248. številka.
Ljubljana, v petek 29. oktobra
XIX. leto, 1886.
lahaja vsak dan i.vi-<(r, iz-mši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri i sko-ojrerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H .cM., za četrt leta 4 gld., za eden mesec. 1 gld. 40 kr. — Za Ljub i j Inn brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., v.a č«*trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ft\d. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. zh n;esec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil.« jecb-nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankiruti.    - Kokopisi s-- ne vračajo. Uredništvo in upravni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolb<«u. Upravništvu Daj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   ,,   30 „
„ jeden mesec.......1   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
pol leta  .   . -......8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
W^F~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprava tstvo **Stov, Na.ro€la*\
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 28. oktobru. [Izv. dop.] Carinske in trgovinske zveze z Ogersko vsprejme se ćlen V. brez ugovora. Pobiranje carine in uprava dotična ostane torej pri starem, ('len VI. govcri o sanitetnej upravi za pristanišča in morje, dalje o pristojbinah na morskih ladijah, o Llovdu, ki bode podrejen ministerstvu vnanjih zadev. I\i členu Vil. govori poslanec Friderik Suess, ki velja kot strokovnjak, o regulaciji Dunava pri Gonvoji na Oger-skem, za kar je vlada v Budimpešti pripravljena potrošiti 17 milijonov goldinarjev, dalje o potrebi, da se struga Dunava pri Železnih vratih raztegne. Člen VII. je vsprejet, jednako tudi VIII, IX. in X.
K členu XI. je poslanec Derschata z drugovi naznanil nasvet manjšine, ki se nasaja zoper vkupno zaračunjevanje vseh davkovskih reštitucij in bonifikacij od blaga, ki se izvaža čez carinske meje Avstro-Ogerske z Bosno in Hercegovino vred. Der-schatta je od mesta Gradca izvoljeni poslanec, znan
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' Amicisu.) (Dalje.)
Ladija je ležala Še vedno nepremakljivo mej Skadrom in serajskim gričem. Megla zakriva ves Bospor od Skadra dalje, potlej vso Galato in vso Pero, kateri sta pred nami. Mimo nas hodi sila ladjic, parobrodičev, čolnov, jadrenic, pa nihče se zanje ne zmeni. Vsakega oči bolijo v ono temno zagrinjalo, ki pokriva evropski del mesta. Tresel sem se nepotrpežljivosti in blagodejnosti. Še neko liko trenotji, na, pa imaš čudesni izgled, ki ti prežene uzklik iz duše! Toliko da sem mogel mirno držati gledalo na očeh, tako so se mi tresle roke. Ladijovodja me je gledal, dobri ta človek pa se na-vžival moje ginjenosti; zadovoljno si je mencal roke pa klical: — „Smo že tu, smo že tu!u
Naposled so začele izza zagrinjala kazati se bele pege, na to meglen obris velikih višav, zatem raztreseno in živahno blesketanje od solnca razsve-
kot pratevtonski boritelj, pa videti mu res ni, da bi se ga moralo vse bati. Govori jako slabo, prav za prav čita, da ga niti najbližnji tovariši ne poslušajo posebno pazno, le ko je zopet vladi in večini zabavljal, pritrjevali so mu z rokoploskanjem. Za njim govori zopet neizogibljivi Menger, dalje poljski poslanec o carini na petrolej in znani Aus-serer o soli. Naslednji govorniki izvolijo dva generalna govornika; prvi torej dobi besedo češki posla nec Hevera, ki res izvrstno brani češko-moravsko sladkorsko industrijo. Konečno posvari levičarje, ki so mu se rogali in smejali. Hevera jim očita malomarnost za najvažnejše koristi narodnega gospodarstva. Za njim govori antisemit Tiirk, a ob jednem strasten velikonemec, seka po Židih in priporoča zvezo z Nemčijo, a tudi da se cena soli zniža ter pritrjuje zastran davka na slador poslancu Heveri. Ausserer je nasvetoval poseben predlog zastran soli in Tlirk je zahteval po imenih glasovati. Na desnici manjka mnogo poslancev in o tej zadevi se poprej ni razgovarjalo v klubih. Ob Va3. uri naznani predsednik, da je Ausserer propal s 134 proti 137 glasom in odsekovi predlogi so vsprejeti. Ko bi desnica bila propala, navsta! bi bil strahovit vriš, za kfr je bilo že pripravljeno na levici, pa tudi nagodba z Ogersko bj se zavlekla samo levičarjem na ljubo, a ceneje soli še zavoljo Aussererja ne bi dobili. To je sedaj zelo gotovo. Sicer pa je Ausserer to tudi dobro vedel, njemu je bilo le za ro-goviljenje. Desnica je zastran soli vsprejela resolucijo, da se naj vlada naša z ogersko pogaja, da se cena zlasti živinskej soli zniža in živinorejcem po znižanej ceni prodaja. Ta pot je sedaj jedino prava, kakor levičarji sami priznavajo, na primer zagrizeni Herbst in štajerski PoBCh. Slednji je rekel, da je Aussererjev predlog samo „manever".
Tausche govori še k členu XII. o avstrijskej valuti in priporoča zlato valuto. — Seja jutri.
K bankovnemu vprašanju.
Na Dnnaji 2(3. oktobra. Predloga za privilegij avstro-ogerske banke se je včeraj pretresala v pododseku in dr. pl. Bilinski je kot poročevalec nasvetoval, naj se odobri bankovni statut po predlogih vlade, ako pododsek sklene naslednje:
»Naprosi se vlada, da od avstro-ogerske banke zadobi, še predno se bode predloga obravnavala v odseku za nagodbo, trdno zagotovilo:
1. da banka z gospodarskimi in pridobitnimi zadrugami ne bode glede na kredit neugodniši ravnala, kakor z drugimi, ki kredita prosijo (čl. 60);
2. da pri imenovanji cenzorjev ne bode po čl. 64 povpraševala le trgovinskih in obrtnih zbornic, marveč tudi pol jedel j ske svete, oziroma c. kr. kmetijske družbe;
3. da bode za h i p o t e k a r n e zajme veliko nižo provizijo odslej določevala in prejemala;
4. da svojih objav ne bode le razglašala po listih, ki jih člen 59 imenuje, nego v kraljevinah in deželah, državnozhorsko zastopanih, tudi po de-želno-uradnih časnikih s tistim jezikom, v katerem izhaja uradni časopis;
5. da bode strankam d o p i so v a 1 a v deželnih jezikih, c. kr. oblastvom pa v uradnem jeziku;
G. da bode v kraljevinah in deželah, državnozhorsko zastopanih, 1888. in 1889 leta po pet, vkupe deset podru ž n "e ustanovila na mestih, ki jih bode finančno ministerstvo že sedaj določilo;
7. da bode potem, ko bode predrugačena postava o skladiščih, plačevala in eskomptovala tudi varrante in da bode pritiskala na predrugačbe, ki se bodo v tem oziru v statutu dogovorile z ogersko vlado.
