržno proizvodnjo v primerjavi z nižinskimi kmeti. Proizvodnja na manj rodovitni zemlji je vehko manjša in kmet mora vložiti več dela. V zadrugi se zavedajo, da so na tem področju še premalo naredili. K problemom hribovskega kmetijstva bi morah pristopiti bolj celovito in problematika višinskih kmetij ne bi smela biti omejena le na področje kmetijske zadruge. V zadrugi so pripravili okoh 800 programov za usmerjanje kmetij v še večjo proizvodnjo za trg. V začetni fazi se bodo višinske kmetije vključile v tržno proizvodnjo mleka Predvidevajo, da bodo na teh področjih odkup mleka po-yečali za 10 krat S Frajhajma, Šmartega na Pohorju, Tinja, kmetje že sami dostavljajo mleko in od višinskih kmetij zberejo že eno četrtino od vsega zbranega mleka. Poudarek bi radi dah kmečkemu turizmu, ki še ni dovolj razvit, kajti osnovni pogoj za kmečki turizem je urejena in proizvodno usmerjena kmetija Novi proizvodi zadruge Odkar je Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica članica Hmezada, so se usmerili tudi v nekatere nove vrste pridelkov. To so proizvodnja šampinjonov, ovčereja, prašičereja in ribištvo. Leta 1982 so ustanovili gobarsko skupnost v kateri so povezani proizvajalci šampinjonov. Kompost za proizvodnjo šampinjonov jim do-bavlj a Kmetij ski kombinat Drava iz Radelj. Proizvodnja šampinjonov je zaenkrat še nerentabilna. Težave pri tej proizvodnji so takšne, da bi jo najrajši opustili. Lani so proizvedli le 17 ton šampinjonov od planiranih 35 ton. Zakaj je pridelek toliko manjši, še niso ugotovili. Vzroke toliko manjše proizvodnje lahko iščejo v kompostu in micehju. V zadrugi nikoli ne vedo kakšen kompost im micelij so dobih od dobavitelja. Pri proizvodnji šampinjonov pa sta micehj in kompost najpomembnejša. Za začetek ovčereje imajo ovce samo pri enem kooperantu. Za naprej planirajo, da bodo ovečerejo še bolj razvili. Tudi pri odkupu prašičev planirajo, da bodo povečali odkup od sedanjih 20 ton na 100 ton. Povečah bodo tudi odkupno mrežo za mleko, in bodo odkupih več kot 4 milijone 334 tisoč litrov mleka. Povečah ne bodo samo proizvodnje, temveč bodo naslednje leto začeli z izgradnjo novega blagovnega centra za kmetijsko preskrbo. Sedanja kmetijska preskrba ne ustreza več razmeram in potrebam kmetov po boljši oskrbljenosti kooperantov z reprodukcijskim materialom za kmetijsko proizvodnjo. Problemov ne manjka V zadrugi vehko pozornosti namenjajo urejanju kmetijskih povr- šin. Z melioracijami so uredili že 60 hektarjev kmetijskih površin. Že jeseni 1983 bi morah dokončati dodatnih 120 hektarjev. Dela izvajalca so se zakasnila tako, da ne bodo zaključena niti do spomladanske setve. Zakasnitev je povzročila zadrugi in predvsem kooperantom vehko materialno škodo. Po pogodbi bi morali dela končati do konca lanskega leta. Zaradi slabe oskrbe z repromaterialom in nesporazumov glede cen izvajalca bodo dela končana šele letos. To je povzročilo vehko negodovanje kmetov in problem ni več finančen, temveč tudi političen. V Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica si prizadevajo, da bi kmete kooperante čim bolje oskrbovali z zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili in semeni. Le tako bodo kooperanti lahko pridelali več hrane. Cenovna nesorazmerja mad kmetijskimi proizvodi in potem končnimi proizvodi so še vedno prevehka in marsikateremu kooperantu včasih jemljejo veselje do večje proizvodnje. Predelovalna industrija bi morala imeti več posluha za primarno proizvodnjo in vehko problemov bi lahko rešili znotraj reprodukcijskih verig. Problemi zadruge v reprodukcijski verigi in asociaciji Hmezada postajajo manjši. Tudi s pokojninsko invalidskim zavarovanjem niso zadovljni. Zakonodajalec ni priskrbel dovolj jasnih navodil in zadruge bodo morale zagotavljati 25 odstotkov deleža za pokojnine. Kjer koh bodo vzeli, se bo nekje poznalo. Visoke obresti so zmanjšale možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva. Kmetje, ki so zamudili obdobje nizkih obresti in regresov, si