Vrhu tega je poročevalec predlagal nekaj resolucij do vlade, v katerih je izrečena želja, da se postavno uravnajo skladišča, da se podružnicam denar banke izroča po potrebi dotičnega trga, da se bolj udomači giro občevanje itd.
Kaka bode usoda teh poročevalčevih predlogov, ki bi pač uresničeni dokaj koristili gospodarstvu in velikemu prometu, to se danes še ne ve. Ali bodi usoda ta tudi najbolja, v tem bode jako malo tistega izpolnjenega, kar se po pravici glede na delokrog privilegovane banke zahtevale nekatere desniške stranke za narodnosti in dežele. Čehi so s svojimi poglavitnimi točkami popolnem propadli. Sami zase so premalo močni, da bi vlado pritirali na drugo pot, a zaveznikov nemajo razen peščice, razen slovenskih poslancev. Poljak se upira teženju Čehov,  ne pomislivši,  da s tem le kvaio dela sa-
čenih stekel, nazadnje Galata in Pera v popolni svitlobi, grič, milijon hišic, vsakega mala, druge nad drugimi; prav visoko ležeče mesto, posuto z minareti, kuplami, cipresami, na vrhunci spominiške palače poslanikov in velik turen galatski, v vznožji prostrana pomorska ladijevnica v Tophanu (skladišče topov) in pa gozd ladij. Kakor se je megla izgubi-vala, daljšalo se je mesto ob Bosporu. Neprestano so na izpregled hodila predmestja za predmestji, potegujoča se od gričevih vrhov tja do morja, široka in gosta, protrgana z belimi džamijami. Dalje je bilo videti vrste ladij, majhine luke, palače tik morja, letovnice, vrtove, gozde, kioske, gaje, loge; pa spet daleč v megli druga predmestja, katerih so videvali le vrhovi, od solnca zlačeni. Tolika je živost barv, bujnost zelenja, izpremen izgledov, tolika veličajnost, milina, ljubkost, da uzklikuješ, kakor bi obnorel. Na ladiji zijajo vsi; potniki, morščaki, Turki, Evropei, otroci, vsi trdo molče. Človek ni vedel, kam bi pogledal. Od jedne strani je Skader pa Kadikjoj, od druge struni je serajski rt, pred nami Galata, Pera, Bospor. Da moreš vse videti, moraš se vrteti okolu samega sebe, pa res smo se vrtili, ter metali plameneče poglede na vse strani,
smejali se, molče kretali z blagoilejnostjo, ki nas je dušila. Lepi trenotki so to, večni Bog!
In vendar nam je bilo največi in najlepši del še le videti. Še smo stali nepremakljivo na tej strani serajskega rta, in če mimo tega me greš, ne moreš videti Zlatega roga, najlepši carigrajski razgled pa uživaš na Zlatem rogu. — „Gospoda, pazite," deje ladijevodja, predno zapove dalje ploviti, „zdaj prihaja odločilni hip. V treh minutah bomo pred Carigradom."
Vsega me pretrese.
Čakali smo še nekoliko trenl.jajev.
Ah, kako mi je bilo srce! S koliko dušuo ganjenostjo sem pričakoval blažene besede — »Naprej!*
— „ Naprej!" izreče ladijevodja. Ladija se za-ziblje, pluska naprej.
Res! O kralji in knezi in vladarji, vi Krezi, ta hip sem vas niiloval. Moje mesto na ladiji je bilo vredno, kolikor vse vaše blago, in jeduega samega pogleda bi ne bil dal za celo cesarstvo.
Jedna minuta, še jedna, pa s-ino mimo serajskega rta, vidimo velik in svetal prostor ter sila stvarij  in barv . . . vrhol jc za nami . . . vidiš gar-
memu sebi. Naj sijaj niša ilustracija sedanjih razmer na desnici je pač to, da nema dovolj podpore niti češka terjatev, da bi bankovci imeli svoja imena v vseh avstrijskih jezicih. Uprašamn pač: kje naj sicer jednakopravnost dobi svoje zastopnike, Če jin niti ni najti na desnici V V klubu poljskem ni bilo toliko mož, da bi pristali na jezikovno jednakopravnost na bankovcih, klub je s svojim sklepom pobil češko terjatev, ker jej je bil odrekel svojo podporo. Tako dalječ smo! In grof Holiemvart, voditelj desnice, imel je tudi svoje pomisleke in bili so taki, da so se njegovi kolegi, poslanci slovenskega na roda, ta pot odločili od svojega predsednika. Mi menimo, da bi slovenski poslanci morali biti složni vsaj glede na jednakopravnost in da bi morali vsi vselej hiteti na tisto stran, k)er se jednakopravnost zagovarja in uveljaviti skuša. Tako vsaj pričakuje slovenski narod, to je bil izraz narodnega mnenja, osobito pa volilcev Ljubljanskih. Ali tudi ta pot je v našej delegaciji nemški element pokazal svoj sad. Poslanec Šuklje moral je v klubu izjaviti, da se tovariši ne strinjajo z eksceleneo grofom Hohen-vvartom ter da bodo v zbornici stopili na stran Cehov, kadar bodo zahtevali slovanske napise na ban kovcih. Žalostno je to cepljenje, a tak je sad naše slepote in našega tavanja ob volitvah!
Politični razgled.
Notranje <ležeie.
V L j u b 1 j a n i 29. oktobra
Kakor znano, je naii«*iio miiiis<«'r*lvo
upeljalo šolninske marke. Te marke so pa povsod le nemške, tudi za češke in poljske srednje šole. S tem je naučno ministerstvo očividno zopet prezrlo jezikovno jednakopravnost in nemščini dalo neko prednost. Češki listi mislijo da je naučno ministerstvo nalašč hotelo s temi markami žaliti nenemške narodnosti.
Tudi £l<»xi|ttl€i Nemci so čutili, kakor štajerski, potrebo pokazati svoje sovraštvo do Slovanov. Opavski mestni zbor je sklenil s 24 proti 2 glasoma, da se bodo mestne učiteljske in uradniške službe oddajale le prosilcem odločno nemškega mišljenja in mestna dela oddajala samo Nemcem. Proti temu predlogu govoril je samo mestni odbornik Fiedler.
V n a u j c države.
Kakor smo že povedali, je bila po Sofiji razširjena vest, da je že odstranjeno hoBjjrarMko re-gentstvo. Kakor se je pozneje poizvedelo, se je res snovala zarota proti regentom in vladi    Prefekt v Lompalanki nameraval je v svojem okraji sklicati mi lico, da bi z njeno pomočjo ujel in zaprl regente na potu v Trnovo.  Vlada je pa o pravem  času to zvedela in ukazala zapreti prefekta in še več dru-zih osob. — V Trnovo  so odšli samo vladni pristaši, Karavelovci in Cankovci se pa ne bodo ude-žili sebranja, kateremu Rusija zakonitosti ne priz nava. — Bivši naučni minister Grekov odposlan je v Carigrad, da izroči Porti  odgovor na Gadbanovo noto in poizve,  kaj poreče Turčija, ko bi Bolgari poklicali Aleksandra  nazaj.   V Carigradu bodo pa najbrž to Bolgarom odsvetovali, dobro vedoč, da bi potem tudi Turčija utegnila priti v nevarnost. Ako bode pa regentstvo spoznalo, da ne kaže nazaj klicati Battenberžana,  ker bi potem nobena vlast ne podpirala bolgarske vlade, utegne pa res priporočati za bolgarski prestol kakega kandidata, v knte rem se sodi, da bi bil Rusiji po volji. Kot taki se imenujejo  vojvoda Oldenburški, vojvoda Leuchten-berški, danski princ Valdemar in vojvoda Aleksan
Carigrad! Carigrad brezkončni, veličajni, uzvišeni! Slava bodi stvarniku in človeku! Se sanjalo bi se mi ne bilo o tolikej lepoti!
Zdaj pa opisuj, siroinače, oskrunjaj s svojo besedo božanstveni ta prikaz! Kdo se usoja opisati Carigrad ?
Chateaubriand, Lamartine, Gautier, kai ste besedičili? In vendar se gnetejo podobe in besede v spominu ter teko iz peresa. Vidim, govorim, pišem, vse skupaj, brez upanja, ali s sladkostjo, ki me opaja. Poskusimo!
Zlati rog pred nami je kakor široka reka, na dveh bregovih sta dve vrsti gričevih višav, na katerih se uzdigata in razprostirata dva usporejena dela mestna, dela, ki obsegata osem milj gričevja, dolinic, zalivov, predgorij, stotine amfiteatrov v spomenikih in gajih; dve velikanski grmadi hiš, džamij, trgovišč, serajev, kopeli, kioskov, z neštevilnimi hojami šaranih. Sredi vsega tega se vzdigajo tisočeri minareti s sijajnimi vrhovi, proti nebu kipečimi, kakor orjaški stebri slonokoščeni. Kažejo se gozdi cipres, v temnih progah spuščajo se z višav do morja, obvijajoči predmestja in luke. Bujna zelenina se dviga in preliva povsod, venca vrhove kakor s
der Meklenburg-Streliški Poslednji je 28 let star in je nadporočnik v 1. gardiskem polku. Njegov oče bil je oženjen z veliko kneginjo Katarino, hčerjo velikega kuca Mihajla. Ta volitev bi ne imela nobenega uspeha. Car bi nekda ne pustil nobenemu imenovanih vofvod prevzeti bolgarski prestol, ko bi ga voJllo seMifjfc nezakonito sehranje Danski kralj tudi svojetdii siHu ne bode dovolil, da bi šel v Bolgarijo.
Da se It unij a in Bolgarija ne moreta nikakor sporazumeti, temu je mnogo krivo to, da se v Bolgariji še vedno agi tuje za kneza Aleksandra. Vlada na jednej strani izjavlja, da ga ne mislijo več. voliti, na drage j strani pa agituje zanj. Batten-berzanov tajnik in njegov adjutant prišla sta v Trnovo. Kaj imata tam opraviti, če ne agitujeta za Aleksandra? Govori se. da je gotovo, da veiiko sehranje ne bode vsprejelo kneževe odpovedi, ampak ga hoče poklicati nazaj. Knez se bode pa vrnil po morji, ker bi ga sicer Avstrija internovala Ruski ladiii prišli sta v Varno zategadelj, da zabranita izkrcanje knezu. Sict;r pa ne bode dosti pomagalo Battenberžanovim privržencem v Bolgariji, če ga tudi zopet voli sebranje. Rusija bode to zmatrala za izzivanje in bode zasela Bolgarijo. Rusija ima nekda dve diviziji že pripravljeni za odhod v Bolgarijo. Prepeljali ja bodo po morji, ker Rumunija neče dovoliti prehoda. Ko bodo ruski vojaki v Bolgariji, bode takoj domača vojska potegnila z Rusijo in odstranila sedanje regentstvo in vlado. Sedaj pa Rusija ne more predlagati nobenega kandidata za prestol, ker se je bati, da bi ga Bolgari ne volili Regentstvo bi ga sicer priporočalo, a na skrivnem bi se pa dogovorilo s poslanci, da naj ga nikar ne volijo. Potem bi so pa opravičevalo, da je vse storilo za ruskega kandidata, a narod ga ne mara. Ali če bi bil voljen tudi luski kandidat, bi se ne mogel dolgo vzdrževati, dokler Stambulov in njegovi privrženci vodijo narod. Zategadelj mora Rusija skrbeti, da najprej v Bolgariji pridejo Cankovci na krmilo. — Ruski listi hvalijo vlado, da jo poslala dve ladiji v Varno in jej prigovarjajo, da bi ruske čete zasele Varno, kei brez vsakih jamstev Rusija ne more varovati svojih koristij v Bolgariji. Ruska vlada je, kakor se iz Rima poroča, nekda naznanila velevlastim, da zasede Bolgarijo in ostanejo njene č^te tako dolgo v deželi, da se razveljavijo volitve velikega sebranja. Italijanski minister-ski sovet se je že posvetoval o dotični ruski noti m sklenil o tej stvari sporazumeti se z druzimi ve-levlastmi.