bodo v sedanjih razmerah težje omislili izboljšanje in povečanje proizvodnje z novimi investicijami. Čeprav je delo zadruge Slovenska Bistrica v primerjavi s Savinjsko dolino čisto drugačno področje, so si problemi podobni kot jajce jajcu. Kmetijstvo je naredilo velik korak naprej tudi v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica, vendar bi moral biti ta korak še daljši in smelejši. Vendar le ob izdatnejši podpori celotne skupnosti, ki si v kmetijstvu ne bi smela dovoliti toliko eksperimentov. Ne samo za kmete kooperante in delavce v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica, temveč za celotno kmetijstvo ostaja občutek eksperimenta, odmaknjenosti in stranskega tira. Marjana M. Natek Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko ustvari samo sam! Kocbek VAROOZA zajedavska bolezen čebelje družine Leta 1976 so pri Dimitrovgradu v Srbiji ugotovili za naše čebelarje novo nadlogo čebelje družine, pršico VARROO JACOBSONI OUDE-MANS (latinsko ime). Zahvaljujoč našemu počasnemu reagiranju in znanemu izmikanju dogovorov in zakonov, smo varoozo ugotovili v Sloveniji že po 4 letih - 1980. Postavimo si lahko le retorično vprašanje zakaj tako, ko je bila varooza v Bolgariji že od leta 1967. In še to, naravna hitrost širjenja bolezni je 3 km na leto. Ker s temi ugotovitvami ne bomo spremenili dejstev, se pobliže seznanimo s tem zajedavcem. Poglejmo malo v zgodovino. Prvič so zajedavca odkrili na južnoindijski čebeli leta 1904 in na čebeli medari-ci leta 1958 na Japonskem. Od tu se je preko Azije razširila v Evropo. Pršica sesa čebeljo kri - hemolim-fo. Samičke večino življenja preživijo na pokriti čebelji zalegi in občasno na odreslih čebelah, s katerimi se širijo v druge čebelje družine. Preden je zalega pokrita, odlagajo nanjo jajčece. Razvoj od jajčeca do odraslega zajedavca traja pri samičkah dober teden in pri samčkih dan manj. Telo samčka je jajčasto, sivobele barve in meri manj kot 1 mm. Odrasla samička je dolga nekaj nad 1 mm in široka nekaj nad poldrugi mm. Celo telo Samičke varoe na bubi pokriva rjav hitinast pokrovček posut z dlačicami, ki omogočajo dober stik s čebelo. Ima 4 pare nog in dobro razvit ustni aparat za sesanje. Samičke živijo pomladi in poleti 2 do 3 mesece in jeseni ter pozimi 6 do 8. Samčki takoj po parjenju poginejo. Parijo se takoj, ko se izležejo. Najpogosteje v pokritih trotovskih celicah, tudi delavskih in izjemoma celo v matičnikih. Samičke zaležejo 1 do 5 jajčec. Razvojne oblike obeh spolov in odrasli samčki so zelo neodporne. Nasprotno pa so samičke zelo trdožive. Varoa se je prilagodila življenju v čebelji družini. Razvija se takrat kot družina. Samičke na odraslih čebelah najdemo največkrat na trebuhu med obročki zadka. Zanimivo je, da lahko samička nekaj časa preživi tudi na drugih vrstah živali. S sesanjem hemolimfe in s stalnim zbada- Samička varoe na odrasli čebeli. njem ličink, se ležejo lažje, iznakaženem manj živalne čebele. Samčki, za razliko od samičk, ustnega aparata ne uporabljajo za sesanje hemolimfe, ker se sploh ne hranijo, ampak za transport semenčic (spermijev). Spomladi je zajedavcev malo, poleti več in največ jeseni. V začetku okužbe je zajedavcev zelo malo in njihovega vpliva na družino ni opaziti. To traja največ 3 leta. Četrto, peto leto se zajedavec tako namnoži, da ga lahko najdemo na vsaki čebeli, kar pomeni smrt le-tc. Kako opazimo, da imamo varoozo? Pred čebelnjakom je vse leto ve-liko mrtvih ali umirajočih čebel, ki lazijo po tleh in ne morejo več vzleteti. (Podobno kot pri pršičavosti!) Življenjska doba matic je krajša. Podobno opazimo tudi na trotih in delavkah. Zalega je presledkasta z vidnimi spremembami na pokrovčkih, ki so lahko celo preluknjani. Teh ne smemo zamenjati z luknjicami pri kugi čebel, kjer so nepravilnih oblik in belo obrobljene. Pogosto vidimo pred panjem tudi mrtve ličinke. Bolezen se prenaša z roji, troti, zaletelimi čebelami. Opisujejo tudi preskok zajedavca s čebele na čebelo na cvetu. Seveda pa se najbolj širi s prevažanjem čebel! Torej se je potrebno z zajedavcem sprijazniti, kar pa ne pomeni, da ga ne bomo omejevali pri razmnoževanju in širjenju. Danes še ne poznamo učinkovitega zdravila, ki bi zajedavca popolnoma uničilo. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi razvili viruse, ki bi ga uničevali in delajo poizkuse na genetskem področju. Zelo pogosto spremljajo varoozo kuga čebelje zalege, evropska gniloba in druge bolezni. V borbi proti zajedavcu je potrebno vedeti še tole: — ljubi vlago V jeseni, ko nastopijo ohladitve, je večina sredstev malo ali povsem neučinkovitih. Zato je treba izbirati obdobja toplega vremena z manjšo vlažnostjo zraka. - v aktivni sezoni živi v glavnem na mladih čebelah. Zdravimo podnevi in ne zbiramo poznih popoldanskih ali večernih ur, ker je v panju več čebel in je pronicljivost zdravil manjša. - dobro reagira na svetlobo i ¿§r stalno se osipa s čebel Ugotovili so, če se čebelja družina razburi (dražilno krmljenje, paša, odvzem matice), da je osip zajedavca večji. - hitro se prilagodi na določena zdravila. Zdravila je potrebno smiselno menjavati. Kdaj se lotiti prvega zdravljenja? Takoj po prvem čistilnem izletu, ko so zunanje temperature višje in vlažnost zraka nižja. Dimimo eno do dvakrat v razmaku 7 dni. V času aktivne sezone se omejimo na biološko zatiranje zajedavca (izrezovanje pokrite trotovske zalege). Po glavni paši, ko matica ne zalega več veliko, se spet odločimo za zdravljenje. In ne nazadnje v jeseni, ko je še zelo malo zalege. Kaj uporabljamo za zatiranje va-rooze? V svetu in tudi pri nas je znanih več pripravkov kot so: fenotiazin, fol-bex, mravljična kislina, sineacar, di-colol, K 79, folbex VA, tomol, apiaca-ridim, Varitan. Kako ugotavljamo okužbo z va-roo? Naši čebelarji pogosto nosijo na ZVZ Celje spomladi drobir in mrtvice. Tuše poleg pršice in noseme ugotavlja tudi varoa, vendar je dobro vedeti, da jo v drobirju lahko najdemo šele po dveh ali treh letih. Najboljši način je testno dimljenje. Ker bodo članek brali tudi čebelarji začetniki in neorganizirani čebelarji, bom postopek opisal. Izberemo si primeren dan. Pripravimo namaščen bel papir, ki ga bomo pred dimljenjem položili v panj in ustrezen preparat. Normalno razvita in po varoi poškodovane čebele Puhnemo v panj zdravilni dim ali prižgemo listič. Spredaj z mokro krpo zamašimo žrelo in počakamo 20 minut. Potem žrelo odmašimo in pustimo, da se čebele umirijo. Nato vzamemo iz panja namaščen papir in ga prepognemo. Naslednji dan vzorce na katerih imamo označene številke panja odnesemo na ZVZ Celje ali k čebelarskemu pregledniku ali pa s čitalno lupo pregledamo papir sami. Varoo je nemogoče zamenjati za čebeljo uš (prva štiri pare nog, druga ' 3 pare). Torej- ko ugotovimo kakšno je zdravstveno stanje čebelje družine, ustrezno ukrepamo kot je bilo napisano prej. Vsem čebelarjem želim uspešno in medonosno leto 1984 in obilo veselja pri delu s čebelami! Na koncu še to, ne bojmo se varoe, bojmo se nevestnih čebelarjev. Dušan Vedenik Moj zelenjavni vrt MAJ Ta mesec je v vrtu zelo veliko dela. V aprilu opravljene setve peteršilja, korenčka, solate in redkvice pravočasno redčimo. Pri peteršilju in korenčku naj bo med rastlinicami vsaj 2-3 cm prostora. Začetek maja je za občutljive rastline lahko še usoden. Ledeni možje še niso mimo, zato je najbolje da so sadike mnogih zelenjadnic še varno spravljene v topli gredi. Le te temeljito zračimo vsak sončen dan in zalivajmo. Tako bodo sadike dovolj utrjene za presajanje. Ko se je zemlja dovolj ugrela, najbolje sredi meseca, sejemo kumare. V mrzli zemlji seme zelo rado strohni. Sejemo jih v kupčke. Za vlaganje in kuhanje sta najboljši sorti Eva ali Delikates. Pazimo, da bo lega zavarovana pred vetrovi. Tudi na jedilne bučke ne smemo pozabiti. Sejemo jih podobno kot kumare. Zelo dobra sorta je Cococella. Poleg tega v tem mesecu že lahko sejemo radiče in to na stalno mesto ali pa za presajanje. To v glavnem za presno uporabo in siljenje jeseni: Treviški, Verona, Castel franco. Strucar bo za zimo veliko lepši, če ga boste enkrat presadili, ko se že izprazne katera od ostalih gredic. Zelo dober radič za solato je Palla rosa, ki na toplih legah celo prezimi. Maj je mesec za saditev fižola. V mrzli in mokri zemlji fižol ne more vzkaliti, temveč strohni. Vznik lahko pospešimo z namakanjem (čez noč v topli vodi 18 °C). Od nizkih fižolov je najboljši zeleni stročnik Top crop od rumenih pa Zlatna olovka. Za pridelovanje preklarja pa izberemo sorte, ki imajo krhko stročje brez niti. Ko ni več nevarnosti slan, sadimo sadike gomoljne in belušne zelene, majarona, paprike in paradižnika ter križnic. Paradižnikove sadike morajo biti močne in morajo imeti (Nadaljevanje na 6. strani) ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE JE KONČANO Obsežen program, ki smo si ga v Hmezad KZ Savinjska dolina zastavili, smo tudi letos izpolnili. V januarju je bilo za pospeševalce predavanje o sorti-mentu in primernosti proizvodne gnojil iz Tovarne Ruše ter predstavitev vtisov iz Holandije. Molzni kontrolorji so imeli regijski posvet o vodenju kontrole. Le ti so skupno s pospeševalci poslušali tudi predavanje o vodenju molzne kontrole in prehrani govedi. Vsi, ki delajo v preskrbah, so se seznanili z novimi zaščitnimi sredstvi naših tovarn. Združeni kmetje so imeli pestro izbiro predavanj. Kot vsako leto so bila zelo obiskana hmeljarska predavanja. Bilo jih je 11. Letos so bile predstavljene značilnosti novih kulti -varjev, gnojenje hmeljišč in problem prosene vešče. Pravilna izvedba škropljenja je zelo pomembna za uspeh. To zelo dobro vedo tisti, ki se jim je že kdaj kaj »ponesrečilo«. Zato je prvo leto organiziran dvodnevni tečaj o škropljenju naletel na zelo dober odziv. Ker je bilo zanimanje večje, kot je bilo možno praktično izvesti, bo to stalna oblika tudi v naslednji zimi. Kako veliko je zanimanje za pridelovanje koruze, je pokazal tudi obisk teh predavanj. Upajmo, da bo ostalo tudi udeležba na demonstracijskem ogledu letošnjega poskusa še večja (lani 111 obiskovalcev). Veliko nesreč pri delu in zaradi novih predpisov je tudi predavanje iz Varnosti pri delu pritegnilo precej poslušalcev. Tudi naši živinorejci so letos poskrbeli za predavanje o krmljenu plemenskih krav in telic ter za osvežitev znanja iz higienskega pridobivanja mleka. Zaradi poznavanja problematike pri plodnosti krav je bilo, čeprav malo pozno, dobro obiskano predavanje. Delo na polju se je že začelo, ko sta bili predavanju o konjih in o predelovanju krme na travnikih, pa vendar obisk ni izostal. Kot vsako leto so naši zelenjadarji z zanimanjem poslušali predavanje o pridelovanju kumar in zelja. Na zelo ugoden odmev je naletelo tudi predavanje organizirano v sodelovanju s tovarno SIP iz Šempetra o vzdrževanju in popravilu njenih strojev ter o njenem novem programu. Kot vedno, pridejo na konec tudi naše žene, ki so se v velikem številu udeležile dveh predavanj o urejenosti kmečkega doma in žene v zrelih letih. 74 predavanj je obiskalo skupaj kar 1903 znanja željnih poslušalcev. Upamo, da bo tako uspešna tud naslednja zima. Hmezad KZ Savinjska dolina M. K. Moj zelenjavni vrt MAJ (Nadaljevanje s 5. strani) majhne presledke med posameznimi listi. Največ uspeha imamo, če imajo sadike koreninsko grudo. Imamo dve vrsti paradižnika: grmi-čar ja, ki ne rabi opore in paradižnik na opori. Važno je, da grmičarja sadimo na grebene in ga pozneje osipamo (da se ne prevrne in zaradi adventivnih koreninic). Paradižnik za oporo pa sadimo nekoliko položno. Pri tem tudi redno odstranjujemo zalistnike. Če je sajen redkeje in na dobro osvetljeni gredi, pustimo dva vrha, sicer pa le enega. Za dober pridelek paprike pa si dobro zapomnimo, da jo sadimo v dobro pregnojeno zemljo, najmanj enkrat obsujemo in tudi med vegetacijo dognojujemo. Vse sadike: cvetačo, nadzemno kolerabico, ohrovt, brstični ohrovt, zelje moramo presajati proti večeru in takoj dobro zaliti. V tem mesecu še ponavljamo setve solat vrtne