„Novoje Vremja" objavilo je pomenljiv članek o ruskej vojski in ruskej diplomaciji. Rusko vojsko iako hvali. Od Petra Velikega se je vojska vedno pokazala, da je vredna velikega organizatorja. V prejšnjem stoletji ima pokazati dva vojskovodji, kakoršnih je samo kakih 10 v vsej zgodovini, Petra Velicega in Suvarova. Rusi so zmagali vojske Friderika Velicega in Napoleona. Ruski vojaki so bili skoro v vseh evropskih prestolnicah. Ko so vrgli velikana Napoleona, obvarovali so Dunaj in Carigrad. Vsak kos novopridobljene zemlje si je Rusija prikupila s krvjo. Najbolj se je pokazala moč Rusije v nevarnih trenotkih, ko je ves narod prijel za orožje, da brani domovino pred velikim, krivičnim sovražnikom. Uspehi ruskega orožja bili bi veliki, da ni diplomacija vsega pokvarila. Ruski diplomati neso kos svojej nalogi. Mnogi mislijo, da je dosti, da umejo gladko francoski govoriti in pisati, nositi modne frake in redingote, ter občevati v salonih. Diplomatična služba ima baš privilegovana mesta za gojence privilegovanih zavodov, ki žele samo priti v civilizovano Evropo, da potem prijetno žive. Ruska diplomacija je pa tudi napačno organizovana. Tako ima Rusija v Rimu veleposlanika, v Sofiji pa diplomatskega agenta. Očividno je, da je to za Italijo preveč, za Bolgarijo premalo. V Bernu in Madridu ima Rusija poslanika, ravno tako tudi v Teheranu in Pekingu, če tudi sta poslednji mesti za Rusijo
perjanicami, sileč po strehah ter nagibajoč se čez breg v morje.
Na desnem je Galata z gozdom jambor iu zastav; nad Galato je Pera, ki po nebu črta v mogočnih obrisih palače evropske. Pred nami je most, vezoč oba bregova, po njem se pomikata dve vrsti razuopisanih ljudij. Na levo je Carigrad, razprostrt na svojih širokih gričih, katerih vsaki nosi orjaško džamijo s svinčeno kuplo in s zlatimi vrhovi. Tu je sveta Sofija, bela in vijoličasta; tam džamija sultana Ahmeda, okrožena s sedmimi minareti; Soli-mana velikega, ovenčana z desetimi kup lani i; sul-tanke Valide, ki se zrcali v morji; na četrtem griču je džamija Muhameda II.; na petem džamija Se-limova; na šestem Tekfur-Seraj; nad vsemi višavami pa se beli seraskijerski stolp (čuvajnica ognje-stražnikov), ki nadkriljuje bregova dveh kopen, od Dardunel pa do Črnega morja.
Tam dalje od šestega štambulskega griča in od Galate naprej se vidijo le nejasni obrisi, osti mest in predmestij, majhne luke, ladje in gozdovi, izgubljajoč se skoro v ažurnem zraku, kar se ti ne zdi več, da so resnične stvari, ampak slepila zraka in svetlobe. Dulje prih.)
mnogo važne ši. Rusija mnogo lahkih diplomatičnih mest drago plačuje, premalo pa taka, kjer je treba delavnosti, energije in znanja. Kak narodni duh veje v ruskej diplomaciji, najbolje kaže to, da je iz-mej 70 konzulov 40 tujcev, mej 230 podkonzuli je pa samo 10 Rusov. Ruski konzuli navadno nemajo niti pojma o ruščini.
!V«'iii«ki prestolonaslednik vrne se v novembru iz Italije. Predno se vrne, bode pohodil šejednnkrat lahkega kralja v Monzi. Politični krogi pripisujejo veliko važnost sedanjemu bivanju cesarjeviča v Italiji. Misli se, da se bode dogovoril z italijanskimi državniki da bosta Italija in Nemčija druga drugo podpirali, ko bi se začela kaka vojna.
Anglija se hoče, kakor se poroča iz Londona, bolj približati Avstriji in Nemčiji. Na ta način misli najbolje zavarovati svoje koristi v Egiptu.
Dopisi.
S Ptuja 28. oktobra. [Izv. dopis.] Volitev poslanca v deželni zbor vršila se je danes v najlepšem redu. V »Narodnem domu" zbrali so se volilni možje pred volitvijo v lepem številu — prišlo jih je pred volitvijo 92. — Drugi so dohajali na volišče, ker neso mogli priti pravočasno zavoljo slabega vremena. V volilno komisijo izbrani so bili od narodne stranke: veleč. čast. gosp. Ant. Frelih, nadžupnik pri sv. Križi pri Slatini, veleč. čast. g. Jakob Meško, nadžupnik v Žavrči, gosp. Fran Ur bas, veleposestnik v Št. Lovrenci na Dravskem polji in dr. Fr. J u r te 1 a per acclamationem. Vladni komisar je bil g. Zupanchich. Izvoljen je dr. Fr. Jurtela s 142 od 143 glasov. Gotovo jako lepa volitev. Čast voliJcem in gospodu izvoljencu! Po volitvi bila je vesela zabava v „Narodnem domu".
Iz Trata 28. oktobra. [Izv. dop.j Kdor pozna žalostne razmere Slovencev v Trstu in okolici, kdor vidi njih neznosno stanje, mora se čuditi njih uprav nirvanskej res i g naciji, s katero prenašajo vse navale in nasilja oholih nasprotnikov. Nič jih ne moti italijanska brezozirnost in aroganca, oni sladko spe ter voljno in potrpežljivo, kakor jagnjeta, prenašajo krivice, ki se jim godijo. Da si na tak način ne pridobijo nI ugleda ni spoštovanja, si lahko mislite. Kako visoko jih ceni slavni magistrat, vidimo iz njegovih naredb. Ker vsega ni mogoče pre-g edati in pretresti, oglejmo si vsaj nekaj stvari:.
V vsaki državi na širnem svetu imajo državljani pravico svobodno voliti si župane po svoji volji. Tržaški okoličani imajo z meščani vred jednega župana, vsak okraj zase pa svojega podžupana ali kakor slove v uradnem jeziku „capovilla". Pred nekoliko leti volili so naši okoličani svobodne svoje župane, izbirali so se v to možje, katere so čislali in spoštovali, od katerih so bili prepričani, da hočejo in znajo braniti in postopati njih pravice in koristi pred magistratom. To pa našim očetom „očetnjave" ni bilo po volji, zato so v svoji ljubezni do okoličanov sklenili prihraniti jim trud, ki so ga imeli s temi volitvami in sedaj jim že nekoliko let magistrat kar na kratko imenuje „capovillo!" Naš magistrat pa vrlo dobro ve, zakaj in komu podeli to čast in plačo.