kreše, krebuljice, bazilike, da bomo imeli dovolj svežih začimb na voljo. Skrbimo, da bodo posevki dobro opleti. Dela je sedaj prav gotovo toliko, da si lahko želimo le lepo vreme in veliko sonca. M. K. Jarkar domače izdelave pri sajenju hmelja Tehnologi za hmeljarstvo pri prvem preizkusu jarkarja UTVA v Vrbju. Sajenje hmelja s pomočjo jarkarja je sicer že preizkušeno in ga na Hmezadu že nekaj let uspešno izvajajo. Dosfedaj so uporabljali jarkar tuje izdelave. V lanskem letu pa je jarkar domače izdelave predstavila tovarna Utva Vršac. V sodelovanju s Hmezadom in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca je tovarna Utva Vršac upoštevala zahteve hmeljarjev in jarkar izpopolnila tako, da je primeren ne samo za površinske drenaže ampak tudi za kopanje jarkov za sajenje hmelja in podobnih kul- tur. Jarkar koplje jarek širine 40 cm in 35-40 cm globoko. Na uro skoplje ca 1500 m jarka Dobro drži smer, tako da so vrste popolnoma ravne. Prvi preizkus jarkarja domače izdelave je bil opravljen lani v novembru, drugi z že upoštevanimi izboljšavami pa letos aprila že v proizvodnji pri sajenju hmelja v Vrbju pri Žalcu. Odslej bodo hmeljarji lahko uporabljali koristen priključek in z lahkoto opravili težavna zemeljska dela pri sajenju hmelja. Milan Veronek MLADI KMET JE NOSILEC DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN PRIDELOVANJA HRANE Investicije v kmetijstvu, socialna, zdravstvena varnost kmetov. Vse to, mislim, je zadosti velik vzrok za obstoječe stanje v kmetijstvu. Družba namreč črpa sorazmerno velik del akumulacije direktno od kmeta. Delo, ki ga opravlja kmet, je ovrednoteno bistveno drugače kakor delo delavca v združenem delu. Zaradi tega kmet ne more niti ustvarjati sredstev, namenjenih investiranju, socialni in zdravstveni varnosti. Dokler kmetov ne bomo organizirali tako, da bodo imeli hkrati podporo občinske konference, zveze komunistov, SZDL in sindikata v svojem boju v zadrugi pri izvajanju kmetijske politike, pri planiranju in določanju cen, tako dolgo ne morejo biti nosilci družbenega planiranja in izvajanja pridelovanja hrane pri nas. Mislim, da je pomembno računati na zavest kmeta, a ne na zavest, ki smo jo ustvarili dobesedno mi sami s tem, da smo mu zastavili pogoje, v katerih skorajda ne more več živeti, ampak moramo začeti te pogoje spreminjati. Tu gre za vsa tista drobna vprašanja, od izračunavanja odkupnih cen mleka naprej. Kmetje ponavadi zelo dobro vedo, kaj bi bilo treba v kmetijski zadrugi spremeniti, kaj bi bilo treba spremeniti v kmetijstvu. Da pa to ne pride na dan, je v zelo veliki meri krivo tudi delovanje naših družbeno-političnih organizacij. Mi se postavljamo kot nosilci družbenopolitične aktivnosti, hkrati pa ne priznamo kmetu, oz. mu onemogočamo, da je on nosilec te aktivnosti, da lahko odloča sam. T. Potočnik ČESTITAMO 1. MAJ! OO ZSMS SOZD HMEZAD Priloga OO ZSMS SOZD »Hmezad« AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V TABORU OB 1. MAJU 1. maj je praznik dela. Zopet bomo ob teh praznikih videli in slišali o novo zgrajenih obratih, ali kakor pravimo ob takih praznikih, o novih delovnih zmagah. Povsod bodo zastave, plakati, ki bodo vabili na kulturne prireditve. Lepaki potovalnih agencij nas bodo vabili, da preživimo proste dni ali mini počitnice ob morju, v hotelih, na gorah, smučarskih centrih, za malce globlji žep pa tudi na potovanje čez mejo. Takšen prvi maj poznamo mi mladi. Mi, ki nismo občutili tegob tiste generacije, ki se je za ta praznik še borila. Se je morda že kdo od nas vprašal, kaj bi dejal človek, ki je živel v času, ko je državni režim z vso silo zatiral prvomajska praznovanja, shode in teptal delavčeve pravice, -če bi danes z nami preživel prvomajske praznike? Nikjer ni več tihega praznovanja, negotovosti, da bo zaradi udeležbe na prvomajskem shodu izgubil službo, ne žandarskih pendrekov in surovih udarcev vojakov, ki so včasih razbijali takšne shode. Morda bi se takšen človek celo užalostil, ko bi videl, da nekateri ob teh praznikih le malo preveč razmišljajo, kako bodo praznovali. Ali nismo morda krivični do tistih, ki niso smeli praznovati? Ali morda preveč dajemo poudarek samo na praznovanje? Kako pa naj mi mladi razmišljamo in delamo, da praznik dela ne bo za nas le praznik? Cenimo vsako delo in ne ponašajmo se s tisto malomeščansko miselnostjo, ki delo deli na umazano in čisto, na delo, ki prinaša nekomu ugled in drugemu, ki opravlja delo, zaradi, katerega ga ne bodo hvalili v sredstvih javnega obveščanja, ampak bo odšel v pokoj tih in pozabljen. Uresničujmo v praksi rek, ki pravi, delu čast in oblast. Ocenjujmo pravilno rezultate dela in dajmo priznanje pravim delavcem in ne podpirajmo tistih, ki se okoriščajo z delom in znanjem drugih in živijo na njihovih rezultatih. Opravimo enkrat za vselej s tistim malomeščanskim rekom, ki ga še kdaj čujemo, če se ne boš učil, boš pa šel delat. Je torej delo sramota? Tovariš Tito je nekoč dejal: Mladina naša bodočnost! Bomo mi mladi opravičili zaupanje, ki nam ga je dal v teh besedah? Na to vprašanje je samo en odgovor: MORAMO!. Peter Gominšek VEZI SE KREPIJO To smo dokazali mladinci DO Notranja trgovina, ko smo že lani navezali prve stike z mladimi ho-telsko-turistične DO RIVIERA iz Poreča. Ideja se je porodila, ko smo hoteli popestriti našo dejavnost, ker smo začutiti, da naše delo stagnira, da smo se kot veliko drugih spremenili v servis za organizacijo kulturnih programov ob praznikih in manjših delovnih akcijah. Res so naši mladinci dokaj dobro prisotni v samoupravnih organih in delegacijah, vendar, kot je že v navadi, smo deležni kritik, da nam je bolj za zabavo kot za delo. Zato smo se po tehtnem premisleku odločili, da naredimo potezo, ki bi nam ne pomenila samo zabave, ampak bi imela dolgoročne učinke. Povedati moramo, da nam je to že v veliki meri uspelo. KAJ? KAKO? V lanskem letu smo mladinci izmenjali obiske in drug drugega seznanili z organizacijami, katerih člani smo, z dejavnostjo in rezultati. Lahko bi rekli, da je bilo to spoznavno obdobje, ki je bilo zelo uspešno, saj smo se ob zaključkih na- Aktiv mladih zadružnikov deluje šele pol leta. Vodi ga Milan Širše. O delu in problemih je povedal tole: »V aktivu imamo okoli trideset aktivnih mladih zadružnikov. Letos smo se na kvizu Mladi in kmetijstvo dobro odrezali, saj smo zmagali na občinskem in regijskem tekmovanju, na republiškem tekmovanju pa smo bili šesti oziroma smo delili tretje “ m, x Milan Širše ših obiskov težko ločili in si v trajen spomin izmenjali spominska darila. Vez med nami traja naprej in se poglablja V marcu so nas prijatelji ponovno obiskali in nas povabili, da skupno obiščemo razstavo Ante Topiča-Mimare, ki je bila v vili Za-gorki, katere vrednost je ogromna in pusti v človeku globko sled in razstavo skulptur Ivana Meštrovi-ča. Skozi obe razstavi smo imeli tudi imenitno vodstvo študenta umetnostne zgodovine doma iz Poreča Po obisku v Zagrebu smo imeli družben večer v hotelu Prebold, kjer so bili že drugič imeniten gostitelj naših prijateljev. Ob tem obisku smo bili mladinci pobudniki, da so se se sestali tudi predstavniki OOS obeh organizacij, izmenjali izkušenje probleme in se domenili o organizaciji letovanja za naše delavce. Tako sa nam Porečam, ponudili namestitve v njihovih hotelih in še bolj privlačno namestitev naših prikolic v AVTOCAMP LANTERNA ob tem, da je organizirana prehrana v njihovih restavracijah. Tako bodo naši, delavci lahko preživeli prijeten in cenen dopust ob mesto s tremi ekipami. Udeležili smo se tudi mladinskega kviza Hmezada. Na mladinskem kvizu smo bili nekoliko slabši, ker se nismo uvrstili v finale. Organizirali smo tudi potopisna predavanja. Plesnih vaj, ki smo jih pripravili za vaško mladino, se je udeležilo kar 55 mladih. Letos se bomo udeležili še traktorskega tekmovanja in strokovnih predavanj o kmetijstvu. Pripravili bomo akcijo uničevanja divjega hmelja. Na hmeljarskem prazniku v Braslovčah bomo sodelovali v povorki. Sodelovanje z mladinsko organizacijo