Mož, ki hoče biti občinski načelnik v okolici, mora biti pred vsem jako prožne narave, on ne sme po svoje niti misliti niti govoriti, temveč biti v vsem in povsod veren in poslušen sluga magistratski, ki ne sliši in ne vidi dražega na svetu, nego magistrat. Za koristi in potrebe svojih občanov naj bode slep in gluh, nasprotno pa mora biti vrla podpora italijanskega gospodarstva in italijanske kulture. Tako poznam „capovillo" v jednem največjih okrajev v okolici. Ta mož nima v celej občini najmanjšega ugleda in spoštovanja, vse se mu roga in smeje, vsak mu nadava imena in priimke, vsak pastir ga tika. In vendar je to človeče „capovilla" in oblasten mož, poklican, da vzdržuje red in mir v svojem kraji, da varuje ugled postave, da čuje nad pravicami svojih občanov. Ni li s tem, da je izbral zato najnesposobnejšega moža, pokazal magistrat, kako malo šteje te okoličane, katerim je dal za capovillo človeka, katerega bi sami še za črednika ne hoteli? Pa kaj da bi bilo samo to, a ljudstvo se na tak način demoralizuje in pridi, ter mora po sili zgubljati vero v pravico in zakone in pa spoštovanje do njih vršiteljev! To nas izkušnja tudi uči. Baš v onem okraji nadleguje omenjeni „capo-villa11 v dražbi z okrajnim komisarjem najčastitejše občane, vabita jih ob pred se na odgovor za vsako narodno dejanje, narekavata jim globe, grozita z žandarmi ... O volitvah hujskata in ščujeta proti narodnjakom, katere ovirata z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi v izvrševanji njih pravic. Se
li pravi to vzdrževati mir in red, varovati ugled po stave, Ščititi koristi in pravice občanov ?! Toko se godi po celej okolici in vendar tega nikdo ne vidi nikdo se ne ustavlja, nikdo ne protestuje. Tu li n^e politično društvo „Edinost" je menda oslepelo in oglušelo in njegovi odborniki so baje zgubili besedo, ker še sedaj neso povzdignili svojega glasu v protest proti tolikim kfivfcatri in nepostavnostim. Morda pa molče protestujete, gospoda? Taki protesti ne veljajo, na tak način nam ne pridobite najmanjše pravice.
In kaj je storilo to društvo za mesto? Kje je tista glasovita prošnja za slovenske osnovne šole v Trstu? — — Zlobni jeziki pravijo, da slavni odbor niti ne ve, kje je! —
Mnogo, mnogo imam še na jeziku, o čemer pa hočem morebiti v kratkem govoriti, ako se stvar ne razjasni.
jtfa  liivkn  pri  Koboridu 21. oktobra. („Edinosti"   in  njenemu   član k arj u poslednja beseda.) (Dalje.) V čem sva si navs križ? V glavnem le v treh točkah.   O prvej točki govoril sem že nekoliko zgoraj, kakor tudi že v poslednjem mojem dopisu. Dejal sem, da se aukto-riteti učiteljstva, tedaj tudi šolstva napredku, silno škoduje, če se govori o njega postanku s tako brezobzirnostjo in na tak način, kakor ste to storili Vi. Rekel sem že, da ste imeli pred očmi neke morebitne izjeme, a pisali ste na splošno o učiteljstvu na Primorskem, ki ne spada v pičlo Vašo kategorijo. Vi sicer nečete verjeti, da bi uničevale Vaše besede „novodobnega učiteljstva"  auktoriteto. Če Vam pa rečem, da smo to opažali celo v Kobaridu, kjer se „imenitne in študirane"  glave kaj hlastno čitale Vaše sestavke in je tem veljakom potem silno vzrastel pogum, da so javno izražali Vaše misli, češ kaj nas bodo ti le učili,  ki sami nič ne znajo, — naj Vam zadostuje. Ravno take pojave pa so opažali kolege po raznih primorskih krajih.   Ker ste pa nekda hud Iatinec Vam bo znan rek: „Ad bove majori d i sci t ar are minor."   In vender nečete še spoznati, da to Vaše napadanje nikakor ne koristi dobrej  stvari,  marveč, da podira steber iz-omiki in napredku, ravno zato, ker uničujete tako lehkomiselno avktoriteto velikej večini  našega učiteljstva.   Nadalje pa pravite v 81. štev. „Edinosti": „Če meni absolvirane   „ljudskošolnike", iz znane fabrike izlezle  uč'telje, — nu, po'em naj mu njegova velja!" Jaz pa dostavljam na to- „Dovolj je, če Vas žeja uničiti ugled tudi le-tej kategoriji; s tem nikakor ne koristite  šolstva  napredku,  — in taka želja in „žeja" je vredna najstrožje graje!" Kaj oblastno pa obsojate: „Sploh pa ti ljudje (— kaki ljudje so to? Vaši kolegi! Pis. —) neso nobene avtoritete imeli izgubiti, ker Je nikdar imeli niso." Da, predrzni ste! „Če je niso imeli izgubiti, vrgli ste jim pa Vi polena pod noge: da si jo pridobe z veliko večjo težavo," kar je vse jedno.   Nikakor pa nisem povedal preveč, če sem dejal: da se taki morebitni „nedostatki" ne dajo več popraviti v teku „jedne cele generacije".   Umeje se: izumre ti morajo!   Sicer bi nastal mej njimi še-le pravi ravs in kavs, za »žlico modrosti", kakor se  nekda bije tam doli na Krasu mej „staršimi" in „mlajšimi" učitelji, kar so mi natančneje pojasnili nekateri kolege »blizu Vas". Pa, se ve: Vi hočete povedati vso dozdevno resnico v najhujšej obliki, ne da pomislite na posledice. Se li ne spominjate šaljivca v III. berilu, ki je očital nekemu kmetu želečemu, naj mu pove kako resnico,  rekoč: »Glejte, čudne reči so v vašej hiši: vi, vaš maček in vaša žena imate samo tri oči!"   Bili so na jedno oko slepi; se ve, da mu je kmet namazal hrbet z leskovko. Glejte, tako nepotrebno je, da poveste tako »resnico«, če bi prav bila istinita, — o čemer pa bova še govorila. Ce Vam je pa podarila mati narava večjih zmož-nostij in morda celo podjetnega duha, čemu bi radi tega prezirali druge, ki vrše svojo „pravo" nalogo, če treba bolje od Vas? Učite se skromnosti in kolegijalnosti ter ne „dom i š lj u j te" si: da ste za-zategadelj kaj  več, kakor drugi.   Cosi speriamo che sia !
Gorenja prva točka najine navskrižnosti pa je spravila na tapet drugo: o predstudijah za učiteljska izobraževališ ča. Dolžite me, da zagovarjam „absolvirane ljudskošolnike". Ne, gospodine kolega, teh ne, ker so (će jih je sploh kaj) itak le „izjeme", ki so se morali na vsprejemni izpit dobro pripraviti, bodi si sami, ali pa s pomočjo inštruktorjev. Pač pa zagovarjam
tiste, ki so po osmo, ali sedmoletnem obiskovanji ljudske -o le obiskovali tudi jedno   ali   dve   leti   pripravljalnico za c. kr. učiteljišča ter mi nikakor neće v glavo, zakaj bi uživali  kake predpravice tisti, kojih pred-študija je  kaka nižja  srednja Šola,   Vi ste stlačili tudi take v joden koš z absolviranimi „ljudskošol-niki", dasi so obiskovali prav tisto šolo, katero si želi tudi po Vas citovani prot Emprechtinger.   Pri nas na Primorskem tedaj že imamo tako urejeno, kakor si drugod žele. Le poglejte na  učni načrt take šole, pa potem govorite ! VI pa trdite: spodnja gimnazija bodi uhod v c. kr. učit. izobraževališča.   Baš v tem sva si navs-križ! Kdo ima prav? Vi izključujete popolnem moje klijente,  ki  so se baš bolje  izkazali od Vaših, a jaz Vašim nesem   odrekal ustopa   ua učiteljišča. Mislimo si mej  mojimi in Vašimi klijenti primerno paralelo.
Vprašam Vas:  neso li dohajali na učiteljišče leto za letom tudi dijaki srednjih šol in to celo iz petega, šestega in sedmega razreda?   Dobro, hudo vati se tedaj ne treba nobenemu, in to je Vaš „punctum sali en s". Učiteljišče pa je tem Vašim klijentom   pravi   „refugium peccatorum", ker ono je res poslednja njih zasloinba, ko jih preganja neusniisljena osoda, pa bodi si že glede slabih ma terijalnih ali pa intelektuvalnih  razmer, da jim ni več mogoče dalje lezti po srednješolski lestvi. Le poprašajte sami sebe in celo vrsto vrstnikov Vaših: li ste k eda j sanjali, da bote jedli borni učiteljski kruhek?   Niste li bili namenjeni za kaj večjega, „gospoda" ? Dejal bi, da bi mi zamogel malokuteri zanikati moje vprašanje.   In Vi hočete: naj bi se učiteljišče rekrutovalo jedino le i z t acih v nade j a h že p re v a r j e ni h m l a-deničev?   Jedino iz tacih, katerih namen je bil, da postanejo vse kaj druzega, kokor pa učitelj ? Vi pa hočete izključiti vse tiste:  katerim prvotni namen je bil, da  postanejo naroda svojeg a u či tel j i!! Ta razloček v osnovnih nadejali pa ie tudi največji uzrok,  zakaj poslednji bolje uspevajo, — kar bo pač ne pa tajiti: „Exempla trahunt! Po sedanji osnovi pa imajo prvi in drugi dovoljen ustop, — in, kaj vendar hočete več?!
(Dalje urili.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo zvonika in obzidja pri cerkvi v Branici na Goriškem 200 gld.
— (Zabavni večer) pisateljskega društva je jutri zvečer v g. Šunkove gostilni na Dunajski cesti.
— (Imenovanje.) Deželne sodnije svetnika Ludovik Kickh v Giadci in Viktor Suppan-tschitsch v Celovci imenovana sta uadsodnij-skima svetnikoma v Gradci.
— („Tugomer") je v gimnazijski knjižnici Ljubljanski prepovedan. Kdo ga je dal v prepoved, ne vemo, a izvestno bil je to mož tesnosrčen in omejenega obzorja.   Pomilujmo ga!
— (Vabilo kdruštveni besedi,) katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 31. oktobra 1886 1. s sodelovanjem vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. — Vspored: 1. Nessler-Nikiš: Fautanzija o motivih iz opere „Trompeter von Sakkingen"; igra vojaška godba.
— 2. Havlas: „Crnoj gori"; poje čitalniški možki zbor, — 3. a) Denza: „0, ko bi me ljubila", b) Meyerbeer: Arija iz opere „Robert der Teufel"; poje gospa Milka Gerbićeva. — 4. Burov: „Polska pesen"; igra vojaška godba. — 5. Gerbič: „Gondoljerjeva pesen" ; poje čitalniški ženski zbor.
— 6. pl. Zaje: „Iztočna zora", hrvatska kantata za bas-solo in možki zbor s premljevanjem glasovira. Solo poje gosp. Pucihar; na glasoviru spremljata gospica LujizaMoos in gosp. pl. Oh m-Janu-šovsky. Ćveteroročno spremljevanje za glasovir priredil g. Fr. Gerbič. — 7. Emeršič: „Varijacije na rogu"; igra vojaška godba. — Začetek ob Va8. uri zvečer. — Pristop je dovoljen iz kij učljivo le ćč. p. t društvenikom. Odbor.
— (Naučno ministerstvo) je načeloma odločilo, da občina ni dolžna poplačevati stroškov za pouk otrok, ki so že spolnih 14. leto.
— (Vreme) je izredno ugodno. Danes je bil prekrasen dan, nebo čisto, kakor ribje oko, solnce toplo, planine slikovito lepe, šetališča polna ljudij. Kot posebna redkost bodi omenjeno, da je bilo danes videti metuljev in da se nam je iz g. Hauptmano-
vega vrta na sv. Petra predmestji doposlala češpljeva vejica s svežim cvetjem.
— (Nov denar) po pol goldinarja bodemo dobili. Državni zbor vsprejel je resolucijo v tem zmislu. S tem bode vsaj deloma odpomagano davni potrebi in bodemo potem imeli denar skoro jednak nemškim markam, francoskim frankom, srbskim dinarom in bolgarskim levom.
— (Iz ne ve rj en je.) Pri tukajšnjem trgovci A. Ilartmanu službujoči agent Sušnik odšel je pred nekoliko dnevi na Štajersko, kjer je pri raznih trgovcih na svojega gospodarja račun pobral 1300 gld.