v Taboru je slabo. Za to smo tudi delno sami krivi. V našem aktivu nikoli ni problemov, kadar se dogovorimo za kakšno akcijo. Na akcijo pride dovolj mladih. Ugotavljam, da so mladi pripravljeni delati, le delo jim je treba dati in jih organizirati. Tudi probleme imamo. V Taboru nimamo ustreznih prostorov za organiziranje večjih prireditev. Zato smo za prostore, ki smo jih najeli za organizacijo plesnih vaj, odšteli poldrugi milijon starih dinarjev. Zelo dobro sodelujemo z gasilskim društvom Loke. M. N. morju in jim ne bo potrebno skrbeti zahrano, ker bodo zato skrbelinaši prijatelji. Pogovorih smo se že tudi, da se še pred sezono srečajo tudi vodstveni delavci naših organizacij in učvrstijo naše sodelovanje s poslovnim sodelovanjem, za kar je obilo možnosti. Mislimo, da je to lep primer, da mladi ne mislimo, le na zabavo, temveč širimo naše obzorje z novimi oblikami sodelovanja, tako tudi skrbimo, da bi naše sodelovanje zbližalo ljudi iz različnih krajev Jugoslavije in hkrati obrodilo velike poslovne uspehe, kar bi imelo za obe strani ugodne rezultate. Konferenca OO ZSMS DO Notranja trgovina Politično gibanje mora človeku prevzeti um in srce, pravo politično gibanje naj človeka obvezuje in osvobaja. Nobeno pravo napredno politično gibanje ne more postati ječa za svoje pripadnike. Kocbek Letna programska konferenca in 7. mladinski kviz Spominski dnevi 5. maja 1818 V Trieru se je rodil Karel Mars 7. maja 1892 -V Kumrovcu se je rodil Josip Broz Tito. 17. maja - Na Dunaju se je začel 3. kongres KPJ, na katerem so sprejeli resolucijo o sindikalnem vprašanju. 17. maja 1942 - Vodstvo OF je izdalo odlok o vzpostavitvi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. 25. maja 1944 - Nemški okupator je izvedel nauspel desant na Drvar. 5. maja 1945 - V Ajdovščini je bila imenovana prva slovenska narodna vlada. 9. maja 1945 - Osvobojena je bila Ljubljana - dan zrna- 4. maja 1980 ge- - V Ljubljani je umrl Josip Broz Tito. 14. aprila je potekal v veliki dvorani skupnih služb Hmezad Žalec 7. mladinski kviz. Pred kvizom je bila letna programska konferenca OO ZSMS SOZD Hmezad Žalec. Konferenco je otvoril predsednik OO ZSMS HMEZAD Žalec Robert Mlinar. Po pozdravnem govoru so prisotni predsedniki mladinskih organizacij podali poročila o delu mladinskih organizacij v Hmezadu. Če na kratko povzamem Trenutki koncentracije. vsebino poročil, ugotavljamo mladi, da vlada velika nezainteresiranost za delovanje v mladinski organizaciji, za kar pa je seveda v ve- liki meri krivda razdrobljenosti delovnih organizacij po terenu in premalo kontaktiranjamed samimi organizacijami. Mladinci se pri svojem delu soočamo z mnogimi težavami, a kljub temu se v nekaterih osnovnih organizacijah lahko pohvalijo z lepimi uspehi, drugod pašo šele na začetku poti. Po poročilu predsednikov osnovnih organizacij je tov. Gorazd Selišnik podal poročilo o gospodarjenju SOZD Hmezad v preteklem letu. V zvezi z gospodarjenjem Hmezada je tov. Selišnik odgovarjal tudi na vprašanja mladincev v zvezi z investicijami v Libiji in Nigeriji. Po tem poročilu je bilo podano poročilo o dopisovanju mladincev v glasilo Hmeljar. Ugotovili smo, da mladi premalo dopisujejo, ni dovolj prispevkov in odločili, da bo vsaka osnovna organizacija določila mladinca, ki bo pisal prispevke o delovanju osnovne organizacije. 7. mladinski kviz je potekal v pravem tekmovalnem vzdušju, ekipe so bile dobro pripravljene in vrstni red je bil na koncu takšen: 1. Export-import, 2. mesto Notranja trgovina, 3. mesto Jata Ljubljana. Na kvizu so sodelovale tudi pobratene osnovne organizacije Jut-ranka Sevnica in TE Šoštanj. Po kvizu je bila prosta zabava, kjer je igral ansambel Radius. Peter Gominšek Domovina Pri nas rastejo tovarne. Trd je kruh delavca in kmeta, s skrbjo v bodočnost zreta, a domovina je jima sveta. Tu bleščijo se vrhovi, varujejo stoletni jih gozdovi. Toliko rek se v morje izliva in v kotanjah jezer skriva. Tu bratje domove so zgradili, ljubezen do vseh v zemljo posadili. Kar nima eden drug mu bo dal, saj med vojno pri njemu je spal. Vsak ima svojo, a skupno govorico, V SLOGI JE MOČ, ko gleda Titovo plamenico. M. C. J. Bodi človek svoboden človek idej, zahtevaj svoj prav, zahtevaj ljudi, ki bodo ljudje, zapusti ljudi s krinkami, bodi kapljica v smeti, bodi golob med krokarji. Zavrgli te bodo, obrcali, izločili; toda bodi človek, bodi moc, jeklena roka, ki bo trgala maske z obrazov ljudi. Nena 2. Ne obupuj, pred tabo je življenje, pred 'tabo je sonce, pred tabo je svet. Ne obupuj. Jutri je lepši, jutri je boljši, jutri je svetlejši. Ne obupuj. Morda še živijo ljudje, morda je še kje človek, človek jutrišnjega dne. Morda — upaj. Ha, ha, ha Oguljene fraze! Nena Olimpijskim igram na rob Minilo je olimpij sko vzduš j e, medalje; so podeljene in olimpijsko Sarajevo postaja zopet navadno mesto. Bogatejše je za številne olimpijske objekte. Elitni hotel Holyday Inn, ki bi ga, kot Sarajevča-; ni sami priznajo, brez iger ne bilo. Po-: slušali smo veliko pohval na račun teh iger, vsekakor organizacija je bila res brezhibna. Mesto Sarajevo je bilo čisto, kot še nikoli doslej odkar obstaja. Kljub snežni ujmi so bile ceste čiste kot, da sneg sploh ni padal, sicer pa kaj bi vse to našteval, ker je organizacija kot pravimo popolnoma »klapala«. Vendar pa smo proti koncu olimpij-i skih iger slišali Judi neljube pripombe naših športnikov o obnašanju publike ob tekmovalnih stezah. Nedopustno je da pokažemo vsemu svetu, da ne znamo športno prenesti poraza, da publika žvižga najboljšemu oziroma limpijskemu zmagovalcu veleslaloma Maksu Julenu in daje naš Jure Franko moral če lahko tako rečem, poseči vmes in opozoriti publiko ž besedami: »Ljudje ne žvižgajte«. Vsepovsod drugod sprejmejo zmagovalca z veselim vzklikanjem, tukaj pa z izžvižgavanjem. Mislim, da nadaljrii’komentar ni potreben. Ko sem gledal televizijske prenose, sem imel občutek, kot; da sedim, na kakšni nogometni tekmi, ali pa me je vse skupaj rahlo spominjalo na antični Rim, kjer so gledalci s tuljenjem in vpitjem spremlali gladiatorje v areni, vendar je takrat veljalo načelo: Kruha in iger. Časopis Times je zapisal (to sem prebral v reviji Telex), da je v Bosni in Hercegovini najbolj razvit šport »posedanje v lokalih in debatiranje o nogometu«. Vsekakor se sodeč po obnašanju publike komentator ni veliko zmotil. Vsemu svetu je poznana gostoljubnost. Sarajevčanov, mislim da bo svetovno znani igralec Kirk Douglas zaradi nekajkratno zaračunane večerje in to v dolarjih, imel o tem durgačno mnenje. Gostilničarja, ki je tako nesramno zaračunal večerjo šo zaprli, ker je očitno narobe razumel ljudski rek, kuj-železo dokler je vroče. Naj dodam še zaključek. Olimpijske igre so končane in lepo bi bilo, če bi vsi objekti ostali takšni kot so, da ne bomo potem čez nekaj let brali, kol beremo danes za Mediteranske igre, katerih objekti so za treninge športnikov zaprti, ker so tako razpadli, da je trening v bazenih za športnike življenjsko nevaren. PETER GOMINŠEK BILKA ŽIVLJENJA Samo drobna bilka sem. Samo drobna bilka sem, ki mi ni usojeno živeti sredi puščave, v kateri sem zrasla. Potrebovala sem vodo, veliko vode, toda bitja puščave so bila s kapljicami skopa. In potem se je končno nekdo spomnil in mi prislonil drobno paličico za oporo. Veter se je zaganjal vame in upala sem, da bom vzdržala. Toda samo nekaj časa sem bila kos vetru. Potem je prelomil paličico in ostala sem sama. Trudila sem se upirati vetru in si želela kapljico vode. Toda nikogar ni bilo mimo, samo sonce je neusmiljeno pripekalo in mi iz listov izsesavalo še zadnjo trohico vlage. Tam daleč sem opazila senca, ki so se prikazale pod obzorjem. Vedela sem, tam je voda in tam je dovolj opore. A jaz sem morala živeti tako. Ker sem se tu rodila in ker sem tu skušala zrasti. Pričakovala sem sunek vetra, ki bo tudi mene dokončno prelomil. Z zadnjimi močmi sem krotila naraščajočo silo, toda zaman... Samo drobna bilka sem, ki bi rada živela ... Romana Zorko a prvi maj kar doma?