5 Štajerskega odpeljal se je na Dunaj, kjer se je zglasil pod drugim imenom. Policija Dunajska, ka-terej se je sumen zdel, ga je prijela in ga bode odposlala v Ljubljano. Našli so pri njem baje samo 500 gld.
— (Obiskovanje grobov) dne 1., 2. in 3. novembra je v Trstu iz zdravstvenih ozirov prepovedano. Kadar kolera poneha, bode cerkveno obla-stvo določilo d;*u, da se bode umrših spomin običajno praznoval.
— (Uradno izveš tj e o koleri.) Od polu-noči  27. do polunoči  28. t. m. v Trstu zbolelo,
6 osob, v okolici 0. Izmej prej zbolelih 1 umrl. — Doslej zbolelo 888, ozdravelo 313, pomrlo 545. Z • ležele naznanila sta se 2 slučaja v T rž t čl (Mon-falcone)
— (Slovanskega pevskega društva na Dunaj i) poslednji občni zbor bil je jako živahen. Na predlog dr. Dr oz de imenovan je za društvo velezHslužen predsednik dr. Jan Lenoch jednoglasno častnim članom. Dr. Zavadil poroča o tem, kako se imajo spremeniti pravila slov. pevr.k. društva, kar se brez ugovora vsprejme. Pri volitvah bila sta dosedanji predsednik dr. Lenoch (Čeh) in pevovodja A. A. Buhta (Čeh) zopet per acela-mationnem izvoljena. V odbor voljeni so sledeči gg. večinoma jednoglasno: za tajnika g; dr. Drozda (Čeh), vseučiliščni docent, 1. njegovim namestnikom dr. Zavadil (čeh), računski sovetnik in prezidi-jalni tajnik pri najvišjem računskem sodišči, II namestnikom drd. Pukl, sodnijski tolmač in odvetn. konc, (Slovenec), za blagajnika Leon Bou c h al, (Čeh), bankir, njegovim namestnikom Hrvat dr. Dobr. Brlič, arhivarjema Čeha S ti bier in Ve i t, oba uradnika, za namestnika pevovodje g. Konst. J a-boda (Čeh), poštni uradnik. Tiskano letno poročilo, ki se je razdelilo mej ude, se je z občno pohvalo odobrilo. Prihodnji koncert bode začetkom decembra. Pevske vaje so za moške ude vsak petek I. Salva-torg., 12 od TVa tlo Val O, za ženske pa o ponedeljkih v Slov. Besedi I. Wallnerstr., 2 od 5. do 7. ure zvečer.
— (Kmetijsko predavanje v P r e s e r j i) pri Borovnici ima tajnik c. kr. kmetijske družbu g. Gustav Pire v nedeljo dne 31. oktobra popoludne po cerkvenem opravilu.
— (Vabilo.) „Pedagogiško društvo" za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo due 4. nov. t. 1. v Št. Jarneji na Dolenjskem v šolskem poslopji ob 10. uri dopol. Spored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3 Govor: Dolenjci s stališča omike in napredka. 4. Razprava: Uplivanje učitelja na kmetijsko gospodarstvo sploh in s posebnim obzirom na sadjerejo. 2. Pojedini nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi učitelje in šolske prijatelje
Odbor.
— (Glasbeno -pevsko društvo „ V i e-n a c " ) v nadškofijskem semenišči v Zagrebu izdalo je zbirko pesnij za vsa 4 grla pod naslovom »Bisernica II. dio". V tej zbirki so vse lepše pesni hrvatskih skladateljev. Zategadelj društvo priporoča vsem prijateljem glasbe in petja, da to podjetje čim bolj podpirajo in širijo. Cena knjigi je 2 gld. a. v., a denarji pošiljajo se društvu samemu. Mislimo, da ne treba od naše strani še posebnega priporočila. Hrvatska pesen se je pri nas tako omilila, da že skoro ni veselice brez nje, zato smo prepričani, da bodo naši pevci in pevski prijatelji po „Bisernici" z veseljem posegli.  Svoji k svojim!
— (Prvo hrvatsko društvo „biciklista" v Zagrebu) pričelo je s prvim t. m. izdajati svoj lastni časopis z naslovom „Hrvatski biciklista". Društvo šteje do sedaj 71 članov in sicer v Zagrebu 38, v Sisku 19, v Karlovci 8 in v Krškem na Dolenjskem 6. Živelo jugoslovansko pobratimstvo!
— (PremembevLavantinski škofiji.) Knezoškofijski duh. svetniki so postali gg: dr. Avguštin Kukovič, prof. bogoslovja in podravnatelj v duh. semenišči, dr. Ivan Mlakar, prof. bogoslovja in
vodja v dij. semenišči, dr. Josip Pajek, profesor na c. kr. veliki gimnaziji — vsi v Mariboru; I Skuhala, župnik v Ljutomeru in Ivan Šribar, dekan v Skalah. — O. Joaip Črnko gre iz Jarenine v Lembah, Matija Frece s Ponikve k sv. Vidu pri Valdeku za provizorja. G. Anton Inkret pride iz Št. Jurija na Ščavniei za kaplana na Ponikvo, Fr Šalamon pa iz Št. Jakoba v Slov. gor. k Št Juriju na ŠČavnici.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 28. oktobra. Iz Peterburga se javlja, da je tiskovno oblastvo vsem Peter-burškim listom naročilo, naj pišejo v mirovnem zmislu.
Pariz 28. oktobra. Laboulave imenovan je veleposlanikom v Peterburgu, na njega mesto imenovan je veleposlanikom v Madridu Cambon.
Pariz 28. oktobra. Vse ozemlje ob reki Durence je preplavljeno. Skoda ogromna, dežuje neprestano. V Tarasconu vse pod vodo, v Avignonu velika nevarnost. V varstvo na-brežnih nasipov odposlali so se vojaki.
Bruselj 28. oktobra. Namesto Van der Smissena voljen je kandidat združenih liberalcev, Gu>llery, s 4062 glasovi poslancem Bruseljskim. Socijalist Auseele dobil je 1014 glasov.   Katoliška stranka se je volitve zdržala.
Budimpešta 28. oktobra. V poslednjih 24. urah 6 osob za kolero zbolelo,  6 umrlo.
Razne vesti.
* (Na Poznanskem) nakupila je nemška vlada oziroma v to odbrana komisija 10.085 hektarov poljskih zemljišč za 5,829.000 mark.
* (Molzen kozel.) V „Wiener landwirth-schaftliche Zeitung" pripoveduje vitez Eisenstein, da ima v svojem hlevu triletnega kozla, kateremu se je na trebuhu naredila oteklina, ki se je pozneje povekšala v nekako vime. Pred 14 dnevi zmislili so si posli, da bodo kozla pomolzli. A kako so se začudili, ko so namolzli od kozla % litra okusnega mastnpga mleka Zdaj molzejo kozla vsak dan. — Molzni ta kozel je pač zelo „raci" podoben.
^Ta.zirLaxxilo-
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri neso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 27. oktobra 1886.
Dr. Karol vitez BIei\veis.
Za t nanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo ^Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (20 7)
Umrli so v IJiihljnni:
27 oktobra: Jožef Egg, prisiljenec, 53 let, Kravja dolina št. 11, za drisko.
28. oktobra: Marija Svetlik, krojačeva hči, 7 mes., sv. Petra cesta št. 7, za pljučnico. — Boštjan Wegschneider, prisiljenec, 42 let, Pristavske ulice št. 4, za drisko.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratu a   tro v i	Nebu	Mo-krina v mm.
28 okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	746- 25 mm. 747- 41 mm. 749-25 mm.	5 0rt C   si vzh. 8 6" 0   si. zah. 6-4" C   si. zah. 1	obl. obl. obl.	0 00 mm.1 1
Srednja temperatura 6*7U, za 1*8° pod normalom
3Z>u.33.£ijsl5:a- "borza
dne 29. oktobra t. i. (Izvirno telegrafie.no poročilo.)
Dunava r.g. srečke 5° „             100 gld 117 gld. 75 kr.
/eni! j. «>!>.'• a v str. 1' ,      /.Liti last. listi 124 .    25 ,
Prior, oblig. Elijtahetine zapad, železnice — ,.    — .
Prior. obli*. Ferdinandove sev. žele    ce 98 „    70 „
Kreditne srečke                         10o g 177 . 25
K11111 > 1111 \ i- srećke                        10   „ 18 „ 75
Akcije anglo-avstr. banke .       120   . 107 75 .
Trammway-(lrušt velj. 170 gld. a. v 2' 2 25
l    naiem Zidožnur.u trinieah knjiga:
ie izšla in se dobiva po vseh knjig*-
Die
la iidzv trtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen
de s HcrzogthutHS Krain.
Za poljedelce in gozdarje, politišbe uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnik*.
S pojasnili izdal tia svttlo prof.
Vilj. Linhart. 6 pdt v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po polti 55 kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukane m Kranjsko: postavo ta ličje varstvo, pokottčavanje mrtesov, poljsko varstvo, za pokont'a7>anje predenke, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimt in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene razprave o *tiejern varstvu*, fpreaemci*, *umnem ribarstvu*, *trtni uši* i ta", obsetajo mnogo poiieljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozrta in trn/važnejše določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo ie/eti. t/a se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" tek postav smo dozdaj , ogrelali, bode ta knjiga istinito odpomogla iivi polteh'. Priporočamo jo torej vsem onim, ki sr pečajo s poljedelslr/om, osebi/o pa veleiestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvn.
Ig. pl. Klci?imayr fl Fed. Bamberg knji^otržttica V Ljubljani na Kongresnem trgu.
(716—4)
Išče se sposobnoga        (800—3)
kupčijskega učenca
za trgovino z mešanim blagom. Angelo Casagrande v Ajdovščini.
83 gld. 50	
S4 „	50
113 ,.	60
101 ,	20
866 ,	—
28o .	70
125	05
9 \	88'/,
6 M	91
61 „	2f»
131 .	50
169 .	25
103 .	40
i»2 .,	or>
105 n	50
kr.
Papirna renta..........
Srebrna renta ...... ...
Zlata renta ...........
5% marčna renta . •   -   . .
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije   .   .       • »
London..... ....
Srebro........
Napol.
C. kr. cekini    ... • Nemške marke
4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld Državne srečke iz 1. l"M 100 Kld
Ogrtka zlata renta 4' , Ogrska papirna renta 6*/„
b" ,. štajerske zemljišč, odvez, oblig. UA>   ,   »o lSo#39$c:>@co®o ■>:• XSc«"?
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Važno za trpeče
na prsih in plučih.
Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, zasllzenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dohiti cist in krepak glas, za škrofelj-naste, kr vične, slabotne, bledione in krvi-revno je
sok kranjskih planinskih zelišč,
h po«UoMtbi*iio kislini upiioiu in železom pomešan.
Lastili izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva ?e v (727—3)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v LJubljani. iK Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
St. 17.786.
Razglas.
(796—3)
Roman Stat nominis umbra.
Mestni magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1887. leto:
1. o mestni blagajnici,
2. o mestni ubožni zakladi,
3. o zakladu meščanske bolnice in
4. o ustanovnih zakladah v smislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto «»«1 24. oktobra «lo T. novembra letoN v magistratnem ekspe-ditu izpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke o njih vsprejeti da v zapisnik.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 23. oktobra 1886.
Župan: Grasselli.
TISKARNI"
V I Hjlll>lj2111 i
bo izšle in ne dobivajo sledeče knjige:
Ivan 2£l>oprar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-itinik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halevg, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Pariz v Ameriki.
Francoski spisal Ifen4 Lefebvre.  Poslovenil t * m nis umbra.   Ml. 8n, 535 stranij.   Stane 60 kr., po poŠti 70 kr.
/a dragocen i hi korenom.
Povest iz življenja kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8",   141   stranij. Stane 25 ki:, po pošti 30 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal  M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A, K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Uiifirovski.
Povest.   Spisal  A, S. Puškin, poslovenil J. P.        Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kv., po pošti 30 kr.
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo  in nas I časniki.
Spisal :)l * *   Stat lioiiiinis uinbni.   Ml. 8",   19  pol. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr.
Za znižajo cono
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obseg*] Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal liajt Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. l'ošnjak. — Čegava bode, nove lica, spisal Ji Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Roldenis, roman, francoski spisal   Viktor C/ierbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
c/i
\w   £2| B*tt* od
ta       • C
^ 3 * n
g. n a t* ^
~ - ? rr 1.
I* a S a J
g B s (I
Tekanje že v decembru.
inscem SREČKE
Glavni dobitek v gotovini f
10.000   5000«'^' MoJ| 4788&S
Kinscem-srečlre dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
JKiMliinpestil. W»itKiierp;uNse ii. (786—7)
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne"