št. 46 (1233)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 15. novembra 1973
i NOVO MESTO - Danes bo v novomeški bolnišnici sestanek sekcge patologov Slovenskega zdravniškega društva. O raku bo govorila docentka dr. Pavla Mavec, o samomorih asistent dr. Anton Dolenc, o priiherih iz ka-^istike pa dr. Jan Struhar. Vabljeni vsi zdravniki in zdravnice!
SEVNICA — Danes so se sestali člani sveta za gospodarstvo in finance občin^e ^upščine. Med najpomembngšimi vprašanji so razprav^ali o osnutku srednjeročnega razvoja občine.
T^BNJE — Danes obravnava občinski sindikalni svet v razširjenem sestavu možnosti za ustanovitev še dveh strokovnih sindikalnih odborov, o gradivu za podporo samopri^>evka, vodenje javne razprave po kolektivih o tem gradivu in novem občinskem statutu.
OTOCEC — Včeraj so pri motelu na Otočcu odprU prvo trim stezo na Dolenjskem. Hkrati je bil praktičen prikaz vaj na vseh 20 postajah z napravami za ^<^no rekreacijo.
ČRNOMELJ — Številnim slovenskim občinam, ki so že ustanovile t^eljne telesnokultume skupnosti, so se včeraj pridružili tudi Cmomaljčani. Na ustanovni skupščini so izvolili tudi pred-tednika, podpredsednika, tajnika in štiri člane izvršnega odbora. .. KOCEVJE — Na včerajšnji seji občinske konference ZK so razpravljali o gospodarjenju v občini v prvih devetih mesecih letos in o merilih za izvolitev no-^ članov občinske konference ZK.
V sredini tedna se je po vsej Sloveniji pooblačilo, ponekod so bile tudi manjše padavine. Do konca tedna DO pre^adovalo oblačno vreme, možne so tudi manj-ie padavine. Večjih ohladi-
Posojila »Beltu« znana
Stanje v črnomaljskem Beltu se normalizira - Pomoč banke in sklada - Belt gre k TAM
stanje v „Beltu“ se je že izboljšalo. Kaže, da je bila pravilna odločitev, sprejeta letos spomladi, da je treba izdelati sanacijski program podjetja, uvesti prisilno upravo, se povezati s partneijem iz avtomobilske industrije in urediti odnose v kolektivu.
Številni pogovori med predstavniki občinske skupščine in Belta s predstavniki republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv in Ljubljanske banke ter raznih avto-
DBH
mobilskih tovarn so bUi uspešni. Belt se bo priključil mariborski TAM, ki bo s pomočjo posojil republiškega sklada gospod^skih razerv in Ljubljanske banke sanirala Belt.
Republiški sklad skupnih gospodarskih rezerv je odobril TAM 15 milijonov dinarjev, ki jih bo ta porabila za obratna sredstva Belta, in
9.300.000 din, s katerimi bo TAM krila nekatere izgube Belta. Beltu pa bo omenjeni sklad posodil
4.610.000 din za kritje lanske izgube. Sklad je postavil le pogoj, da mora postati Belt TOZD v okviru TAM, ki mora zagotoviti zaposlenim v Beltu socialno varnost. Ljubljanska banka pa ie odobrila 21,210.000 din za dokončanje rekonstrukcije livarne, v katero je bilo že doslej vloženih 15 milijonov dinarjev, ter
10.750.000 din za trajna obratna sredstva.
B.P.
RIBIČIČ NA MIRNI
Podpredsednik predsedstva SFRJ in predsednik RK SZDL Mitja Ribičič je skupaj s člani kolektiva republiške konference SZDL, med katerimi sta bila tudi sekretar Milan Ku-čan\in podpredsednik Vlado Beznik, minuli petek obiskal Mimo. Gostje so si ogledali tovarno „Dano“, kjer so pohvalili zlasti razvojni program, ter tovarno za predelavo krompirja, ki je obrat ljubljanske Tovarne hranil Kolinske.
Martinovo je praznik, ki ga praznujejo povsod po Dolenjskem, kjer raste vinska trta. Po starem ljudskem izročilu takrat mošt dozori v vino. Rojstvo žlahtne kapljice je treba seveda proslaviti in pod nož romajo gosi, tam, kjer je praznovalcev več, pa celo prašiček, samo da je na ta praznik veselo. Tako je bilo letos v Stopičah (na sliki) in še kje.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Moč |e ie v enotnosti in združevanju
Izvažamo surovine in polizdelke, ki jih nujno potrebujemo doma - Če hočcmno, da nam bo šlo bolje,
moramo pametneje gospodariti - Uskladiti načrte in delo
Predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc in predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič sta v petek, 9. novembra, obiskala Kočevje. Dopoldne sta si ogledala kemično tovarno MELAMIN, ITAS in novi otroški vrte, popoldne pa sta se na sestanku v hotelu Pugled pogovarjala s člani občinskega političnega aktiva.
V kemični tovarni so gosta sezna-	tera naša bazična industrija izvaža
nili med drugim tudi s tem, da neka-	surovine, ki jih potrebuje domača
predelovalnaindustrija. Vzrok za to so doma zamrznjene cene oziroma ugodnejše cene na svetovnem trgu. Sama predelovalna industrija pa se zaveda, da so cene surovin prenizke, in je pripravljena plačati zanje ceno, ki velja na svetovnem trgu. Zal pa tega ne sme, ker zavod za cene ne odobri takih cen.
Predsednik Marinc je predlagal, naj predelovalna industrija tesneje sodeluje oziroma se združuje in nato enotno nastopa pri bazični industriji. Posamezna podjetja z majhnimi zahtevki niso dovolj vplivna oziroma močna. Iskati je treba tudi dolgoročne možnosti povezovanja, sklepati dolgoročne pogodbe o oskrbi s surovinami in energijo.
V ITAS so gosta seznanili predvsem z naraščanjem družbenih obveznosti, težavo s pridobivanjem ka-
drov, reševanjem stanovanjskih zadev in nemogočim obnašanjem znotraj jugoslovanskega gospodarstva, z nespoštovanjem pogodb in dogovorov.
Na popoldanskem pogovoru s člani občinskega političnega aktiva je najprej predsednik občinske skupščine Miro Hegler seznanil vse prisotne in gosta s položajem v občini, nato pa so nekateri člani aktiva vpraševali oba gosta o aktualnih gospodarskih zadevah.
J. PRIMC
r FRANCE POPIT PRIDE
V soboto, 17. novembra, bo predsednik CK ZKS France Popit gost Novega mesta. Po pogovoru na občinskem komiteju ZK se bo v IMV udeležil slavnostne seje delavskega sveta, popoldne pa se bo sestal z občin^im poli-^čnim aktivom.	j
OžMjtni punti v Bnmcah
v Brežicah je petelinje pero kot simbol upora in revolucionarnosti kmečkih množic 10. novembra združilo mladino enajstih slovenskih občin na tekmovanju iz zgodovine kmečkih puntov. Ekipe mladih zgodovinaijev so črpale svoje znanje iz knjige pokojnega prof. Stanka Škalaija „Boj za staro pravdo“. S tem delom je avtor približal punte mlademu rodu. On je dal tudi pobudo za tovrstna tekmovanja, ki pa jih, žal, ni dočakal. Pionirji so se s cve-^m -poklonili i^govemu spominu ob grobu.
V Brežice je prispelo 11 ekip, ki so zmagale na občinskih tekmovanjih. Na predtekmovanju so jih odbrali šest za končni nastop, in so se naslednji dan uvrstile takole:
1. Osnovna šola bratov Ribarjev za občino Brežice; 2. osnovna šola Ljubljana - center za istoimensko občino; 3. osnovna šola Raka za občino Krško; 4. osnovna šola Šiška za občino Ljubljana - Šiška; 5. osnovna šola Dolenjske Toplice za občino Novo mesto; 6. osnovna šola Bežigrad za občino Ljubljana — Bežigrad.
Tekmovanje je vodil Rado Casl, komisiji pa je predsedovala prof. Vida Vedamova. Vsaka ekipa je morala odgovoriti na tri zgodovinska in eno literarno vprašanje ter na eno vprašanje iz dnevnika ,JPo poteh kmečkih uporov". Prve tri ekipe so dobile za nagrado fotoaparate. Vsak udeleženec je prejel tudi knjigo prof. Skalarja in diplomo ZPM Brežice. Diplome so dobili tudi pionirski odredi nastopajočih šol ter osnovni šoli Senovo in Šestine, ki sta popestrili prireditev s kulturnim programom.
J. T.
Mdrej Marinc je med obiskom v Koče\ju dejal tudi
vsak si mora sam pomagati z združevanjem, specializacijo in visoko storilnostjo.
Kdor bo zaostal, ga ne bomo mogli več reševati.
(Foto: Primc)
r.
Kij Še e¥ira akcije p
'.i, lii t • VI«-,
Medo^inska sveta ZK za Posavje in Dolenjsko skupno o uresničevanju pisma na področju sodstva, organov pregona, inšpekcije in SDK
slovenskim poprečjem. Sodnikov manjka tako na občinskem kot i\a
Učmkovitost sodstva, organov pregona, inšpekcijskih služb in službe družbenega knjigovodstva se je na našem območju po pismu tovariša Tita in 29. seji CK ZKS izboljšala, ni pa še zadovoljiva. Tako menita medobčinska sveta ZK za Dolenjsko in Posavje, ki sta ta vprašanja obravnavala predvčerajšnjim na skupni seji na Otočcu.
Komunisti v sodstvu so naloge, ki ' so jih povzeli iz pisma in drug^ partijskih dokumentov, zapisali v svojem akcijskem programu. Zavzeli so se, da bi kaznovalno politiko uskladili z družbenimi ocenami, vendar v Praksi tega niso mogh vselej dosledno uresničiti. Tako se še vedno dogaja, da so posamezni postopki predolgi, tudi taki, ki teijajo hitro KŠevanje. Prednost so dali vprašanjem poslovne kriminalitete, vendar So jim veUko Časa vzeli nekateri težji Primeri.
. V odgovor takemu stanju navajajo sodniki in še zlasti komunisti med ^'jimi tehtne razloge; preobremenjenost -	•	-	■	—
*vost
okrožnem sodišču. Okrožno sodišče si na primer pomaga tako, da „po-tegne“ kader z občinskega sodišča. To pa je, kot je poudaril predsednik okrožnega sodišča Stefan Simončič, Pirova zmaga, ker občinsko sodišče
(Nadaljevanje na 4. str.)
PRIZNANJE KUHARJEM
Predsednik komisije za ocenjevanje kulinaričnih izdelkov na sobotni in nedeljski razstavi na Čatežu, Ivan Pinterič, je razglasil, da je komisija prisodila prvo mesto za „postrvi", pripravljene v gostilni Les na Čatežu, drugo mesto ,,šunki“, v hotelu Turist iz Brežic, tretje „torti za Martinovo", ki jo je napravila Fanika Tomše s Čateža. Diplomi za trud je podelila komisija gostilničarju Kalinu za lovsko pojedino in Cateškim Toplicam za njihov „eksponat ob Martino-
Vvanju".	/
V SOBOTO V BREŽICAH
V soboto, 17. novembra, bo v Brežicah delovno srečanje področnega odbora združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje. Člani odbora in režiserji bodo pregledali delo v minuli sezoni, izdelali letni program in predračun za leto 1974 ter se pogovorili o repertoarju za novo sezono. Na delovno srečanje so povabili vodje, režiserje in organizatorje dram^ih skupin, lutkarskih krožkov, šolskih ter mladinskih gledaliških skupin. Tako se bodo lahko vsi seznanili z vlogo združenja in pogoji za včlanjevanje vanj.
V. P.
Nasmeh po trdem boju. Albinca Šiško, Goran Šalamun in Mojca Savnik -c- zmagovalna trojka v Brežicah na republi^Scem. kvizu „Boj za staro pravdo“. Tekmovanje je bilo v soboto, 10. novembra. Brežičani so dosegi enako število točk kot ekipa občine Ljubljana — center. Oboji so pravilno odgovorili tudi na štiri dodatna vprašanja, zato je prvo mesto določil žreb. Tu pa so imeli srečno roko domačini. Zelo dobro so se izkazali tudi učenci z Rake, ki so zastopali krško občino. Uvrstili so se na tretje mesto. (Foto: Jožica Teppey)
ni najnepomembnejši. Storil-novomeških sodnikov je nad
Neurejena kadrovska vprašanja so cokla za vse, so ugotavljali v torek na Otočcu. (Foto: S. Mikulan)
tedenski
mozaik
Arabsko-izraelska vojna ni prizadela samo vojskujočih se strani, marveč čutijo njene posledice na bistveno širšem območju: arabske države - proizvajalke nafte so se namreč odločile, da bodo uporabile to dragoceno surovino kot svoje politično orožje v boju za zagotovi-, tev arabskih interesov. Posledice tega občutijo predvsem v Zahodni Evropi, kjer so zaradi ustavitve dobave nafte morali ponekje seči po skrajnih varčevalnih ukrepih. Na Nizozemskem so sprejeli sklep, da se ob sobotah in nedeljah ne smejo. uporabljati osebni avtomobili (kazen za prekršek je kar 6 milijonov starih din ali pa šest let zapora), pa tudi drugod so se morali zateči k skrajnemu varčevanju. Temu ni mogel ubežati niti predsednik ZDA Richard Nixon, čigar Bela hiša je sedaj le še pol toliko razsvetljena kot je bUa in v kateri temperatura ne presega 20 stopinj. Manj toplo je tudi v vojašnicah za-hodno-nemške armade, v katerih so sicer sklenili, da bodo omejili porabo energije za 15 odstotkov... skrbi zaradi nafte...
Medtem pa so se Švicarji od-ločiJi, da se bodo odrekli konjenici v svojih oboroženih sUah. 3500 konj bo zamenjalo nekaj 100 tankov. Švicarska armada je bUa ena, izmed zadnjih na svetu, ki je še imela konjenico. Da bi obrambna moč države vendarle ne bila zmanjšana pa so sklenili, da bodo v svoji novi letalski tovarni že do sredine prihodnjega leta izdelali 50 letal tipa Mirage, ki jih sicer Švica izdeluje po francoski licenci... Švicarji bodo na varnem ...
Nekdaj zelo obetavna britanska filmska industrija se je zdaj omejila na nekaj manjših študijev, od katerih se nekateri kome^ vzdržujejo. Glavni razlog je vse manjše število gledalcev v kinematografskih dvoranah. Finančne težave so prisilile več kinematografskih družb, da so omejile število svojih uslužbencev kar za polovico... črni dnevi za britansko filmsko industrijo...
Razhajanje z napovedmi
V srednjeročnem družbenem nočrtu ni bilo predvidena tako sl^romna rast produictivnosti
Nebrzdana rast cen se vedno pojavlja kot eno izmed najbolj za^rbljujočih vprašanj, četudi nismo osamljeni, saj inflacqa postaja bolezen svetovnega gospodarstva. Pri zdravljenju so do zdaj le malo pomagala vsa iz teorije in prakse poznana zdravila. Tako so trikrat ali štirikrat vi^'e inflacijske stopnje, kot so jih poznali pred nekaj leti, danes tudi v n^bolj razvitih zahodnoevropskih gospodarstvih postale stalno navzoča stvarnost.
Ob tem dejstvu in ob upošte- osebnih dohodkov na zaposle-
vanju vse čvrstejšega uveljavlja nja Jugoslavije v mednarodni delitvi dela bi bilo torej nesmiselno pričakovati, da bo naše gospodarstvo pri tem izjema. Naš cilj pa mora biti, da se pri rasti cen držimo teh svetovnih okvirov. Naloga ni lahka in tudi ne kratkotrajna. Vendar pa ie nujna.
V letu 1970 so na primer v Sloveniji podražitve živinorejskih potrebščin absorbirale okrog 70 odst. povišanja osebnih dohodkov, v letu 1971 že okrog 90 %, lani in letos pa že presegajo porast nominalnih
TELEGRAMI
BRUSELJ — Belgijska vlada je sklenila, da bo z 18. novembrom uvedla prepoved vožnje z avtomobili ob neddjah. Pred tem so v Belaji že omejili največjo dovoljeno hitrost avtomobflov. Na dvosmernih cestah je hitrost omejena na 100 km, sicer pa na 80 km na uro.
TOKIO - Japonsko ministrstvo za promet je ob»vilo, da bo japon-^ ladjedelnica ^alU začela graditi mHijontonski tanker. Tudi doslej največjo ladjo na svetu — 483.000
tonske
Japons
tankerja - so izdelali na cem.
nega. To pomeni, dane dosegamo ciljev srednjeročnega družbenega plana, po katerem naj bi se realni osebni dohodki vsako leto povečali za okrog 5 odst. To nam povzroča socialne in ekonomske probleme, med katerimi se nam zdi nujno posebej podčrtati preskromno stimulacijo zaposlenih in s tem upadanje stopnje rasti produktivnosti dela. Ta se je na primer v letu 1970 povečala za 4,7%, letos pa se bo po vseh ocenah sodeč le še za 2,5 %. To so podatki za Slovenijo, za vso Jugoslavijo pa gospodarske napovedi omenjajo celo polno stagnacijo produktivnosti. V srednjeročnem družbenem planu pa smo predvideli, da bo dobra polovica rasti družbenega proizvoda temeljila na povečanju produktivnosti dela!
Kako torej najti izhod iz tega, po podatkih zadnjih let sodeč že kar začaranega kroga. Najprej naj odgovorimo, da z nadaljevanjem in krepitvijo zgolj samo administrativnega urejanja cen — gotovo ne. Obdobje zamrznitve cen nam je dalo krepko lekcijo, da se administrativni posegi v socialistič-
\ ponedeljek popoldne prisrčno in slovesno sprejelo jugo-lovM^ega pr^sednika Tita Na lajevskem letališču so jugoslovansko delegacijo, v kateri so med dru^ St^e Dol^c, AWoš Mmić m Tihomir Vlaškalič, sprejeli generalni sekretar CZ KPSZ Leonid pohtbiroja CK I^SZ in prvi s^tar ukrajinske partije Vladimir Ščerbicki, minister za
Po.pregledu častnega bataljona je kolona avtomobilov odpeljala v 35 km oddaljeni Kgev. Na sliki: Tito in Brežnjev med Dogovorom
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
PRAKSA IN TEORIJA
nem samoupravnem tržnem gospodarstvu ne obnesejo, da so lahko le izjema. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav te razmere v mariskaterem delovnem kolektivu znova usmerile del prizadevanj in naporov na iskanje čimbolj ugodnega položaja na osnovi državnih odločitev. Veliko resnice je v trditvah poslancev, izrečenih minuli teden v nekaterih odborih slovenske skupščine, da se država ukvarja predvsem z določanjem cen blaga, premalo pa skrbi za strategijo in sistem cen.
Glede tega smo sprejeU glavna dmžbenopolitična stališča že pred štirimi leti, na 9. kongresu ZKJ. Povsem določno smo opredelili, da moramo kriterij svetovne cene korigirati glede na domačo ekonomsko strukturo, smeri gospodarskega razvoja in posebnosti naših samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Torej mora politika cen vzpodbujati samoupravno gospodarstvo k taki ravni proizvodnje, proizvodnih stroškov in produktivnosti dela, ki jo poznajo razvita gospodarstva v svetu. Na tem je nujno zasnovati tudi zaščito domačega gospodarstva.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notrdnfcpolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
V začetku prejšnjega tedna (minuli torek) je bila v Beogradu seja predsedstva ZKJ — ocenjevali so politični položaj v državi v Pisma.
duhu izvajanja nalog iz
Na tokratni
gimi sodeloval tudi Franc Šetinc, sekretar se-	^ akcija komunistov sedaj ne sme
kretariata CK ZKS in član predsedstva ZKJ, ustaviti, pa čeprav je ustavna razprava urad-ki je poudaril, da smo v Sloveniji pri raz-	končana. Sekretariat je ugotovil, da so se
čiščevanju idejnih in političnih vprašanj po org^izacije ZK po občmah zavzele za to, 29. seji CK naleteU tudi na problem, da v komunisti v ustavm razpravi prevzamejo nekaterih občinah obravnavajo ta vprašanja najodgovornejše dolžnosti, kar so večidel vse preveč površinsko. Ne dojemajo povsod, izpolnili — sedaj pa morajo komunisti je dejal Šetinc, da v tem primeru ne gre za z^oto^atl, da se bodo z bistvom irovih nekakšno „čisto“ med posamezniki, temveč ustavnih doki^entov seznanili vsi delavci, da gre za globok spopad s tehnokratskimi	se	bodo ustavne spremembe pov-
silami, ki so mnogokje sodelovale z občin-	praktično	izvajale
seji je predsedstvo ZKJ tudi prejelo sklep, da bo A. kongres ZKJ maja prihodnje leto v Beogradu; točen datum tega pomembnega dogodka bo predsedstvo določilo pozneje.
elan izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kiro Gligorov, Id je uvodoma govoril na tokratni seji predsedstva, je izrazil ugotovitev, da so naloge iz Pisma ter tudi siceršnje pobude in govori tovariša Tita močno ^od-budili akcijo Zveze komunistov ter dejavnost vse naše družbe. Okrepile so se vezi med ZK in delavskim razredom, v vseh družbenih plasteh je narasla zavest o odgovornosti ZK za nadaljnji razvoj naše revolucije. Pismo je okrepilo prepričanje, je poudaril Gligorov, da brez organizirane idejno politične dejavnosti ZK in njenega akcijskega povezovanja z drugimi socialističnimi silami ni mogoče uspešno razvijati samoupravljanja ter dosegati ustreznih rezultatov v sociaUstični graditvi.
Treba je upoštevati, je nadalje dejal Kiro Gligorov, da je izvajanje ustavnih dopolnil tako globoka družbena preobrazba, da terja
prekinitev z drugimi odnosi, institucijami,	vsebinskih	Droblemov	oomeni boi za ^ energije odvisen naš celotni gospodarski
ideologijami m zavestjo. Zato so tudi odpon vanje vsebmskih problemov pomeni Doj za ^	sočasno odvisno tudi Wnje naše
proti tej naši akciji še vedno močni — upi- krepitev m vodilno vlogo delavcev v vseh življenjske ravni sploh. Izvršni biro je opozoril na
rajo pa se vse tiste sile ki so se v preteklosti okoljih — ne samo v tovarnah, temveč zlasti to, kako potrebno je, da v pristojnih družbenih in
dokopale do privaigiranega ali monopolistič- ™naj tovamiSk* zidov, še posebej pa v ob-
neg^ položaja, sedaj pa ta svoj pridobljeni činah, krajevnih skupnostih m mteresnih dogovore, ki naj nam zagotovijo celovite in uskla-položaj krčevito branijo.	skupnostih.	jene razvojne načrte za vse vrste energije, ki jo
Tudi določena nerešena sistemska in dru- Na tokratni seji je predsedstvo ZKJ spre- potrebujemo.
jelo tudi obširne sWepe, ki še posebej pozi- , tem drobna vest v repubhSki gospodar-
^ XI * „ „	___'rv skl zbomici SO že izdelan osnutek družbenega do-
vajo v^ članstvo, org^izacije in vodstva ZK govora o izvajanju omejitev porabe električne ener-k izvajanju nalog iz Pisma, izhodišč za X. me v naši republiki (ter o nadomestilih za škodo, kongres ter drugih sprejetih dokumentov id je zaradi tega v gospodarstvu nastala doslej). Po
podpisu tega dogovora bodo	prenehali veljati iz-
Prpiinin	ip hila	tndi	seia sekretariata	omejitveni ukrepi glede	porabe elektrike, ki
L	^ oua	tudi	seja ^Kretariata	^	minulem kritičnem
CK	ZKS	—	obravnavali so	pravkar minulo	elektroeneigetskem položaju,	seveda pa
ustavno razpravo. Posebej je bilo poudar- ukrepe nadomestila določila dogovora.
skimi vriiovi, pa jim je sedaj treba spodrezati korenine. Ne dojemajo, da sedanje razčišče-
Gtoboka
družbena
preobrazba
Ob tem so še opozorili na pomanjkljivost minule razprave — saj je bila ustavna razprava v nekaterih okoljih dokaj nepopolna. Tako so npr. v organizacijah združenega dela pogosto razpravljali samo o ustavnih spremembah glede družbeno ekonomske ureditve, v krajevnih skupnostih pa o spremembah v družbeno političnem sistemu. Zlasti v manjših delovnih organizacijah je bila ustavna razprava tudi le formalistična. Gotovo je, da bo treba vse te pomanjkljivosti še nadoknaditi z nadaljnjim pojasnjevanjem ter izvajanjem v praksi, kar bo pomembna naloga vseh komunistov.
Izvršni biro predsedstva ZKJ je ta ponedeljek po^etil po^bno pozornost vprašanjem naše energetike - saj se je problem energije v zadnjem času zaostril ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Poudarili so, da je od zagotovitve potrebnih koli-
ga vprašanja zavirao uresničevanje ustavnih dopolnil v praksi. Iz tega izhaja nuja, da de-
lavski razred, ZK in vse druge socialistične sile naše družbe še bolj odločno in organizirano nadaljujejo prizadevanja za spreminjanje dosedanjih družbenih odnosov, kot to narekujejo nova ustavna določila.
V razpravi na seji predsedstva ie med dru-
kritičnem bodo te
tedenski zunanjepolitični pregled
Predsednik SFRJ in ZKJ Jo-
Broz Tito s soprogo Jovanko je dopotoval na štiridnevni prijatelji obisk v Kijev, na povabilo CK KPSZ.
Štiridnevni obisk jugoslovanske ddegacije v Sovjetski zvezi je predvsem ddaven, namenjen izmenjavi mnenj o odnosih med državama in mednarodnem položaju. Dogovorjen je bfl že prej, trenutni m^narodni položaj pa mu daje še pomembnejšo vsebino.
Jugoslavija in Sovjetska zveza sta pomembno angažirani pri idcanju rešitev za bližnjevzhod-no krizo in čeprav nastopata pri tem vsaka z r^ičnih pozicg — Jugoslavija je neuvrščena, Sovjetska zveza pa voditeljica enega izmed blokov — se njuni interesi in stališča gjede krize v marsičem ujemajo.
Nedvomno sta obe strani zainteresirani za trajno rešitev že 25 let trajajoče krize na način, ki bo upošteval zakonite pravice arabdeega ljudstva, hkrati pa vsem drtovam na tem območju, tudi Izraelu, jamčil varnost.
Pogovori predsednika Tita in Brežnjeva, lu so se v Kijevu že začdi, pa bodo razen tega zajeli tudi pre^ed mednarodnega položaja na sploh in v njem še po-sebg soddovanje med obema državama. To sodelovanje je dobro in se nenehno krepi.
Načela, na katerih temelji to sodelovanje, so popolna suverenost, nevmešavanje, neodvisnost, ozemdjska cdovitost, kar vse je bilo poudarjeno v beo-grajs^ deklaracgi in drugih dokumentih, nastaUh kot plod številnih srečanj med sovjetskimi in jugoslovanddmi voditelji.
Tako uokvirjena načela dajejo široke možnosti za uveljavitev gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja med obema državama. To soddovanje dobiva vsak dan nove razsežnosti in pogovori predsednika Tita v Kijevu bodo zanesljivo pomemben pridevek k nadaljnji krepitvi sovjetsko-jugoslovanskih odnosov.
Pričakujejo, da se bo predsednik Tito vrnil v domovino v četrtek, ko bodo objavili tudi skupno sporočflo o pogovorih.
ISKANJE MIRU: Medtem pa nadaljujejo predstavniki Egipta in Izraela pogovore o uresničevanju resolucije številka 338 in 339 Vamostnega sveta Združenih narodov. To in pa podpis sporazuma med Egiptom in Izraelom v šestih točkah, sprejetega v soboto, pomeni najvažnejši politični dogodek na Bliž-
njem vzhodu po prekinitvi četrte arab^o-izrael^e vojne.
Egipt in Izrad sta se v sporazumu, podpisanem minulo soboto, sporazumda o ustavitvi ognja, o redni preskrbi mesta Sueza s hrano, vodo in zdravili ter za dobavo nevojaškega materiala na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Sporazum prav t^o določa, da bodo
Pogovori Tito — Brežnjev
izraelske nadzome postaje na cesti Kairo—Suez zamenj^e nadzome postaje Združenih narodov. Brž ko se bo to zgodilo, naj bi v skladu s sporazumom začeli zamenjavati tudi vojne ujetnike.
Čeprav je do resničnega j in trajnega liiiru na Bližnjem vzhodu vs^akor še daleč, pa pomeni sedanje stanje vend^e obetajoče upanje, da pot do tega miru ne bo predolga.
telegrami
LONDON — Britanski premier Heath se je pogovarjal z z^odno-nemškim kanclerjem Brandtom' o Bližnjem vzhodu, odnosih med Vzhodom in Zahodom in evropski gospodarski skupnosti.
NEW YORK — Pomočnik državnega sekretarja Joseph Sisco se je v Rimu pogovarjal z it^janskim zunanjim ministrom Aldom Morom. | Iz Rima je Sisco namenjen v Paiiz, London, Boim in Bruselj, da bo ameriške zaveznike v Zahodni Evropi seznanil z najnovejšim razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu.
PORTO MARGHERA - Firma Montefibre, ki je specializir^a za izdelovanje umetnih vlaken, je morala zapreti obrate v Porto Marjeti, ker se je okrog 400 delavcev z^trupilo s plinom. Domnevajo, da je šlo za žveplov anhidiid. Na srečo je bilo treba samo štiri delavce prepeljati v bolnišnico. Začasno bo z30i0 delavcev ostalo doma.
BEJRUT - V Kuvajtu so se kon-
čali petdnevni kuvajtsko-jueoslovan-ski gospodarski pogovon, Ki sc med n^obsežnejM, kar jih je dodej med Kuvajtom in SFiU. BiU
sodijo
bilo
so izredno prijateljski DUNAJ - Z večurnim razgovorom o temi „solidarnost s tretjim svetom*^*, se je v Avstriji začela informativna kampanja pod geslom ,.Teden tretjega sveta“. Trajala bo do 25. novembra. Kampanjo vodi dunajski inštitut za vprašanja razvoja. Cilj akcye je, da bi problemi mednarodn^ razvoja bol|j prodrli v zavest avstrijske javnosti.
Takile prizori na metliškem živinskem sejmu niso nobena redkost. Človeku pa se (ne) hote vsiljuje misel, da se živali poti v klavnico upirajo tudi zato, ker kar „slutijo“, da se v domači kraj niti v obliki kosov mesa ne bodo več vrnile .(Foto: B. Podobnik)
Ocenjevanje kuliarskih dobrot v soboto, 10. novembra, na kulinarični razstavi na Čatežu. Na sliki člana komisije iz stroke — Janez Vokač in Peter Bevc. Oba sta šefa kuhinje, prvi v novomeški restavraciji Breg, drugi na Otočcu. „Za prvič dobro!“ sta izjavila. (Foto: J. Teppey)
Minuli petek je dobila sevniška KOPITARNA najsodobnejšo opremo za lesno sušilnico. To je doslej tre^ tovrstna oprema v državi. Nova oprema spada v sklop prizadevanj za posodobljanje tovarne. Na sliki: raztovaijanje kotlov z vagonov. (Foto: Železnik)
Ob letošnjem dnevu mrtvih tudi grob velike Prešernove nesojene ljubezni Julije P^nic, pokopane na šmihelskem pokopališču, ni ostal osamljen, Okrasili so ga s cve^em in prižgali na njem sveče. Na sliki: pionuja in ravnatelj Dolenjskega muzeja Janko Jarc pri grobu. (Foto: S. Mikidan)
VARČNI DOLENJCI
Od leta 1965 do danes so se hranilne vloge pri Dolenjski banki in hian^ci povečale za več kot desetkrat, število vlagateljev pa za trikrat. Poprečne vloge so zdaj 3,5-krat večje kot so bile pred osiuillii leti. Tudi izplačevanje osebnin dohodkov na hranilne knjižice se jc Dolenjskem že začelo uveljavljati, saj je to vsestran^o koristno novost sprejelb že 15 delovnih organizacij, ki imajo 8.800 zaposlenih. S temi podatki so predstavniki DBH ob 31. oktobru, dnevu varčevanja seznanili novina-ije.
Izjema ob domači patentni suši
Ni treba daleč po dokaz, da bi ugotovili: smo še daleč od pravila, da bi domače možgane cenili bolj od tujih in da bi podjela proizvajala izdelke po zamisli svojih oz. naših ljudi. & vse preveč so cenjene licence, za lC2tere pa se ne pomišljamo Ošteti desetkrat večje vsote, kot bi jc daii izumitelju ali avtoiju tehnične	^
domačim priimkom.
v
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bil promet s praSčki zelo živahen. Rejci šO pripeljali na sejem 574 živali v starosti od 6 do 12 tednov in 87 prašičev v starosti od 3 do 7 mesecev. Od vseh.skup^ so jih prodali: 536 po 390 do 480 din za mlajše živali in po 490 do 750 diii za starejše. Odkupljene živali so odpeljali V glavnem v sosednje občine.
3RE2ICE — V soboto so rejci pripeljali na brežiški sejem 741 prašičem, starih do 3 mesece, in 43 starejših od 3 mesece. Prodali so jih ; 547 po 25 - 26 din kilogram žive teže, nad 3 mesece starih živali pa so. prodali 29, in sicer po 20 din kilogram žive teže.
Zanesljivost — sajvečja odlika izdelkov novomeške Iskre.
Posamezne lastovke še ne prinesejo pomladi, razveselimo pa se jih Wjub temu. O eni takih lastovk bi mogli govoriti v primeru novomeške Iskre, na območju. Iger patenti ne rasejo kot gobe po dežju. Ta tovarna usmernišk^ naprav pošilja te dni na trg izdelek, ki se je od
Kmetiiski kotiček
Koristno pretakanje vina \
Vino mora potrošnik dobiti nepokvarjeno in brez napake. ^ Zato mu je treba posvečati vso pozornost od nastanka pa do ^ porabe. Treba je z njim prav kletariti: hraniti ga v dobrih kleteh, # v dobrih vinskih sodih in storiti vse, da bo kakovost čim boljša, ^ Tako je zapisal v svoji knjigi ,.Kletarstvo v gostinstvu” pokojni ^ ravnatelj instituta za vinarstvo v Mariboru inž. Ivo Zupanič. ^ Ta njegova, sicer že skoraj 20 let stara knjiga vsebuje kljub # Časovni (^malaijenosti in velikemu tehnološkemu napredku v ^ zadnjfli desetle^ih še vrsto koristnih^ napotil vsem, ki imajo ^ opraviti t vinom. Ker je vino zdaj že prevrelo, se umirilo in ^ sčistilo in ker zato prihaja čas prvega pretakanja (za zdrava vina C z normalno kislino je to okoU novega leta), si poglejmo, kaj ^ pravi inž. Zupanič o pretakanju, enem najvažnejših kletarskih ^ opravil:	^
Naravno čiščenje vina traja različno dolgo. Če je iz zdravega ^ grozdja in če nima preveč sladkoija, se kmalii očisti, če pa je 4 bilo grozdje nagnito ali če ima veliko sladkorja, se očisti kasne- ^ je. Pri čiščenju se izloči drožje in se useda na dno. S pretaka- j njem ga ločimo od vina, saj vsebuje nekoristne, vinu škodljive ^ sestavine z izjemo vinskega kamna,	^
Nato se je treba prepričati, če lahko pretakamo s škafi, torej ^ ob dostopu zraka ali ne. V ta namen natočimo v kozarec nekaj C vina ter g^ pustimo na zraku. Če postane prej čisto vino motno, ^ so se izločile beljakovnine, toreHe zrak vinu koristil. Če je vino ^ *H)ijavelo, mu je zrak škodoval. Ce pretakamo ob dostopu zraka ^ (ne s črpalko), preprečimo poijavenje z dodajanjem k^jevega metabisulflda (12 g na 300 1 vina). Če pa v čaši vino ostane čisto, pomeni, da mu zrak ne škodi ne koristi, torej lahko pretakamo, kot želimo«
Vse navedeno velja za zdrava vina. Če je vino bolno, napadeno od glivic ali če ima napako, s pretakanjem ne čakamo, temveč moramo to storiti čimprej, da lahko začnemo zdravljenje ali odpravljanje napake.
Inž. M. L.
začetka do kraja rodil in oblikoval v glavah njenih strokovnjakov.
Gre za usmernik za napajanje akumulatorjev in za posebno izvedbo le-tega, za tako imenovani polnilec avtomobilskega akumulatorja. Po priročnosti, enostavnosti inzanesljivosti je to izdelek, ki je dobil že številna mednarodna priznanja in nagrade, njegove posamezne rešitve p2 so s patentom zavarovali malone uC* vsem svetu.
Še to je tre'u2 podčrtati: v novomeški Iskri so iahxC uveljavili domač patent zlasti zarau’ pripravljenosti celotnega kolektiva. Veliko ur je bSo treba pretuhtati ob strojih, da so dobili uporaben prototip. Zato lahko za izdelek pravijo, da je njihov skupni „otrok“. j ^
Cviček v »vojni«
Kako se res- ta svet vrti! Njega dni, ko je dolenjski cviček - predvsem zaradi nestrokovnega kletaije-nja — veljal za vino slabše sorte, so, kot pripovedujejo, Bizeljčani celo protestirali, če si uporabil ime cvi-
območje cvička omejiti ter na ta način izločiti slabša pridelovalna okolja. Vendar pa so imeli pri tem dobrem namenu nesrečno roko. Izključitev bizeljskega vinogradniškega okoliša, ki je s cvičkovimi sortami sposol>en pridelovati dober cviček, ni vzdržala strokovne presoje. Na pritožbo podjetja Slovenija vino, ki ima v Posavju svoj poslovni interes je odbor za proizvodnjo in blagovm promet pri republiškem zboru že predlagal, naj osnutek zakona o vinu v tem smislu tudi spremenijo.
Tako bo po vsej verjetnosti Bizeljsko ostalo znotraj cvičkove dežele, Bizeljčani, ki so se odločili za obnovo vinogradov na osnovi cvičkovih sort, pa se zd^ gotovo ne bodo sramovali cvička, la je bil nekdaj v re-smci '*jecej slabši od bizeljčana.
stov, če imamo v mislih le odstotke povečanja. Iz Sovjetske zveze jih je bilo 84 odstotkov več, iz Madžarske 78, mnogo več pa tudi k ĆSSR.
O zaostajanju domačega t\irizma so mnenja razfična. Zaostajanje pripisujejo delno tudi zmanjšanju števila službenih potovanj. Poglavitni vzrok pa je gotovo zaostajanje zaslužkov Jugoslovanov. Povečani življenjski stroški in zmanjšana kupna moč nista ostala brez posledic, delavski in sindikalni turizem pa je bil predolgo zapostavljen in še ne more dati rezultatov. Pričakujemo, da jih bo v prihodnje r. kOMLJENOVIC
Pod vprašajem
Razvoj z nogo na zavori? Novomeška kmetijska zadruga načrtuje do leta 1978 nad 50 milijonov dinarjev naložb, od tega polovico za klavnico s predelavo mesa pod 7jško goro. Vest o klavnici ni nova, saj šč C	nekaj-
krat je biio cbjavijeilC, Je gradnja tik pred uresničitvijo, odborniki občinske skupščine so si že lokacijo, iz vs^a t^a pa nikoli ni bilo nič.
Direktor inž. Jože Tanko pravi, da nikoli ni bilo moč sestaviti dovoli
Dbmač turist
Oktober na Dolenjskem
ček za njihovo vino. Zdaj, ko je cviček (štajerski vinogradniki trdijo, df nezasluženo) dobil sloves in ce-ilo, reagirajo drugače.
Pravo malo cvičkarsko vojno je sprožil osnutek novega zakona o vinu, pravzaprav njegov 47. člen, ki je togo odrezal bizeljske griče in obronke Orlice od „cvičkarije“. Se-stavljalce zakonskega predloga je gotovo vodila misel, da je treba
Morje ni za vse
Rekordno število prenočitev, ugoden devizni učinek ter poslovni uspehi gostinskih in turističnih podjetij, to so podatki, ki dajo verjeti v oceno turistične zveze Jugoslavije^ po kateri naj bi letos imeU 32 milijonov tujih prenočitev, kar bi bilo eno četrtino več kot lani. K tolikšnem povečanju prenočitev niso prispevali domači gosti, saj pri njih pričakujejo komaj tri odstotke več nočitev kot lani. Našteta podatka sta zadosten razlog za resnejše razmišU^nje.
Neplanirano velika rast tujsKega prometa je posledica povečanja vrednosti tujega denarja in devalvacije dinarja. To je namreč pomagalo, da je naša turistična „industrija" kljub očitnim podražitvam ostala še nadalje ena najbolj konkurenčnih v Evropi.
Zanimivo je, da se je letos najbolj povečal obisk vzhodnoevropskih go-
trdne finančne konstrukcije za tako veliko in pomembno naložbo in da je tudi to eden razlogov, da živine še vedno ne koljejo pod Trško goro. Nič kaj dobrega se ne obeta klavnici tudi tokrat, ko je „vtaknjena" v srednjeročni načrt.
Jože Tanko ugotavlja, da bi finančna sredstva še zagotovili - ob sedanji donosnosti bi lahko tudi sama zadruga primaknila precejšen lastni delež, da pa najbrž ne bi zmogla odplačil. Glede na predračunsko vrednost (25 milijonov din) je taka bojazen utemeljena.
(Karikatura iz Naše štampe) \
n
m
— Amca, Marica.Verica ...? !
A
predno ie •••
Vsaka druga krši predpise. Vsak tretji presedani - kršitelj. Septembra je 42 odst. vseh pregledanih organizacij hotelo izigrati predpise. V časnikih beremo take naslove - življenje pa gre dalje, kot da se ni nič zgodilo.
Jugoslovanski tržni inšpektorji so v devetih mesecih pregledali 54.435 cen oziroma izdelkov in ugotovili, da je 38,6 odstotka pre^edanih organizacij kršilo predpise. V poletnih, bolj vročih mesecih - celo vsaka druga. V ljudskem jeziku bi rekli: v vsakem drugem kolektivu so goljufali ali skušali goljufati
Kršitve predpisov se kažejo v najra2ltčn& oblikah: v nedovoljenem poVCč^^i^ cen, v zaračunavanju večjih prevoznih stroSkov, v premeščanju izdelkov v druge kategorije ali v nove izdelke (primer zdravil), v zaračunavanju večjih marž. In še bi lahko navajali Vsem pa je skupna želja po nezasluženem dohodku, če odštejemo tiste, ki so kršili iz nevednosti
Opravičila so znana, v nekaterih primerih celo sprejemljiva. Tudi kazni izrekajo. Toda zato črv, ki najeda
Črv gloda...
poslovno moralo v naši družbi, ni nič manj nevaren Rekli 'smo, da bo drugače, da bo delo odločilno, nič drugega, nobena „iznajdljivostnemorala, nepoštenost, dejali smo, da mora biti in tudi bo konec goljufanja, ljudem je bilo obljubljeno, da se icršiteljem ne bo več izplačal nečeden posel In vendar zdaj take številke! Reagirati začno čustva, razum se umika v ozadje. Človek ima vtis, kot da nihče ne more ukreniti kaj učinkovitega, zatreti potuhe, odpraviti psihoze, da goljufanje na račun družbe ni prehud greh. Kot da smo se sprijaznili, da drugače ne more biti Konec koncev: kot da zakonodaja, organi pregona in sodstvo, če hoče te tudi Zveza komunistov, ne bi mogli huje zavihteti biča, če „prijateljsko prepričevanje** ne doseže namena. Pošteni ljudje so prepričani, da bi ga bilo treba.
^_____________M.	LEGAN^
Kaj še...
(Nadaljevanje s 1. str.)
nima dotoka. Zaostanki so nujni. ,priliva" v sodniški poklic ni, saj je to delo zelo izpostavljeno diužbe-nim ocenam in kritikam. Nemara je eden od vzrokov tudi v tem, da ni stanovanj in da pravniki na sodiščih in tudi tožilstvih še nimajo prave gmotne stimulacije.
Pomanjkanje kadra je boleča rana tudi za dnige organe in službe, katerih delo so ocenjevali na Otočcu. Kot je bilo slisti, je neurejeno kadrovsko vprašanje cokla za vse. Ljudje niti tistega dela ne zmorejo, zaradi kater^a so nameščeni. To gre seveda v škodo vrsti od družbe in tudi od ZK spodbujenih akcij (n.pr. sodelovanje pri ugotavljanju izvora premoženja). Za davčne službe in SDK med drugim ugotavljajo, da so manj učinkovite tudi zaradi prepogosto menjajočih se zakonov in predpisov. Ker im£yo premalo ljudi, niso več kos poslanstvu, ki jim ga je zaupala družba. Uroš Dular iz novomeške davčne uprave je poudaril, da se sistem delovanja davčnih upravnih tako pogosto menja, da je videti, kot da se je družba odločila preizkušati nekaj novega samo na tem področju.
Lojze Turk iz novomeške UJV je menil, da bi pri odkrivanju kaznivih dejanj dosegli večjo učinkovitost, če bi delavske kontrole zaživele in delovale tako, kot je zamišljeno. Praksa kaže, da so se te kontrole ustavile pri manjših prekrških, ker večjim kjiitvam najbrž še niso kos. „Morale bodo še skozi trdo šolo, dolžnost partije pa je, da jih v vsem podpre," smo slišali na ^pni seji medobčinskih svetov ZK.
Sopredsedujoči skupni seji Ludvik Golob je u^tovil, da je delo služb in organov, o katerih so tokrat
?}regovori^ dobro zastavljeno, daje utiti premike v duhu pisma in sklepov ter stališč 29. seje CK ZKS ter da kaže to akcijo nadaljevati. Dodal pa je, da je nujno sodila, tožilstva, inšpekcije, UJV, SDK, davčne uprave in druge organe ter službe politično podpreti, ker jim bo taka podpora pomembna spodbuda in smer pri nadaljnjem delovanju.
I.	ZORAN
Skupina gostov, nekdanjih graditeljev avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, v KRKI, tovarni famacevtskih in kemičnih izdelkov. Med njimi sta bila tudi Mića Novković, komandant G$ MDB, Niko Belopa\1ovič, sekretar komiteja komunistov na AC, in inž. Ciril Mravlja-Mižek, direktor investicijske grupe (Foto: S. Mikulan).
Avtomobilska cesta-vrata v svet
Petnajst let poteka, kar je Dolenjska dobila sodobno cesto
Pred lS4etnico dograditve avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb so se pretddi petek zbrali na Otočcu predstavniki nekdanjega javnega štaba MDB, graditeljev, raznih pi^jetij, ustanov in služb, ki so konec novembra 1958 izročili našim narodom dotlej najsodobnejšo jugoslovansko cesto.
Zastopniki glavnega štaba MDB,
16 gradbenih podjetij, investicijske grupe, člani komiteja komunistov-graditeljev avtomobilske ceste, pa tudi vsi drugi gostje, ki so ta dan predstavljali nekdanjih 54.000 mladih graditeljev velike ceste, so čez dan obiskali tovarni KRKO in IMV. Bili so več kot le presenečeni nad napredkom ožje Dolenjske; prevzela jih je razsežnost novih ^adenj in podjetnost, ki se najbolje kaže v dejstvu, da bo letos industrija v občini Novo mesto dosegla že 400 milijard Sdin vrednosti. To jim je zvečer na sprejemu povedal predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, ko je med drugim pozdravil tudi Ivana Mačka-Matijo, en^a izmed najprizadevnejših soorganiza-toqev velike investicije iz leta 1958.
V	imenu občine in vseh občanov je
tov. Avbar čestital uglednim gostom za vso požrtvovalnost, katere plod je
Diplome za
Nezaupnica ni fraza
Medobčinska sveta ZK Dolenjske in Posavja podprla sklepe 00 ZK v Cestnem podjetju
Kidco je mogoče, da se obdrži ndcaj, za kar so bili že pred leti napisani p<^tični nekrologi, v še ^belejšem tisku in v še močnejšem okviru pa zlasti po I^mu tovariša Uta in po 29. seji CK ZKS? To vprašanje je bflo čutiti 1-3. ncvernH^^ ^
uiedobčinskih sve-i/olenjske in Posavja, ko sta na Otočcu ocenjevala razmere v novomeškem Četnem podjetju.
Ugotovljeno je bilo, daje direktor t^a podjela izrabil vse materialne možnosti, da bi pridobil delavce na svojo stran in tako ob njihovi podpori podaljšal življenje odnosom in metodam, ki jih je osnovna organizacija ZK obsodila, občinski komite ZK v Novem mestu pa je njeno-oceno potrdil.
PEVCI V ČRNOMLJU
V	sklopu kultiune^ sodelovanja med obkolpsktmi občinami bo v soboto, 17. novembra, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu revija pevskih zborov. Nastop bo organizirala medobčinska zveza Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij, ki ima svoj sedež v Karlovcu.
B.P.
DOKTORSKI NAZIV MIRKU OPARI
Ljubljanska univerza je prejšnji teden dobila 11 novih doktorjev znanosti. Med i\jimi je tudi Mitko Opara, d^lomirani strojni inženir, doma iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem, asistent na strojni f^ulteti, ki je na novomeški gimnaziji maturiral 1958. leta. Postal je doktor tehniških znanosti. Čestitamo!
V	razpravi, v kateri so sodelovali člani obeh medobčinskih svetov, so še odločneje zahtevali, da se dosledneje uresniči idejnopoUtična usmen> tev pisma, 29. seje CV ^Ks osnovne oigarniioije ZK*y tem 'pod-^ahtey»li ^ učinkovitejšo ^cgo. udj vključi tudi sindikat in se zlasti občinske skupščine na območju, na katerem deluje Cestno podjetje. Gre za to, da bi z odločnimi stališči v skupni akciji odstranili nosilce birokratskih in tehnokrat-dcih odnosov v podjetju, ki je nedvomno posebnega družbenega pomena.
Na podlagi ocen in razprave med-občin^a sveta od drugih občinskih komitejev zahtevata, da sprejmejo sklepe v zvezi z dogajanji v Cestnem podjetju ter zadolžijo komuniste v občinskih skupščinah, da se odločno odpredelijo do teh dogajanj. Medobčinska sveta v celoti sprejemata idejnopolitično oceno razmer v novomeškem Cestnem podietiu. Pri tem še zlasti poudarjata, da je nujno uresničiti sklep o nezaupnici direktorju in o uresničenju ustavnih določil.
Iz razprav sekretarjev občinskih komitejev je bilo razvidno, da konflikti v Cestnem podjetju niso novost, saj so iz nekaterih delovnih enot znane precej hude zaostritve. Počasnost dela, ki nastaja zaradi ne-načrtnosti in neorganiziranosti de-' lovišč, bi po njihovem mnenju lahko imeli za krajo družbenih sredstev. Vzporedne akcije zagovornikov preživelega so obsodili. Pri tem so se vprašali, če ne pade večji del ktjvde za počasno reševanje konfliktnega stanja na sam delavski svet.
Posamezniki so na skupni seji obeh medobčinskih svetov ZK razmišljali tudi o hudo nezavidljivem položaju cestarjev, se pravi s^ih delavcev. Tak položaj je po njihovem mnenju nastal zaradi nesmotrne organizacije dela, ki jo partija kritizira. Gre za to, da delavce pošiljajo z vzdrževalnih del na investicijska dela, pri tem pa pozabljajo na luknje v cestah.
.CVIČEK 73^
V	nedeljo so na Čatežu razglasili imena 22 razstavljavcev najbolje ocenjenih vrst rdečega vina „Cviček 73“. Diplome Turističnega društva Čatež za izredno dobro kakovost so prejeli vinogradniki: Vlado Oštir iz Mrzlave vasi, Jože Budič s Čateža, Karel Butara iz Cerkelj, Matija Tomše iz Velikih Malene, Tone Skvarč iz Dol. Skopic, Slavko Kožar iz Velikih Malene, Martin Vegelj iz Ohtežja, Ivan Novosel-iz Nove vasi, Alojz Hribar iz Cerkelj, Avgust Unetič z Vinjega vrha, Jože Prah iz Velikih Malen^ Janez Cemoga iz Zdol, Karel Zibert iz Velikega Mraševa, Jože Kožar iz Pirošice, Avgust Kovačič z Bizeljskega, Tone Vogrinc z Bizeljskega, Alojzija Jankovič iz Krške vasi, Anton Zakošek iz Krške vasi, Anton Skvarč iz Gor. Skopic, Rozalija Turk iz BeUnja, Tone Marinček s Piroškega vrha in Anton Drugovič iz Loč. Vseh razstavljavcev je bilo 107. Tudi drugi razstavljavci so prejeli priznanja za sodelovanje.
zgrajena nova cesta, „naše okno v svet in okno na Dolenjko**.
Z avtomobilsko cesto se je začel nesluten razmah prej nerazvite pokrajine med Kolpo in Savo, ki je danes očiten na vsakem koraJcu, nenehno pa se oplaja z novimi dosežki in prizadevno ustvarjalnostjo delovni ljudi tega območja. Na sprejemu so počastili spomin na vse tovariše, ki so gradili avtomobilsko cesto, pa jih danes ni več med TONE GOSNIK
„PIONIR" BO ZAČEL GRADITI SEVNIŠKI MOST
V	torek so se mudili na predvideni lokaciji za nov sevniški most med Boštanjem in Šmarjem strokovnjaki novomeškega PIONIRJA, Gradnjo mostu je prevzelo poslovno združenje slovenskih gradbenih podjetij GIPOSS. PIONIR, ki je tudi član te^ združenja, bo pripeljal na gradbišče svoje stroje že prihodnji torek.
KNJIGA O DOLGOROČNEM RAZVOJU POSAVJA
Posavske občine so končno dobile osnutek dolgoročnega r^Voja pokrajine, ki ga je prio^vil inštitut za regionalno	v	Ljublja-
ni v ^d-Ciovanju z medobčinsko kor?.Vsijo in REGIONOM. Dokument bodo občani obravnavali v javni razpravi. Zanje bodo pripravili kratek povzetek obširnega gradiva.
Za domačo ustvarjalnost
Na literarnem večeru so se predstavili dolenjski pesniki in pisatelji - Dober obisk
Premiki v domači ustvaijal-nosti, ki je na Dolenjskem dolgo časa živela v senci, so že rodili prve sadove. Nič več ni samo besed o potrebi po razgi-banju kulturnega življenja z domačimi stvaritvami, ampak je že prišlo tudi do dejanj.
Šentjanž — Včerai so v telovadnici osnovne šole Šentjanž s tekmovanjem sindikalnih odbojkarskih ekip končali letošnje občinske sindikalne športne igre. Do tega tekmovanja je v vseh tortnih disciplinah vodila Jutranjka s.307 točkami.
BREŽICE - Komisija za krvodajalstvo je v torek povabila medse aktiviste osnovne organizaciji; RK in predsednike sindikatov v delovnih kolektivih ter jim sporočila, da bo krvodigal-ska akcija 3. in 4. decembra.
TREBNJE - Že ustanovljeni TTKS v republiki se je v torek pridružila tudi trebanjska.
BREŽICE - Za včeraj sta napovedala obisk v brežiški AGRARU in njeni organizaciji ZK predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in predsednik Zadružne zveze Andrej Petelin.
KRSKO - Temeljno telesno-kulturno skupnost bodo ustanovili 23. decembra, je sklenil pripravljalni odbor v ponedeljek, 12. novembra.
V ^tek, 9. novembra, je ZKPO priredila v Dolenjski galeriji literarni večer dolenjskih pesnikov in pisateljev, na katerem so se s kratkim izborom iz svojih literarnih del občinstvu predstavili domači avtorji. Clan drame SNG iz Ljubljane Boris Kralj in članica novomeškega amaterskega gledališča Boža Žigante sta preko sto zbranim poslušalcem prebrala sestavke Janeza Kolenca, Ivana Skofljanca, Marice Založnik, Vladimirja Bajca, Ivana Perhaja, Ivana Zorana in Milana Marka. Z glasbeni vložki se je predstavil Silvester Mihelčič, solist na elektronski harmoniki.
Večer je deloval dokaj ubrano in je poslušalce pritegnil. Največja vrednost večera pa je gotovo v tem, da je pokazal, da domača ustvarjalnost ni zamrla, da se mnogi ljudje še zanimajo za tovrstne prireditve in da novomeško kulturno življenje ni izključno vezano na gostovanja nedomačih ustvarjalcev.
TREBNJE: DIREKTORJI ZA PRISPEVEK ŠOLSTVU
V ponedeljek so se zbrali pri predsedniku občinske skupščine di-rektoiji OZD in TOZD v občini. Zanimivo je, da so predstavniki gospodarstva z velikim razumevanjem podprli plačevanje samoprispevka za šolstvo in tokrat tudi komunalne naložbe. Referendum naj bi izglasovali v sredini decembra, OZD in TOZD pa bodo za te namene prispevale še en odstotek od družbenega proizvoda, kar je posnemanja vreden primer pomoči gospodarstva.
Večer umetniške be^e dolenjskih ustvaijalcev je privabil v Dolemsko galerijo nad 100 obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili posameznim recitacijam. Besedila sta brala Boris Kj^j in Božena Žigante (sredi posnetka), Silvester Mihelčič pa je prispeval ^asbene vložke. (Foto: Sandi Mikulan)
Jože Kavčič
Nove volitve bodo zahtevnejše
Kaže tudi, da še nismo dovolj spoznali, da je priprava volitev v okviru novega skupščinskega sistem? z delegatskimi razmerji mnogo težja naloga, kot je bila pri tako imenovanem klasičnem volilnem in skupščinskem sistemu. Zakaj? Preprosto zato, ker nimamo nobenih izkušenj, ker moramo sami z intenzivno družbeno akcijo odstranjevati ovire, ki se nam vsakodnevno pojavljajo, na primer pri uresničevanju sistema evidentiranja, pri oblikovanju delegatskega in seveda tudi novega skupščinskega sistema itd. Na drugi strani pa postajajo kandidacijski procesi in volitve oziroma delegiranje vsakodnevna stalna n^oga in akcija, pa tudi delegatska razmerja terjajo našo nenehno prisotnost in aktivnost v skupščinskem delovanju.
(Iz referata člana 10 RK SZDL Slovenije 7. nov.)
Erih PrunČ
Doživetje, ki ga odnašam s seboj, mi daje moč in vero v naš boj
Čeprav je bila razprava izredno zanimiva, moram priznati, da z mislimi nisem bil vedno popolnoma prisoten. Stalno so mi uhajale na Koroško, kjer se v istem trenutku, ko snemamo to oddajo, borijo naši rojaki na cesti za to, kar se vam zdi samo po sebi umevrio. Razmišljal sem o tem, kakšna je razlika med situacijo tu in na Koroškem. Prvo, kar sem opazil, je bilo ozračje, v katerem ste vi, pripadniki obeh narodnosti, v eni dvorani združeni kot ena skupnost; ozračje, v katerem vsakdo samozavestno, tudi v materinem jeziku, kot enakovreden partner izraža svoje misli, ideje in tudi zahtev^^ nikoli nismo doživeli, da bi v televizijski oH;laji manjšina enakopravno vdelovala. V zadnji odH^ji^ Jd smo jo imeli o manjšini, je bilo tako, da je b>2a manjšina zopet v manjšini.
In tretje, kar me je pre\7eio: svoboda komuniciranja z matičnim riarodom. M'mče v tem ne vidi kamna spotike ne kakr-šriekoli irSuente. Vaša manjšinska določila so taka, da mi o njlii v bistvu lahko samo sanjamo. Vendar pa prav ta določila in predvsem vaš odnos med seboj do dvojezičnosti daje vtis o vzdušju, ki dejansko omogoča, da postajajo manjšine most med narodi, trden in neuničljiv most. Samo tako se bodo manjšine lahko razvile iz kamna spotike evropske zgodovine v napredno silo zbliževanja med narodi, zbliževanja na resnično enakopravni ravni. Kakšno naj bi bilo to vzdu^e, v katerem je manjšina resnično lahko ta napredna sila, je pokazal vaš razgovor. Doživetje, ki ga odnašam s seboj, mi daje moč in trdno vero v pravičnost našega boja. Hvala vam za to!
(Besede Eriha Prunča, lektoija na graški univerzi, na televizijski oddaji Mi med seboj)
Dr. Borisav Jovič
Težave zaradi neusklajenosti
... Mislim, da je eden od največjih problemov v Jugoslaviji, da nimamo usklajenih razvojnih programov. Samo spodbuda družbene skupnosti za investiranje v določene dejavnosti ni dovolj. Ta je zelo koristna, če obstajajo usklajeni razvojni programi. Toda če te spodbude pomagajo k poglabljanju razlik, so lahko zelo nevarne — ta problem je prisoten prav zdaj. Zaradi tega je predsedstvo ZKJ sprejelo n^ogo, in mi v zveznem izvršnem svetu na njej delamo, da bi, kolikor je mogoče hitro, dosegli sporazume in dogovore, vsaj tiste najvažnejše. Če se more oceniti, da je Pismo zelo mnogo prispevalo k temu, kar je že doseženega, potem se more reči, da je tudi za drugi del naloge, za uresničitev razvojnega programa, odločilna politična klima. Mislim, da nas dejstvo, da stojimo pred kongresom, za to obvezuje in da so tu tudi velike politične odgovornosti. ..
(Iz odgovorov generalnega direktoija zveznega zavoda za družbeno planiranje Ekonomski politiki)
Kiro Gligorov
Upadanje zaslužkov je treba ustaviti, to je važna naloga
Cene in življenjski stroški zelo naraščajo, to pa zelo slabo vpliva na življenjsko raven, zlasti tistih, ki živijo samo od dohodkov iz delovnega razmerja.
Upadanje realnih osebnih dohodkov, ki gaje zakrivilo veliko povečanje cen in življenjskih stroškov, je eden osrednjih političnih in gospodarskih problemov v letošnjem letu. V bistvu pomeni to, da so proizvajalci in delavski razred prevzeli na račun zmanjševanja lastnega standarda največje breme stabilizacije gospodarstva.
Zaradi tega je nujno treba ustaviti upadanje realnih osebnih dohodkov in življenjske ravni in omogočiti njihovo izboljšanje. Temu so posvečena prizadevanja delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in ta prizadevanja morajo podpreti vsi družbeni faktorji.	,
Povečanje realnih osebnih dohodkov in dvig življenjske ravni v celoti je treba doseči predvsem s prizadevanji za ekspanzijo proizvodnje, ki bo temeljila na boljšem izkoriščanju zmogljivosti, povečani storilnosti in dohodku.
Kljub nekaterim uspehom pri dogovarjanju pa nam še manjkajo širši sporazumi na področju reševanja strukturnih problemov v gospodarstvu na trajnih temeljih. Storiti moramo vse, da bomo pospešili proces dogovarjanja o razvojni politiki in odprtih vprašanjih gospodarskega sistema.
(Iz uvodnega referata člana izvršnega biroja na seji predsedstva ZKJ 6. novembra)
V__________________________________________________^________J
To. stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
STANCI. NE RESNICE!
Ko sem vstopila, se je slišalo le enakomerno dihanje štirih malčkov. Prižgala sem luč in se ozrla po posteljicah. Drobna telesca so zvita ležala na blazinah za belimi ograjicami. Počasi so se začela druga za drugim obračati in lahno stokati. Odpirali so oči in me pogledovali. Drobna usteča so se nabrala v šobice. Z jokom so mi zaželeli dobro jutro.
Vstopila je sestra in mi začela razlagati, kaj bova delali. Razvijali sva otročičke, jih še vse tople in zaspane polagali v kad in jih med brcanjem, smehom in jokom skopali. V svežem perilu, v postlanih posteljicah so bili videti kakor krhke igračke,
Ze takoj prvi dan sem vzljubila nežnega fantička treh let.
„Sine, kako ti je ime? “
„Stanči! Kako pa tebi, teta? “
„Veš, Stanči, jaz sem pa Marta in sedaj bom pri tebi, da ti ne bo dolg čas. Poglej, še tega fantka moram umiti in počesala ga bom. Potem bo teta prinesla kruha in kavico in Stanči bo jedel. Kajne, da boš? “
„Stanči zna sam papati.“
In tako sva se pogovarjala in po otroško modrovala. Jeziček mu je tekel kot namazan. Otroci — vsi so bili mlajši — ga niso razumeli, zato so se po svoje zabavali.
S^či je skakal po posteljici, klepetal, plave oči pa so se mu ibr smejale. Toda tega veselja je bilo kmalu konec. Utrujen je obležal v posteljici. Začudeno sem ga opazovala, pa mi je sestra povedala resnico. Stanči je neozdravljivo bolan in bo kmalu umrl. Sploh nisem mogla verjeti, da bo takle fantiček res uifirl, da bi ugasnile njegove živahne oči, da bodo utihnila njegova zgovorna usteča. Srce se je upiralo resnici, razum je sprejemi usodo. Potem sem ga opazovala kakor dragoceno bitje, ki ga bom kmalu izgubila. Vse bolničke sem imela rada, toda Stanči je bil zame le eden.
„Teta, Stanči bo sam papal. Stanči se bo sam počesal!"
Kako rada sem‘ga poslušala, ko je modroval po svoje. Kako ponosen je bil, ko sem ga hvalila: „Stanči, priden si!“
Ko je zagledal sestro z injekcijami, je trepetaje dejal: „Stanči bo priden“. Legel je v posteljico in obmiroval. V očeh so se mu že zasvetile solze. Hotel je biti priden, toda strah je bil močnejši. In ko je bilo vse končano, sem ga dvignila v naročje in mu gladila svetle kodre. Skozi okno sva opazovala avtomobile in pripovedoval je, da bo prišel ponj ati in da se bosta, ko bo ozdravel, peljala k mamici.
Toda kako daleč so bile te besede od resnice! Stanči je postajal vedno bolj otožen in groza me je bilo, ko sem videla, da je z vsakim dnem manj življenja v njegovem telescu, da iz dneva- v dan postaja slabotnejši, da njegova rožnata koža bledi.
Zdravniki so obupali. Za Stančija ni bilo nobene rešitve več. Odpovedala so vsa zdravila in Stanči se je odpravljal domov. Bil je srečen, ko je izvedel, da je prišel ponj očka. Toda to ni bila tista razigrana sreča, ki jo čutijo zdravi otroci. Ubo^jivo je sedel, ko sem ga oblačila. Nisem si mogla nagledati onemoglega telesca, mirnih, nekdaj živahnih oči. Nič več niso bile plave, postale so sive. In ko sem ga nesla iz sobe k očetu, sem se le s težavo ločila od njega. Božala sem ga po svilenih kodrastih laseh, v grlu pa sem začutila grenkobo, v očeh solze.
Oče ga je odnesel. Gledala sem za njim in v mislih ponavljala:
„Stanči, ti ne smeš umreti, Stanči, ne, ne ...!“
_	M.	B.
Prebivalci obeh bregov Čabranke so v Plaščih počastili spomin na može in fante, ki so jih pred 31 leti ustrelili Italijani. (Foto: D. Mohar)
Lepa oddolžitev ustreljenim
Slovenci in Hrvatje z obeh strani Čćbranke so odkrili v Plešcih spominsko obeležje leta 1942 ustreljenim - Ganljiv program šolarjev
ITALIJANI SO V Plešcih pri Cabru 2. avgusta 1942 ustrelili deset na smrt obsojenih mož in fantov. 4. novembra letos, jim je krajevna organizacija Zveze borcev Trava odkrila trajno spominsko obeležje in priredila lepo spominsko slavje. Ves denar so sprosili, vendar ga še ni dovolj za pokritje vseh stroškov. Izredno veliko pomoč in razumevanje so jim nudMi krajevna organizacija Zveze borcev Plešce iz Hrvaške in vse družbenopolitične organizacije ter njihovi predstavniki iz Čabra, vštevši godbo.
Na spominski svečanosti se je zbralo okoli petsto ljudi z levega in desnega brega Čabranke in iz drugih krajev ter predstavniki GO ZB NOV Slovenije, ki so položili tudi vence. Izredno lep, bogat, ganljiv in prisr-
ZAŠČITENI ŠUŠMARJI?
V sevniški občini se zadnje čase šušmarstvo vse bolj širi, s tem pa so oškodovani obrtniki, ki morajo za opravljanje svoje obrti občini plačevati zelo velike davke.
Sušmaiji vseh vrst, ki so sicer v rednih delovnih razmerjih (nekateri so pred zaposlitvijo imeli celo samostojno obrt), si danes ustvarjajo velike dohodke, ne da bi od njih plačevali kakšne dajatve. Zanje odgovorni na občini gotovo vedo, saj so bili prijavljeni, vendar vse do danes niso ničesar ukrenili, da bi jim preprečili nezakonito početje.
R. ŠALAMON
Pokojnine rudarjev so premajhne
Zato dvomijo, da bi jim zadostovale za vzdrževalnino v domu za upokojence - še vedno vztrajajo pri zidavi stanovanjskega bloka na Senovem
Da bi pravilno informirali zlasti naše bralce s Senovega, pa tudi 12 Kostanjevice, vas prosimo, da priobčite v rubriki „To stran sfe napisali sami“ naslednji prispevek:
Skupnost pokojninskega in invali dskega zavarovanja v SR Sloveniji je 3. 2. 1972 seznanila vse občinske komisije skladov za reševanje stano-yanjskih potreb upokojencev in invalidov pri DU s sklepom tega organa, kjer piše, naj te komisije j^akoj prenehajo z odobravanjem neditov za nakupe in adaptacije hiš jn stanovanj v lasti občanov, nadaljujejo pa z delom odobravanja sredstev za gradnjo domov in stanovanj, ki se trajno uporabljajo za upokojence in invalide, ter za rekonstrukcijo tal^ domov in stanovanj."
Občinski sklad za dodeljevanje teh sredstev je sklical dne 25. 2. 1972 sestanek, na katerega so bile povabljene vse podružnice DU.
Tajnik sklada je poročal, da se bo do konca leta 1972 nabralo približno 109 milijonov starih dinarjev. Z ugotovitvijo, da so dajali posojila iz tega skla^ le članom, ki že nekaj imajo, so na predlog predstavnika DU Senovo sklenili vsa razpoložilji-va sredstva investirati za zgraditev stanovanjskega bloka na Senovem, ker zasedajo tam rudarski upokojenci že nad 50 odst. rudniških stanovanj. S tem so se strinjali vsi navzoči.
Ta prvotni sklep pa nekaterim funkcionarjem v Krken ni bil popdu in so sklicali ponoven sestanek, kjer je bilo sklenjeno, da se bo v Krškem gradil prav tak blok kot na Senovem. Zvedeli smo, da grade na Prevaljah zelo primerne bloke za upokojence, zato smo sklenili, da si jih bodo ogledali Sterban, Vodopivec, Stupar in Horjak. Po tem ogledu je bilo sklenjeno, naj tov. Horjak takoj naroči načrte pri Gradbenem podjetju Dravograd, kar je tudi sto-cil.
Medtem, ko je DU Senovo takoj vložilo prošnjo za lokacijsko dovoljenje in ostdo dokumentacijo, so Krčani zadevo zavlačevali — se dogovarjali za druge načrte - nam pa zatrjevali, da so za iste načrte, kot smo se zmenili. Predsednik ObS Jože Radej je na skupnem sestanku predlagal, naj pohitimo s pripravami, ker stalno rastejo cene gradbenemu materialu in storitvam. Dogovorili smo se tudi, da ^emo v Ljubljano do direktorja skupnosti tov. Nagodeta, ki nam je povedal, da imajo navodila podpreti predvsem gradnjo domov za upokojence in šele potem blokovsko gradnjo, nakar je zastopnik DU Senovo izjavil, da zanje gradnja doma ne bi prišla v poštev, ker so pokojnine rudarjev -reflektantov prenizke za vzdrževal-nine v domu, ter zato vztraja pri zidavi stanovanjskega bloka na Senovem.
Proti koncu teh priprav se je pri pred^dniku občinske skupščine oglasil zastopnik ZB Kostanjevica in izjavil, da je tudi pri njih potreba po gradnji stanovanj za borce, pa jih niso nič upoštevali. To izjavo so navpči odločno zavrnili, ker vedo, da je bil na vseh dosedanjih sestankih navzoč tudi zastopnik Kostanjevice, ki ni nikdar omenil ali zahteval kaj takega.
Pri' ponovnem obisku pri tov. Nagodetu v Ljubljani je ta izjavil, da bodo podprli domsko graditev z znatno večjim zneskom, ki ga ne bo treba vračati, medtem ko bi dali za gradnjo stanovanjskega bloka le sredstva, ki bi se natekla do konca leta 1976, in še ta bo treba vračati.
V zadevo so se začeli vmešavati še ostali forumi v Krškem in tako je
bilo na odločno besedo nekega funkcionarja sklenjeno, češ da je Krško center, naj se gradi dom tam, če so zanj sredstva brez vračanja.
Naši zastopniki vztrajajo pri svojih prvotnih izjavah in mnenju glede gradnje. Dodamo naj še to, daje bila podružnica DU Senovo tik pred koncem priprav za gradnjo bloka. S tem so nastali precejšnji stroški in jih je treba poravnati. Naj zaključim te navedbe z vprašanji pristojnim:
. Ce so finančna sredstva namenjena za gradnjo domov in stanovanj za upokojence in invalide, je to predvsem zadeva njih samih. Zakaj potem tolikšen pritisk vse mogočih ljudi na stvari, W bi se prav gotovo rešile tudi brez njihovega vmeševa-nja.
2. Iz namenskih sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občinskih skladih naj bi zgradili to, kžir upokojencem najbolj ustreza. Zakaj potem skupnost socialne^ zavarovanja tako zagrizeno vsiljuje gradnjo domov in z dosti večjimi finančnimi sredstvi tudi v primeru, ko koristnost take gradnje ne pride v poštev. Omenili smo že, da imajo prav rudarji majhne pokojnine in ne bodo zmogli vzdrževalni-ne V domu. Bolje je, da bi za nizko najemnino v bloku le imeli primerno stanovanje, kjer bi čutili več domačnosti ob svojem pohištvu kot pa stisnjeni v skromno sobico skupnega doma.
Toliko v pojasnilo, da bomo vsi videli in vedeli, da je bilo od februarja 1972 do zdaj veUko govoijcnja in modrovanja ter, da smo s tem zavlačevanjem zgubili precej milijonov, a ne po krivdi DU Senovo niti Kostanjevice.
ANTE HORJAK SENOVO
čen program so izvedli učenci hrvaških in slovenskih šol te doline in dru^ nastopajoči. Spominsko obeležje je odkril domačin, narodni heroj general Jože Ožbolt. Sekretar odbora OF iz leta 1942 za Črni potok pri Cabru Rudolf Urh se je zahvalil
vsem, ki so denarno ali drugače prispevali za to spominsko obeležje in slavje, za katerega so vložili veliko truda krajevna organizacija ZB Trava in njen član Vinko Kenda ter učiteljica Nada Vreček.
T.O.
» Raztrgane!« med zavezniki
Ob sedanji uspeli Borovi igri „Raztrganci“, ki so jo lahko videli tudi Novomeščani, sem se spomnil na vojno uprizoritev te igre leta 1945 v osvobojenem Zadru. Tisti čas je bil Zadar skoraj slovensko mesto. Razne slovenske partizanske enote in organizacije, med njimi tudi partizanska tiskarna, so se umaknile v Dalmacijo iz kočevsldh gozdov. Ker sta se takrat ravno približevala praznik OF in 1. maj; smo ju skupaj z drugimi kulturniki sklenili primerno proslaviti Na predlog Filipa Kumbatoviča so igralci pripravili Borovo igro „Raztrganci“, mi tiskarji pa smo natisnili plakete, ki so privabili v zadrsko gledališče številne gledalce. Med partizani in Zadrani so v dvorani sedeli tudi zavezniški vojaki, ki so takrat v mestu pomagali pri izkrcanju vojaškega materiala za našo vojsko.
Gledalci so dogajanje na odru spremljali z veliko prizadetostjo in na konu ni bilo navdušenemu vzklikanju ne konca ne kraja. Spominjam se, da sta dva zavezniška vojaka, Anglež in Kanadčan, ves čas predstave sedela ob meni, in čeprav nista mogla razumeti besedila, sta navdušeno vzklikala: „OK partizani, OK Tito!“
Tako smo v porušenem, a osvobojenem Zadru, proslavili praznik Slovenci. Prav je, da spomin na ta kulturni dogodek obudimo ob priliki sedanjega gostovanja Mestnega ^edališča z Borovo igro.
M. TRATAR - UCO
Ribničani na proslavi na Rabu
Venec na spomenik umrlim internirancem in plaketa kiparja Draga Koširja
Ob 30-letnici osvoboditve internirancev na Rabu in ustanovitve Rabske brigade je bil naš obisk 27. in 28. oktobra posvečen vsem, ki zaradi trpljenja na tem lepem otoku niso dočakali svobode in še vedno počivajo tam.
Lepo vreme in mirno morje nam je bilo izredno naklonjeno. Tolikšnega obiska Rab še ni doživel. Velike kolone avtobusov vseh registracij in ladje so pripeljali obiskovalce iz vseh mest in podeželja, da bi videli „otok smrti“.
K spomeniku sredi pokopališča so položili nešteto vencev; med njimi sta bila tudi ribniški venec in plaketa našega umetnika Draga Koširja iz Jelovice, na kateri je upodobil trpečega interniranca. To je njegov spomin na čas. ko ie tudi
Gospodinja LudmOa Ažnoh iz Zabrdja pri Miimje vvinogradmed mlade trte posejala peso. Dobro gnojena zemlja je obilno rodila. Ko so pridelek odkopi, so med velikimi plodovi našli tudi tega na sliki. Pesa je bila težka 14,70 kg in dolga več kot pol metra. fFot«-Branko Sladič)
Ivan Gerdin, upokojeni logar, je že 40 let navdušen polhar. Nalovil je na tisoče polhov, letošnji oktober pa mu je prinesel neverjetno lovsko trofejo: pri Starem trgu ob Kolpi je ujel nenavaden primerek belega poUia. Po pripovedovanju prebivalcev je bil bel polh v teh krajih nazadnje ujet leta 1927.
sam preživljal hude čase v internaciji'
Nedeljo smo porabili za ogled nekdanjih taborišč, saj je bilo med nami mnogo še živečih internirancev in borcev Rabske brigade.
Rus, Sega, Kozina, Henigman in drugi so nam nazorno pripovedovali, kje se je kaj dogajalo in kaj vse so morali pretrpeti žene, starčki in otroci, Id so bili med vsemi najbolj prizadeti. Našli smo še ostanke nekega mostu, na katerega temeljih so še vtisnjena imena tlačanov, ki so most delali. Prav razločno smo prebrali imeni naših rojakov Blaža Pahulja in Pogorelca.
Na nedeljski proslavi Rabske brigade smo bili priča pretresljivim trenutkom srečanj še živečih internirancev in borcev brigade, ki so se po 30 letih zopet našli. Marsikateri so jokali in si pripovedovali o umrlih in še živečih tovariših. Godba, petje, govori in lepo okrašeno mestece ter padalci izpod neba - vse-to je srečanje Še povzdignilo, da bo marsikomu ostalo v večnem spominu.
VLADIMIR PREZELJ ORTNEK
LUKNJE, NE PA CESTA
Sem upokojenec in moje noge niso najboljšega zdravja, zato me neznosno stanje ceste, ki pelje ob Kolpi, še posebej prizadene. Cestno podjele je cesto posipalo s tako debelim kamenjem, da moram na poti do avtobusne postaje pošteno paziti, da si ne zlomim noge.
Naša cesta bi bila lahko lepa, ko bi skrbeli za razvoj turizma v naših lepih krajih in če bi vse obljube ne bile prazne. Tako pa še tisti redki turisti, ki zaidejo k nam, drugič ne pridejo več, da bi ne uničili avtomobilov.
Naši ljudje so med vojno veliko žrtvovali za osvobodilno borbo, pa bi tudi zaradi tega zaslužili nekaj več pozornosti!
MIKO KARIN Zilje 35
IZLET V DOLINO SOČE
V tem letu smo upokojenci iz Brestanice organizirali že tri izlete. Obiskali smo Hrvatsko Zagorje, Pohorje, nazadnje pa še dolino Soče, Trento in Vršič.
Na tem zadnjem izletu smo si ogledali naravne lepote tega predela naše domovine in spomenike iz prve svetovne vojne, ki je ravno na soški fronti bila zelo krvava, saj je padlo na obeh straneh preko milijon mož, med njimi mnogo naših rojakov. V vasi Strmec pa smo si ogledali tudi spomenik, ki opozarja na nečloveški zločin iz zadnje vojne. Med izletom smo poslušali pričevanja še živih borcev.
Izlet nam bo vsem ostal v lepem spominu.
Upokojenci iz Brestanice
Drugič in zadnjič o » Boju Belol(ranjcev«
Pisec ocene odgovarja avtorju knjige Rudiju Vogriču na očitke o pikolovstvu
Arej ali slej vpraianjt: kolikina pokojnina?
Kmalu povečane pokojnine
V poprej se bodo »rečate za 18 odstotkov
S 1. janu^em prihodnjega leta ' se bodo polcojnine v Sloveli povečale poprečno za ^ 18 oi^totkov. Odprav^anja razlik rned pokojninanii, odmeijenimi v letu 19^2 in prej nie bo.
Lani ^ se zmdi pove^anj^. življenjskih strokov pokojnine zvečale za 17,7 odstoiica; ujpo-kojenci so dobili po 85 din ih še 10 odstotkov pribitka na pokoj* liine. Kako bodo letos povečali pokojnine, v času, kot to pišemo, še ni dokončno znano. Obstajajo tri različice: po prvi naj bi upokojenci dobili po 117 dinarjev in še 9 odstotkov pribitka, po drugi 93,60 din in 10,8 odstotka, po tre^i pa 70,20 din in 12,6 odstotka pribitka.
Predlog družbenega dogovora, ki ga te dni obravnavajo pristojna telesa, predvideva, da bodo poslej morali razpravljati o možnostih za povečanje pokojnine med letom, če bodo življenjski stroški opazno prekoračili lanska predvidevanja.
Ko to pišejo Primorske novice, primešajo tudi povečanje pokojninJv prejšnjih letih. Prvo povečanje je bflo v letu 1965 — za 21,88 odst., naslednje leto je znašalo ^,3 odst., leta 19^67 — 7 odst., 1968 - 7,8 odst., 1969 -5,6 odst., 1970 — 10,5 odst., 1971 - 11,3 odst., 1972 -14,8 odst. in 1973 — 7,3 odst. Ta povečanja nazorno kažejo,
kako se je pri nas dražilo življenje.
ŠKODE NI VEČ
V	Novoteksu v Metliki niso jadikovali nad redukcijo električne energije. Čeprav jim je povzročila precejšnjo škodo, niso obupali. Le delo nas lahko reši, so si rekli. Pa ne le rekli, tudi storili so tako.
Od konca redukcij pa do 28. oktobra so delali vse sobote in nedelje. Sedaj se že lahko pohvalijo, da so vse tisto, kar so v času redukcije zamudili, nadoknadili. Se zlasti pohvalno pa je, da delavcev ni bilo potrebno siliti k delu. Sami so vedeli, da je treba
Razumliivo je, da se je avtor kritiziranega dela postavil v bran. V svojem odgovoru (Dolenjski list 18. oktobra 1973, št. 42) se je podužil metode neargumentirane diskvalifikacije, nizkih udarcev in trditev o nepotrebnosti mojega zapisa.
Naj se lotim odgovora na avtorjev odgovor.
V svojem zapisu sem se izogibal biti oseben, zato puščic nisem izstreljeval proti avtorju, ki ga osebno ne poznam, pač pa proti Imjigi „Bm Belokranjcev", v kateri je preko 300 tiskovnih in slovničnih napak, napačne rabe geografskih pojmov ter hudih strokovnui napak. Z zapisom sem (mozoril na napake, do l^terih je priSo kljub že znanim resnicam. Deloma pa sem v njem navedel pravilne ugotovitve o nekaterih v knjigi napačno opisanih dogodkih, ki doslej niso bile zapisane.
Hvala za obsežno razlago pojma „boj“. Besede, ki se nanašajo na naslov knjige, so posledica subjektivne presoje in niso navedene med napakami Kar zadeva dno belokranjske-ga lonca, upam, da je zal^ano, pa tudi, da so se od časa, ko je izlel „Boj Belokranjcev", v Beli. krajni že razvili izraziti kraški^pojavi. >' .
Sedaj pa, posut s pepeiom ^po celem telesu,; moram priznati, da -%m (zavestno) za^šil dvfe napaki,
v svojem zapisu nisem navedel vMh, predvsem strokovnih napak;
2.	nisem navaj^, kaj je narober, niti nisem svojih popravkov dokumentiral.	.	,
Zakaj tega ni^m storil?
Ko je Dolenjski list želel oceno „Boja Belokianjcev", je izia-r zil željo, naj bo to opravljeno na 2-3 sbaneh. ' Zavzeti odkloiiilno -stališče do neke knjige je tvegano dejanje. ,2^to je prispevek od kasneje dogo voljenih 10 strani narasel na končnih 19 tipkanih stanL Ob citiranju napak in navajanju virov bi se ta obseg povečal še 3 do 4-krat. S tem pa nikakor ne trdim, da je tak postopek pravilen. Pričakovati pa bi bflo, da bi bil vsaj avtor knjige sposoben ugotoviti, kaj prispevek popravlja, sicer v odgovoru ne bi zapisal, ^ povzemam dejstva iz knjige. Konkretno:
V odgovoru piše, da povzemam dejstvo, „daJe bil proces proti enajstim uporniškim kmetom ‘. Moj zapis: „Proces proti 11 uporniškim kmetom iz Vinice in okolice ter vi-niškemu župniku Jiuriju Koenigu je bU 19. in 20. maja ...“ Ce napravimo seštevek, ugotovimo, da je tekel proces proti dvanajstim upornikom.
(Vir: Viniška afera pred sodiščem. Slovenski narod, leto 1920, št.
113-115; arhiv Belokranjskega muzeja, mapa 183; „da je orožij ubil kmeta Cioršeta v Dragatušu". Vogrič je v knjigi (str. 21) zapisal:" ... na pokopališče so smeli za pogrebom le ntyožji sorodniki mrtvega Goršeta“. Popravek, ki se mi zdi bistven za prikaz strahu diktature pred novimi spopadi, je bil naslednji: ... Ne vojaki ne orožniki sprevoda (v njem je bilo preko 2 000 Belokranjcev) niso ^rei^jali, pa tudi na pokopališču jfli ni bilo ..(Vir: izjave nekaterih vaščanov iz Obrha in Tanče gore, ki so se udeležfli pogreba). Napake so tudi v ostalih navedeni primerih, za katere je rečeno, da so kot dejstva povzeti iz knjige. Avtor ne loči, kaj je povzemanje dejstev, kaj popravljanje napak in kaj dopolnjevanje (tudi te^ je v zapisu nekaj). Na osnovi teh in podobnih ugovorov je prišel avtor do po^lošenega zaključka, češ celotna Imtika je „pi-. kolovska". Pa ni tako., V svojem od-* govoru dejansko ni ovigel^obenega v zapiuiuvedenega popravka.'
Očitati^ ^' podtakniti nekomu nekaj. Česar ni mv, je vsekakor moralno vpirašljivo, zl^i.^, če nekomu naprtimo, četudi v časir redukcij električne energije, ti. ;,eteifclrično‘‘ metodo (prav: eklektično; verjamem, da gre za tiskovrio napako). Tu misUm na italij^sko postojanko na Tanči gori, ki je nikoli ni bilo, kar v odgovoru nejasno trdi tudi avtor, toda >r knjigi ni to nikjer zanikano. Ce pa' avtor zanika citkani dokument v celoti (gre za Zboniik VI-3, dok. 116), pomeni to, da ni bilo italijanske postojanke tudi v Semiču, Črnomlju in Starem trgu. Kaj pa sedaj? Preprosto! Zgodovinar mora v primeru, ko navedb v dokumentu niso točne, napake pojasniti.
Veliko besed je napisanih v odgovoru v zvezi z navajanjem oseb, ki so „kazile podobo partizana". V zvezi s sramotenjem spomina Julija Stam-poharja, predvojnega komunista in nosilca partizanske spomenice 1941, želim zapisati naslednje, kar osvetljuje dogodek: Intendanti Cankarjeve brigade, med njimi je bil omenjeni, so hoteli pri ljudeh, ki niso bili naklonjeni narodnoosvobodilnemu gibanju, rekvirirati hrano. Ker hrane niso bili pripravljeni dati, sta počila dva strela iz puške - v zrak. Takoj zatem so vaščani pokazali bunkarje, kjer so imeli skrito hrano. Iz teh besed je razvidno, da ni bilo bistvo dogodka v tem, da so „grozili ljudem, da morajo poklicati svoje sorodnike, ki so pri beli gardi", temveč v tem, da
so od njih terjali hrano. Za vojni čas normalno postopanje, saj je znano, da intendanti niso rekvirir^ pri partizanskih družinah. Pozanimajte se, kako so v takih primerih postopali belogardisti: ob ropanju (denar, zlatnina) so partizanske dr^ine pretepali. Zdi se, tov. Vogrič, da ste citirani dokument preb^ površno, sicer ne bi intendantov postavili na sramotilni oder,—
Da je skoraj v vsaki, tudi dokumentarni knjigi, Id obravnava obdobje NOB, kakšna napaka, držL Toda prepričan sem, da Imjige s toli-kerimi in tako hud^ napaJcami ne bi našli, pa četudi bi jo iskali z lučjo pri belem dnevu.
Ob konkretnem primeru naj bralec presodi, ali je 3o pri zapisu za „pikolovstvo", „boy ali manj nepotreben zapis" na eni, ali za neznanje in neupoštevanje virov na drugi strani
Odprimo „Boj Belokranjcev" na str. 159, Iger pile: „Tako se je primerilo 1. oktobra 1942, ko so na svojem pohodu (Italijanke v(mSke enote, opA.Š.) na Gabru nad Semičem zajeli sedem .partizanov in eno partizwko. Podnevi so jih ^pzi Semič do. cestnega krifišča : Crabmelj-MetŠSt^^^jer so jih ustreli-it-in tamkaj tudi* ^kof^' Me^ nji' nii so bili ^^e bratje in njihova , sestra* Poldka Wančič, ki je bila sicer i»citeljica.“:il|oj zapis v 2’^na-^ daljevanju je preobsežen, da bi ga jmnavlj^ Le na lkrafko: do ustre-fltye_je _pr^ 28. septembra,
7' 'Ustreljeni (v«h'je ' bilo 9, med njilni je bila tucU Jurančičeva) so bili dp;;na iz Šmaijete pri Npyem mestu in pkoliških vasi, ki so :l)ili ^ed ita^anŠKO ofenzivo aretir 'lani in zaprti v iiovdmeških zaporih, p štirih bratih ih jijihovi sestri ali o ožjih sorodstvenih vezeh med ustreljenimi ni govcKra. To je ena od hujših strokovnih napak. Do nje gotovo ne bi prišlo, če bi avtor odprl knjigo Janeza Vitkoviča ,3ela krajina ^ozi viharje k svobodi" na str. 174, kjer je objavljen napis s spomenika, ki so ga postavili ustreljenim talcem v spomin leta 1954, (Sam pa sem se v svojem zapisu oprl še na pismeno izjavo tov. Grahutove iz Smarjete in izjavo tov. Vlada Jurančiča iz Maribora, sina ustreljene Leopoldine Jurančič. Obe sta v arhivu Dolenjskega muzeja.)
Pa še dve grobi napaki, ki ju v zapisu nisem omenil: „Boj Belokranjcev" str. 34: „Prvi zbor, ki bi ga l^ko imenovali tudi prvo partijsko konferenco, je bil 6. maja 1937 ..Četudi bo popravek „zameglil poglavitni namen knjige: zgo-dovinsla pouk poznejšim rodovom", ga navajam, ker predstavlja mejnik v delovanju belokranjskih komuni-
stov. Ta konferenca je bila 6. januarja 1937, torej še pred ustanovitvijo Komunistične stranke Slovenije. (Vir: Janko Jarc: Bela krajina v uporu, Kronika, št. 1, str. 9; Milan Šimec, ki je doma iz Črnomlja, in ne iz Gradca, kot je zapisano pod fotografijo na str. 40, ustni vir). Na str. 514 je ravno tako napačen datum.
Na str. 479 piše: „Tako je 22. januarja 1945 krajevni narodnoosvobodilni odbor v Vinici poslal okrožnemu izvršnemu odboru prošnjo ... Le nekaj dni pozneje so vaščani Za-pudja vneto obravnavali predlog... o preselitvi vasi... Toda na sestanku 11. februarja je bilo od 29 pogorelih kmetov kar 25 taldh, ki se nikakor niso mogli odločiti o predlogu." Na kratko: ne ae le za „nekaj dni", ampak za celm 20 dni. Dokument, iz katerega je avtor črpal podatke, pa pravi:" Razvila se je živahna debata o vprašanju premestitve vasL Dva ali trije od cca. 16 prisotnih so v celoti pristali na novi načrt. Nekaj je bilo neodločnih, ostali so imeU različne uravore ..." Vprašaiije: od kod števiUce, ki jih v citiranem'dokumentu ni, oz. so dru-gači^?
Se bi tal&b n&Stevali! Belokranj-^ ^ festival vrCrnom^jje bil npr.= ieia 1939, iri ne leta 19^8ritd.
Z Vo^Čevim odgbvoroih napake iz kiyi^^^yseh je, kot lečeno, preko 300) nišo-uEg^e.	sem	hva-
ležen, ,da uivde zar^e . ni naprtil meni *'	'
Torej, za kaj gre: p pikolovstvo ali za malomarno (tiskovne napake!), neodgovorno (izgovor na po-margkanje časa za prever^je krajev^ in osebnih imen itd.) in ne-strokorao (netočno afi napačno na-\^janje Kodovinskih dejsjtev) oprav-yeno dd&^ ‘Anton 5tai^K>har ~
ZAKAJ DRAŽJA GORI VA?
Kot smo že poročali, se je zaradi podražitve surove nafte na svetovnem trgu ZIS odločil za podr^tev bencina, kurilnega olja, plinskega goriva in dizelskih^riv. Izvršni svet je zvišal cene tudi zaradi težkega položaja jugoslovanskih rafinerij. Dosedwje cene so bUe namreč osnovane na ceni 18 dolarjev za tono nafte in dolarjev za prevozne stroške. Prejšn“mesec je stala tona nafte iz Perzijskega zaliva 27 dolarjev, transportni stroški pa so se povečali za šestkrat. Skupno so se cena za tono surove nafte in transportni stroški povečali za trikrat. Predstavnik izvršnega sveta je dejal, da je sedanja podr^itev le začasen ukrep, nove cene za nafto in transport utegnejo zahtevati novo usklajevanje cen - navzgor ali navzdol. 2^enkrat ne kaže na spremembo.
Ustava daje osnovo za boj
Organizirana družba se mora bojevati za ustavnost in zai(onitost, prav talio pa tudi za delovno disciplino in popolno odgovornost vseh
Na skupni seji predsedstva zveznega odbora ZZB NOV in predsedstva zveznega odbora ZRVS je 19. septembra govoril tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se z ustavo ne končuje, temveč začenja še ena revolucionarna preobrazba naše družbe. Iz njegove razprave ponatiskujemo nekaj pomembnih ugotovitev in mnenj.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali ustava zagotavlja, da bomo premagali razne negativne pojave, o katerih smo govorili v zadnjem času. Nikakor ne bi mogli trditi, da ustava že sama po sebi to zagotavlja. Ustava je samo eden od instrumentov družbe oziroma delavskega razreda in delovnih ljudi v njihovem boju za napredek socialistične družbe; vse dr^o pa je odvisno od tega, kakšne ustvarjalne vsakodnevne akcye, iia čelu z najzavednejšimi subjektivnimi silami socialistične družbe, bodo sposobni voditi, kar je predvsem stvar družbene in politične prakse, sloneče na naprsni socialistični ideologiji in marksistični znanosti. Konec koncev kljub najboljšim zakonom, ki jih imamo na nekaterih področjih družbenega življenja, ki pa jih ne spoštujejo dovolj in za katerih izpolnjevanje se ne bojujejo vsi enako, prihaja do različnih nezakonitosti. f4ekdo je že omeni razne odklone, korupcije itd. Ali pa vzemimo problem, ki je posebej naznačen v gradivu, to so denimo tako imenovana podjetja „skupin občanov". Znano je, da imamo zakone, po katerih bi naši pristojni organi morali preprečevati nezakonitosti in celo ukinjati takšna podjela, seveda tista, ki so kompromitirala že samo besedo in pojem „podjetje skupine občanov". Vendar tega niso storili. Nasprotno, tu ali tam so „našli" z njimi skupni jezik in skupne interese, tako da so tudi nekateri naši gospodarski in drugi družbeni organi prek njih počenjali različne mahina-cye.
Po drugi strani pa se malo ve o tistih podjetjih, ki so jih prav tako
ustanovili občani, ki pa v teh podjetjih zaposleni delavci o njih niti ne vedo, da so to takšna podjetja, ker so se povsem vključila v naš gospodarski sistem in se v ničemer, niti po lastniških niti po samoupravnih odnosih, ne ločijo od drugih ter delajo normalno kot vse druge delovne organizacije,. kar je po naši sedanji ustavi edino dovoljeno.
Popolna odgovornost zadeva vsakogar^
Glavni problem je torej v naši družbeni praksi. Ustava daje osnovo za boj, organizirana družba pa se mora bojevati za ustavnost in zakonitost, kakor tudi za delovno disciplino ter popolno odgovornost vseh in vsakogar tako v samoupravnih organizacijah kakor tudi v državnih organih. V javnih in nejavnih govorih in razpravah se veliko pritožujemo čez pojave nezakonitosti, obsojamo zakone, ki so dozdevno premalo strogi - čeprav jih običajno niti ne poznamo - vendar se ne spominjam primera, da bi kaka skupščina poklicala na javen odgovor, denimo, kakega šefa upravnega organa ali javnega tožilca ali pregonskega organa ali inšpektoija ipd. zato, ker niso sprožili postopka proti očitni nezakonitosti, kar so dolžni po svojem službenem položaju. Narobe, prej bi lahko rekli, da so jim politični faktorji tu in tam vezali roke.
Poleg tega mislim, da lahko v zvezi z nekaterimi vprašanji boja proti negativnim pojavom sami sebe kritiziramo tudi v nekem drugem oziru.
V	preteklosti, med bitko s stalinizmom, z birokratizmom itd., smo
namreč močno oslabili ne le državno upravo, temveč tudi druge družbene izvršilne organe, ki bi v praksi morali učinkovito nastopati proti vsem oblikam neustavnosti in nezakonitosti Javni tožilci, sodišča in drugi organi so ostajali preveč na robu naše dejavnosti. Vodilne sile v družbi, predvsem Zveza komunistov, tako rekoč nikoli niso razpravljale o sodstvu, le tu in tam se je govorilo, da naša sodišča niso dobra. 2e dalj časa nismo analizirali in ugotovili, kaj se dogaja z našimi sodišči in javnim tožilstvom, kaj je z organi uprave, z organi javne varnosti, z inšpekcijami, s kontrolo in podobnim. Tpda zakoni se ne izvajajo sami po sebi. Za njimi mora stati učinkovit državni upravni aparat. Se več: ko gre za takšna vprašanja, tedaj pogosto zahajamo v protislovja. Ravno zdaj, v zvezi s to ustavo, je bilo, denimo, veliko razpravljanja in se še vedno razpravlja o tem, ali ima država pravico, „da se vmešava" v samoupravljanje, oziroma ali ima na primer država, občina ali republika pravico razglasiti prisilno upravo v kaki delovni organizaciji, ali more kako drugače intervenirati Nekateri pravijo „ne", ker je to dozdevno poti samoupravljanju in v nasprotju s pravicami delavcev. Toda tisti ljudje tako rekoč v isti sapi vpijejo: „Kakšna država je to, če ne zna in ne ume narediti reda!"
Samoupravljanje je red!
Toda če ta država nima instrumentov, s katerimi bi lahko naredila red, tedaj ga tudi ni mogoče narediti. Sq pa tudi takšni, ki izvajajo drugačne ugotovitve, pa pravijo: „Če mora država delati red v samoupravljanju, potem samoupravljanje ni sposobno življenja, potem je to nered, red pa je treba poiskati v eta-
tizmu." Toda v resnici je treba vrstni red obrniti in reči; samoupravljanje je red, vendar ta red ni samo problem vsake samoupravne organizacije zase, ampak tudi družbe kot celote, pa tudi vprašanje odgovornosti države.
Kar zadeva vprašanje prisilne uprave ali kakega podobnega instrumenta države, kjer smo tako rekoč v precepu med nasprotujočimi si stališči v tej stvari, smo v osnutek nove ustave sprejeli formulacijo, ki se na prvi po^ed ne zdi dovolj konkretna, čeprav je v bistvu jasna, vendar omogoča, da se konkretno izoblikuje v zakonu. Državi, recimo, omogoča, da se vmeša v samoupravno organizacijo ne samo takrat, kadar gre za kakšno nezakonito početje, ampak tudi takrat, kadar ne posluje kot dober gospodar. Tako je na primer republiški izvršni svet Slovenije postavil „Šoštanj" pod prisilno upravo, pa ne zato, ker bi tam kdo kradel, temveč zaradi očitno neučinkovitega poslovanja. V takšnem položaju je bilo to nujno storiti. To vprašanje je zdaj v osnutku nove ustave načelno formulirano. Ponavljam pa, da bomo to morali konkretno izoblikovati z zakonom, in sicer predvsem z zakonom o združenem delu, ker v nasprotnem primeru prav lahko, zaidemo v druge skrajnosti in za vsako malenkost uvajamo prisilno upravo, kar prav tako ne bi bilo dobro.
Ustava je revolucionaren akt
Potemtakem vse to in akcija Zveze komunistov, sindikatov, Socialistične zveze, Zveze borcev. Zveze mladine — skratka, vseh družbenih faktorjev - na tem torišču lahko zagotovi, da takšne negativne pojave omejimo na minimum. Poleg tega moram reči, da je naša ustava revolucionaren akt, s katerim dejansko uvajamo revolucionarne spremembe v družbenoekonomskih odnosih, in da je danes težko predvideti, do česa vsega bo pripeljala njena uveljavitev v, denimo, petih letih. Midim, da bodo v novih razmerah vzniknUi nekateri novi negativni pojavi, na katere doslej nismo zadevali. Morali bomo pač pravočasno ugotavljati te pojave in se proti njim bojevati.
Sedanji skupščinski delegatski sistem narekuje družbi, da se opira na delavski razred
v gradivu je na nekem mestu rečeno: „Med borci je bilo slišati mnenja, da odborniški sistem in zbori volilvcev v naši zgodovini pomenijo najširšo obliko demokratične oblasti itd." S tem bi se lahko strinjali samo, če imamo v mislih njihovo delo med vojno. To je bil namreč naj čistejši odborniški sistem, dejansko je bil to čist delegatski sistem.
Edvard Kardelj
Odborniki so bili delegati borcev, delavcev, kmetov itd. To je bil naj-neposrednejši delegatski sistem. Pa tudi neposredno po revoluciji so ljudski odbori odigrali pomembno vlogo. Ne bi pa rekel, da to velja tudi za naše kasnejše obdobje, ko so se pokazale razne karieristične, politikantske in podobne tendence, boj
za položaje in ko so nekateri ljudje po vsej sili hoteli kandidirati bojujoč se predvsem za poslanske položaje.
Poleg tega je dejstvo, da smo kot družba dosegli takšno stopnjo razvoja, da bi se odborniški sistem, če bi ga prepustili stihijskemu razvoju, sčasoma prav gotovo razvil v večstrankarski sistem buržoaznega tipa. Takšne tendence so se že pokazale, da sploh ne govorim o pojavljanju psevdoliberalističnih zahtev po svobodnem delovanju raznih protisocialističnih sil itd. To bi peljalo do tega, da bi bila Zveza komunistov odrinjena na rob družbenega dogajanja. Zveza komunistov bi vedno bolj izgubljala stik z delavskim razredom.
Uvedba delegatskega sistema je sicer revolucionaren korak, ki ga ne bo lahko uresničiti še več, ki lahko v začetku povzroči celo vrsto težav, kakršnih morda niti ne pričakujemo. Eno pa je po mojem gotovo, namreč, da bo delegatski sistem črtal z dnevnega reda dilemo, ali naj se naša družba opira na delavski razred oziroma ali naj v njej vlada delavski razred v povezanosti z vsemi delovnimi ljudmi vasi in mesta, ali pa naj bo nekakšna politično-pred-stavniška država, ki jo bodo upravljali samo poklicni politiki. Delegat-^ sistem namreč neposredno podreja vse državne organe volji in nadzorstvu delegacy delovnih organiza-cy in drugih samoupravnih skupnosti delavcev oziroma delovnih ljudi.
Pogoj: vsakodnevna tesna povezanost z delovnim kolektivom
Moram reči, da nimam veliko zaupanja v to, da nam bodo nekakšni „mehanični ključi" dali „večino delavcev" v določenih organih. Lahko namreč obstaja „večina delavcev", a z njo uspešno manipulira več vplivnih posameznikov. To se nemalo-kdaj dogaja. Po mojem mnenju ni dovolj, da obstaja večina delavcev, ampak da je ta večina vsakodnevno povezana z delovnim kolektivom tako, da bo ta imel vpliv na to delavsko večino prav tako kot na vse druge delegate.
pg 410 leH grallin ibsI irijiteljstn nnl im in dnoi Intarlevo ignovino
S svojim literarnim delom je reformacijsko gibanje prispevalo pomemben delež k notranjemu zedi-njevanju slovenskega ljudstva in premagovanju vplivov fevdalnega partikularizma na duševnost našega ljudstva. Protestantska knjiga je i-mela vlogo prvega idejnega organizatorja slovenskega naroda. V tem smislu torej lahko brez pretiravanja trdimo, da so reformacija in kmečki upori položili temelj slovenskemu narodu v današnjem pomenu besede.
Edvard Kardelj
V začetku novega veka, ko sta politično in socialno suženjstvo kakor kulturna zaostalost pretila pogubiti Slovence, so ti s kmečkimi punti in s knjigo potrdili, da hočejo živeti. In knjigo jim je dal - Primož Trubar.
Dr. Mirko Rupel
Na&i Mara Rupenova in Lucie Beyer-Kurlbaum, zvezna poslanka in članica predsedstva SPD, znanki in st^elavki že vrsto let.
Ker je oče prve slovenske knjige Primož Trubar zelo cenjen v Nemčiji, kjer je dolg? leta živel v izgnanstvu pred 400 leti in si v Rothenburgu ustvaril družino, so pripadniki nem^e napredne stranke SPD iskali Kulturne, pa tudi povsem preproste človeške stike z ljudmi, od koder je izšel veliki reformator. To je ozadje, iz katerega je v zadnjih treh letih vznikla kal in pognala prve sadove.
Poudariti velja, daje Socialna demokratska stranka (SPD) v Zvezni republiki Nemčiji čedalje močnejša in ima z nami Jugoslovani tudi marsikaj skupnega. Predvsem nas družijo skupna prizadevanja za ohranitev miru v svetu. Veliko članov te stranke je bilo v Hitlerjevih časih preganjanih že pred dnigo svetovno vojno. Marsikoga smo srečali, ki se sramuje početja Hitlerja in njegovih voj^ov na zasedenih ozemljih, še posebej pa v Jugoslaviji.
Ker je tudi v našem interesu, da bi se stiki z napredno mislečimi Nemci poglobili, 'ni bilo ovir za sodelovanje. To je toliko bolj pomembno zato, ker je znano, da so v zdajšnji Nemčiji močno na delu tudi nam sovražne sile.
Socialnodemokratska stranka v ZRN ima nekaj vplivnih predstavnikov in opazili smo, da se ti močno prizadevajo vključiti svoje ljudi na vsa področja družbenega dogajanja. To velja tudi za žensko skupino, ki je tam zelo delavna in močno zastopana. Z nekaterimi predstavniki SPD se je Mara Rupena—Osolnikova spoznala že pred dvema desetletjema na raznih mednarodnih zadružnih kongresih in kasneje, ko je dve leti delala skupaj z možem, diplomatskim predstavnikom SFRJ v Bonnu in Muenchnu. Takrat so se ti stiki še utrdili in poglobili. Že takrat so se posamezni vodilni člani SPD trudili spoznati čimveč resnice o Jugoslaviji. To velja zlasti za Valde-maija von Knoeringa, Anne Marie Renger (sedanja predsednica Bundestaga) ter članici predsedstva SPD in zvezni poslanki Lucie Beyer-Kurlbaum in Kathe Strobel. Posebno ti dve sta menili, da bi v interesui ohranitve miru kazalo gojiti čimveč stikov in tako zmanjšati prepad med našima narodoma. Ni čudno, da je bila Mari Rupe-novi poverjena skrb za izmenjavo prvih informacij in delegacij med Trubarjevuni kraji pri nas in v Nemčiji.
Ko so v Rothenburgu gradili novi del mesta, so hoteli poimenovati ulico po Primožu Trubarju, ki je v tem kraju dalj časa služboval, zato so iskali v Sloveniji sodelovanje z- ljudmi iz Trubarjeve rojstne domovine. Po dogovoru so izbrali Novo mesto kot središče Dolenjske za prve stike z Rothenburgom in pokrajino Franken.
Tako je šla lani na povabilo SPD pokrajine Franken prva
iiiiiiiii
skupina žena iz novomeške občine v kraje, kjer je pred 400 leti hodil naš rojak in veliki reformator Primož Trubar. Ženska sekcija SPD je zatem k nam poslala svojo delegacijo. Gostje so bile presenečene nad tem, kar so videle pri nas. Ne morejo pozabiti srečanja z našimi ljudmi, prevzete so bile nad napori za boljše življenje in živo so jim ostali v spominu vtisi s sestanka krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah. Po povratku so napisale več, za nas zelo ugodnih člankov v nemškem časopisju.
Oktobra letos pa se je druga skupina Dolenjk, v kateri so bile zastopane tudi predstavnice črnomaljske, metliške in trebanjske občine, odzvala vabilu SPD občine Bayreuth inje tako kot naša prva skupina dobro opravila poslanstvo prijateljstva v pokrajini Franken. Ni šlo za navadno potovanje, temveč za vrsto srečanj in sestankov izrazito delovnega značaja.
Enajsterica potuje
Enajst nas je bilo, ki smo 21. oktobra zvečer z ljubljanske železniške postaje odpotovale v Nemčijo. Delegacijo je spet vodila Mara Rupena-Osolniko-va, v skupini pa so bile še družbeno aktivne žene štirih dolenjskih občin, od katerih ima vsaka več funkcij. Čriiomaljke sta zastopali Malka Štefanič, inženirka agronomije, in Slava Planinc, vzgojiteljica vrtca, iz Metlike je šla Mimica Molek, upravnica Doma počitka, iz Trebnjega Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL, in Jana Potočnik, socialna delavka. Novomeško občino, ki je opravila pionirsko delo pri sodelovanju s pokrajino Franken, pa so zastopale: Marija Suhy, predsednica konference za družbeno aktivnost žensk, Slavka Beg, uslužbenka Zavarovalnice Sava, Pavlina Avbar, uslužbenka tovarne Novoteks, Staša Vovk, uslužbenka tovarne zdravil Krka, in jaz.
Obložene s kupi turističnih prospektov in podatki o našem družbenopolitičnem delu, o gospodarstvu, o vzgojno-izobra-ževalnih ustanovah in kmetijstvu, zlasti pa o položaju žene v naši družbi in njenem mestu v delovni organizaciji, smo se najprej ustavile v Nuerenbergu, Že na postaji smo doživele prijateljski sprejem. Pričakale so nas lanskoletne znanke in predstavnice SPD tega velikega
ti
mesta, v katerega nam je utrl pot Ptimož Trubar. Že dobro uro po prihodu smo imele prvi sestanek v znamenitem starinskem poslopju občinske skupščine Nuernberga, še isti dan zvečer pa smo po programu odpotovale dalje v mesto Bayre-uth.
Ista melodija v dveh jezikih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii
štirje dnevi bivanja v Wagner-jevem mestu, kot domačini imenujejo Bayreuth, so pustili neizbrisne spomine na uradna in neuradna srečanja z ljudmi. Ogledi in razgovori v sodobni otroškovarstveni ustanovi, v moderni gimnaziji, sestanki s predstavniki nemških sindikatov in prijateljev narave (društvo s turistično-izletniškimi interesi), s predsedniki občin in pokrajine, s predstavniki socialne službe, najvišjimi predstavniki zavodov za zaposlovanje in pooblaščencev za urejanje zadev naših zdomcev pa z delovnimi ljudmi v tovarnah so sledili dan na dan. Povsod smo naleteli na ljudi, člane SPD, ki z velikim zanimanjem spremljajo jugoslovanski razvoj. Celo v vrtcu so malčki hoteli bolj spoznati naše otroke, zato so vrstnikom v Črnomlju poslali kup svojih risbic in zdaj radovedni čakajo, da jim bodo črnomaljski cicibani poslali svoje izdelke v zameno. Tako nastajajo drobcene vezi, iz teh pa nastaja mozaik prijateljstva.
Stežka smo zmagovale bogati, vnaprej pripravljeni program, ki je bil vse prej kot turističnega pomena, saj se je naš delovnik začel ob 8. uri zjutraj in je trajal tja do 21. ure zvečer. Ponoči pa smo pisale govore in spravljale na papir podatke, ki jih je bilo treba drugi dan po nemško povedati na novih nepredvidenih srečanjih.
In ni nas sram povedati, da smo pri sprejemu, ki ga je nam v čast priredil predsednik mestnega sveta tega velikega in sve'tovno znanega kulturnega mesta, jokale z gostitelji vred. Dr. Hammann je namreč v nagovoru dejal: „Vem, da nikdar ne boste pozabili gorja nacistične Nemčije in hudega trpljenja, ki je prišlo k vam z Nemci. Videle in prepričale pa se boste lahko, da mlada nemška generacija, združena v SPD, sovraži nacizem prav tako kot vi in jo preveva isti duh, kot vas: mir in prijateljstvo med narodi vsega sveta.“ Ne samo enkrat smo skupaj zapeli Internacionalo. V dveh jezikih, pa vendar isto melodijo.
Priznati pa moramo, da nam je bilo nerodno, ko smo pri izmenjavi podatkov o sestavi občinskih skupščin in parlamenta iz pokrajine Franken izvedele, da imajo v Zahodni Nemčiji, kjer je udeležba Nemk med zaposlenimi neprimerno manjša kot pri nas, znatno več žena v skupščinah in na poslanskih sedežih.
Priložnost ža Trebanjce
Dolenjke in Belokranjke z nemSkimf prijateljicami pred znano tovarno porcelana Rosenthal v Selbu. Podobna srečanja so se vrstila nekajkr^ na dan.
Iz obiska tovarne Rosenthal v Selbu blizu češke meje, kjer izdelujejo svetovno znane porcelanaste izdelke, se bo prav verjetno rodilo konkretno kulturno sodelovanje s prebivalstvom naše, Trubarjeve domovine. V tovarni, ki zaposluje več tisoč ljudi in je sicer zasebna
Bayreutfa,mesto v pokrajini Franken, izrazito kulturniško mesto z VVa^eijevo hišo in slovitimi Wagneijevimi festivali, ki pa se zadnje čase tudi industrijsko močno razvija. Naša delegacija je bila štiri dni gost SPD v tem kraju.
last, so na pobudo lastnika Filipa Rosenthala, zveznega poslanca in uglednega člana SPD, uvedh neke vrste delničarstva za zaposlene, prizadevajo pa si tudi nuditi delavcem kaj več kot le dober kos kruha. Vsak mesec priredijo za kolektiv, obenem pa za ves kraj bodisi slikarsko razstavo, simfonični koncert, prireditev z zabavnim programom s pevci ali podobno. Ob našem obisku so na primer gostovali kitajski slikarji, mesec dni prej je igral japonski simfonični orkester. Zdaj je vznikla zamisel, da bi v veliko razstavno dvorano Rosenthala prenesli trebanjsko galerijo naivcev, ob otvoritveni slovesnosti pa bi predstavili še belokranjsko folkloro in katerega od dolenjskih pevskih zborov. Lahko upamo, da bo zamisel uresničena.
Prvih 120 pride poleti
Da se bo sodelovanje med Dolenjsko in pokrajino Franken še nadaljevalo in poglobilo, je kot pribito. Najbrž za naš turizem tudi ni kar tako ponudba članov „Prijateljev narave“ iz Bayreutha, da bi poleti 1974 najmanj 120 liudi kampiralo v naših krajih. Če jim bomo lahko priskrbeli primeren prostor (seveda s stranišči in elektriko), potem bodo tej skupini sledile druge. Društvo šteje namreč 3.600 članov; vsi so navdušeni nad Jugoslavijo in našimi lepotami in z velikimi simpatijami spremljajo naš razvoj.
Od nas je odvisno, če bomo ob topli Kolpi znali in mogli sprejeti 120 gostov. Prijatelji narave iz pokrajine Franken bi hkrati radi spoznali naše Planinsko društvo, ribiče, lovce, tabornike in druge organizacije s podobnimi prizadevanji. Tudi to bi lahko prineslo za nas nadaljnje koristi.
Sestanek na vlaku
iiiiiiiiiii
„Povsod je lepo, doma pa najlepše!“ smo zadnji dan našega bivanja, ki se je zelo gostoljubno končalo spet v Nuern-bergu, večkrat ponavljale. „Kako predsednika Beg in Avbar? Kako gre Francld pa dr. Primožičevi, pa Milki, Mimici, Dragici in Mari Glonarjevi? Kako je z zdravjem Draganove Minke in kako se imata Brigita in Marjeta, članice prve dolenjske delegacije v tem mestu? “ so nas kar naprej spraševale nemške prijateljice, ob slovesu pa naročale tople pozdrave vsem, s katerimi so se prvič srečale pri nas.
Lahko verjamete, da smo bile pošteno izmučene, ko smo v rani jutranji megli po tednu dni bivanja v Nemčiji sedle na vlak za Ljubljano, Na vsej dolgi poti pa smo morda le urico zadr< n' le, urico porabile za klepet o vtisih, ve^ostali čas pa smo. kot se Jugoslovanom spodobi, imele sestanek!
Tovarišica Mara ga je sklicala v kupeju z dnevnim redom, zapisnikom in uvodnim poročilom, ker je bila to zadnja in najboljša priložnost za skupno oceno in dogovor, preden se razidemo vs^a v svoj kraj. Morale smo takoj ugotoviti, če je bila naša pot uspešna, in če je tako, k^o bomo stike gojili naprej. Že v razgovoru s predstavniki SPD pokrajine Franken smo menih, da kaže sodelovanje poglobiti s „tematskimi" obiski. Da bi izmenjah izkui>iij^ in spoznali delo drug drugega na primer v vzgojnovarstvenih ustanovah, v šolstvu, poklic ..em izobraževanju itd. Trenutno bi lahko kot prvo konkretno obliko takih stikov dosegli z razstavo trebanjskih slikarjev naivcev, nad katero so bile tako navdušene Nemke, ko so si razstavo ogledale v Trebnjem.
Sonce je bleščeče sijalo na Grossglockner in znameniti Badgastein je kazal prvi sneg, me pa smo le mimogrede občudovale te krasote. Na vlaku, prav pod enim največjih gorskih masivov sveta, je bil ustanovljen prvi iniciativni odbor Dolenjske za nadaljnje sodelovanje s pokrajino Franken. Predsednica odbora je postala Ivanka Pavlin iz Trebnjega, sekretarka Staša Vovk, blagajničarka Marija Sulw, članici pa Slava Planinc iz Črnomlja in Mimica Molek iz Metlike. Izvolili smo še dve komisiji za organizacijsko-tehni-čna vprašanja in komisijo za program. Seveda so to le predlogi naše skupine občinam in bodo obveljali, če jih bodo občine sprejele. Svoje predstavnike v ta odbor pa bosta imenovali tudi občini Grosuplje in Ljubljana-Vič, na katerih območju je tudi deloval Primož Trubar.
Menimo pa, da morajo biti organizacijske priprave za bodoče delegacije še boljše, predvsem pa mora imeti vsaka udeleženka vsaj skromno znanje nemškega jezika. „V enem mesecu se lahko naučiš najmanj 100 besed in leto ima 12 mese-cev,“ je rekla Mara Osolnikova. In ima prav!
Če še tako kritično gledamo na našo zadnjo odpravo prijateljstva v Nemčiji, lahko konec koncev rečemo; „Dolenjke nismo kar tako! Uspelo nam je prebiti pregrajo in pot dalje je odprta.“
RIA BAČER
kultura
in
izobra-
ževanje
METLIKA: RAZSTAVA O PUNTIH
Jutri ob 17. uri bo v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta razstava KMEČKI PUNTI NA SLOVENSKEM V PODOBI IN BESEDI. Likovno ^adivo je prispeval umetnik Boris Kobe, izbor knjig in del z motivi tega obdobja pa Študijska knjižnica Miran Jarc iz Novega mesta. Razstava bo odprta v počastitev metliškega občinskega praznika.
KNJIŽNI DAR ROJAKA
Upokojeni profesor Franjo Poljanec, znani kulturni delavec in pisec knjig, ki živi v Zagrebu (doma je iz Smarjete), se je v svojem 77. letu odločil podariti knjižnicam večje število knjig iz svoje knjižnice. Znaten del tega daru - zlasti temeljna filozofska dela - bo dobila Studij ska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Univerzitetni knjižnici v Skopju je Poljanec namenil nad 1000 knjig, dela v slovenščini pa univerzitetni knjižnici v Beogradu.
Pfevski zbor „Danica“ iz Podjune je nastopil minulo soboto zvečer v novomeškem Domu kulture in tako vrnil obisk pevskemu zboru tovarne zdravil Krka. Gostje iz Koroške so pripravili celovečerni koncert koroških narodnih in umetnih pesmi. Spored je bil sestavljen iz treh delov, v drugem je sodeloval ansambel „Korotan“. Goste je v dvorani pozdravil z dvema pesmima Kikin zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Ob koncu je predstavnik „Danice“ izročil predstavniku Krkinega zbora umetniško grafiko, delo Wemeija Berga, velikega prijatelja Koroških Slovencev. Na sliki: pevci „Da-nice“ med nastopom. (Foto: Sandi Mikulan)
Dolenjska sledi Spodnjemu Posavju
Področno združenje gledaliških skupin bodo ustanovili v Novem mestu za novomeško, črnomaljsko, metliško in trebanjsko občino
Združenje gledaliških skupin si v Sloveniji utira pota in pridobiva somišljenike. Želja, izražena na letošnji skupščini (po srečanju najboljših skupin) v Kočevju, da bi združenje organizacijsko utrdili tudi po območjih, se na Dolenjskem uresničuje.
%
Jože Horvat — Jaki spet v Ljubljani: do 2. decembra bo v Modemi ^eriji odprta njegova razstava ,JPrisotnosti“, Gre za retrospektivo, ki kaže slikaijevo življensko pot. Razstavo so odprli v ponedeljek zvečer. Na sliki: JAKI - ZADREGE (1973)
P vi i
Ji
■
ZAMENJAVA V VODSTVU •'.KPO - Predsedstvo novomeške ZKPO je prejšnji četrtek izvolilo za novega predsednika Borisa Savnika. Dosedanji predsednik Roman Čele-snik je prosil za razrešnico zaradi preobremenjenosti z drugimi opravili.
PAVLE ZIDAR SPET POSLAL ROKOPIS - Hlden naj plodovi tej ših
Martin Kopričanec: HČERKICA - Belo p o la na raKStavi tega avtoija v .»'ibauj-skem Salonu UkovnUi siunora-stnikov.
sodobnih slovenskih pisateljev Pavle Zidar je spet poslal novomeški študijski knjižnici rokopisni sveženj svojega najnovejše^ romana. Knjižnica ima s pisateljem dogovor, da dobi njegove rokopise prej, preden izidejo knjige.
VABH.O NA URF. PRAVI JK’ •
Novoni;.‘^ka Pioi'uska knjižnici; v.i'ni šolarje it!	i;;i	iirc	pr.ivljr.;,,ki
-? v kujižničiiili prostorih v>ako ';!t4») suboi.i dujfOlihu;, PrnvIjicT prip’’.>'dujt;jo ab iiustiaiai;>li, i!i,k:i-LvTc ;• 1 jii.i pusrcJujvjo kai z gnir.u-tbnskm piošč. Knjižnica je tudi pru.ierćii j>ioster za učciict- m clij:;-■ko ki v. vozijo. C;'.*; do avt('buiu uli Hiiico	koiistno poial/ijo /.a
* i.j ’i '	Po(irol>:;L)i.i pujasnila
dajo v^- jižiiici.
^jf’l Vi kONCF'R) U(-{jKOTI:N ; kV pL-v	.ki zbor mivonu-škili
upok	se no drevi pn-d-t^ivil s
liiiioitvjjiiin's konccit- iii uurodnili i<' Mmiiii ]/o:, :ii v Dory; knUiuc na Pfv ^jrn.ivcm trgu. Piu-cuitev ; bn zat riH on 1^.30
V	SOBOTO rva-DOBCfNSK-A
žensk: it! rn'.’šani ukli ti L' doIenjsk.iii, obko;p',k;h, ko;.; u.i.Uiii In drugih sluvt-nskih ir, !:uvaških fthčin, ki so čkmict.- iue:N*!*čii',sl o . ZKPO Bratstvo in enotni):;:, bod.> uiistapili v sob('to„ J 7 nove:»<iti i, - čiTionialj-skcm kii!hi‘
Ustanovni sestanek področnega združenja za Dolenjsko in Belo krajino bo v torek, 20. novembra, v Novem mestu. Področno združenje oziroma odbor bodo ustanovili za amaterske odre iz novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine.
Gledališke skupine iz novomeške občine so se v Združenje gledaliških skupin Slovenije včlanile letos, iz metliške in črnomaljske občine že prej. Odkar organizira republiške pregledne revije amaterskega gledališkega snovanja združenje, se je zanimanje za članstvo povečalo.
Kazalo bi poudariti, da za članarino združenje marsikaj daje: strokovno pomoč (npr. režiserski tečaji), nasvet pri določanju repertoarja in podo-
Sevniška kulturna skupnost je lansko sezono prvič poskusila z gledališkimi abonmaji. Pred očmi občinstva, ki je bilo do tedaj vajeno občasnih gostovanj osrednjih" slovenskih gledališč, večinoma ob praznikih, se je mesec za mesecem, pozno v jeseni in pozimi, zvrstilo najmanj šest predstav. Vprašanje, ali so bili kulturni delavci, ki so imeli nemalo težav z izborom med slovensko odrsko žetvijo za domačo občino, zadovoljni ž obiskom ali ne, sedaj niti ni toliko pomembno. Vsi prav gotovo niso bili zadovoljni, saj je šlo za prvič. Začela pa se je zanimiva akcija za gledalce v sindikalnih organizacijah po kolektivih, ponekod že kar dobro.
»Podarjen konj«
Abonma, oblika, ki naj bi postala stalna, je, žal, že letos prekinjena: spet bodo samo občasna gostovanja. Med razlogi, zakaj tako, je tudi ta, da se pri denarju vse neha! Gre namreč zato, da republiška kulturna skupnost pošilja občinskim sezname manjših kulturnih skupin, ki jih morajo le-tc uvrstiti v sporede gostovanj, če hočejo dobiti tisočaka ali pol „participacije". Žal so nekatere teh skupin tudi take, da nimajo kaj prida odmeva med občinstvom. Zato kaže takemu „(iodarjeneniu" konju vendarle lijlcdati v zoDe!
A. Ž.
bno. O tem bodo govorili tudi v Novem mestu. Kajpak je brez smisla, da so članice združenja tudi skupine, ki so omenjene le v spiskih, dejansko jih pa ni.
Z novim področnim združenjem bo v republiško organizacijo zajeta večina našega območja. Že prej so namreč v Brežicah osnovali področno združenje za Spodnje Posavje. Povezane še niso edinole skupine iz kočevske in ribniške občine, ki v času, ko je bilo v Kočevju skupščina republiškega združenja, tudi še niso bUe članice.	ZORAN
PISMA MIRANA JARCA V NOVOMEŠKI KNJIŽNICI
Rokopisna zbirka pesnika in pisatelja Mirana Jarca v novomeški študijski knjižnici se je v minulih dneh povečala za več zajetnih svežnjev. Gre za okoli 900 pisem, ki jih je Miran Jarc pisal svoji ženi od 1917 do poroke z njo. Pisma je knjižnici izročila pesnikova vdova. Poleg tega je v svežnjih še okoli 100 pisem, naslovljenih, drugim osebam. Ostalo Jarčevo literarno zapuščino je dobila knjižnica že pred leti.
o KNJIGI V MESECU KNJIGE;
Približati posodo duha
Prek ljudskih knjižnic je knjiga bralcu najbolj dostopna, žal pa zanjo ni denarja
November je mesec knjige - razglašajo plakati. ,yAli ni to pravšen čas, da se malo bolj zamislimo, kaj je s to našo posodo duha, kako je razširjena in dostopna? “ se sprašuje Bogo Komelj, upravnik novomeške študijske knjižnice in pokrajinski knjižničarski inšpektor.
Po njegovem prepričanju so najboljše posrednice za razširjenje knjige ljudske knjižnice. Vanje zahaja naj-
da bi bila knjiga dostopna v slehernem večjem kraju. To bi lahko dosegli z bibliobusi, kot so storili v koprski občini. Vendar je ta reč predraga in ni upati, da bi pri nas kaj kmalu dobili tal^ vozilo," pravi upravnik novomeške študijske knjižnice.
več prebivalcev, zlasti tisti, ki sami ne kupujejo knjig. Na Dolenjskem imajo možnost priti do knjige predvsem bralci v občinskih središčih, manj oziroma izjemoma tudi bralci v manjših krajih.
V novomeški občini deluje redno le pet ljudskih knjižnic, drugod ni ali prostorov ali knjižničarjev. Matična knjižnica v Trebnjem se lepo razvija, prav tako v Črnomlju, medtem ko je v Metliki še niso vzpostavili.
Komelj ugotavlja, da pomanjkanje denarja zavira razvoj knjižničarstva. Podobne težave imajo v vseh dolenjskih občinah. V novomeški občini do novembra ljudske knjižnice še niso dobile sredstev in knjižničarji ne honorarja. Tako se tudi letos ponavlja napaka iz prejšnjih dob knjižnice šole na koncu leta kupujejo knjige, kajpak tiste, ki so še ostale na trgu.
,J^ujno bi morali knjižničarsko službo razviti tako.
Bogo Komelj: „Knjižnice so v denarnih težavah."
Fondi ljudskih knjižnic se povečujejo počasi; ker ni prirastka, se starajo in postajajo za širši krog bralcev manj zanimivi. Ljudje hočejo novitete, denarja zanje pa ni. Še več: v novomeški občini bi v marsikateri ljudski knjižnici prelagali po policah iste knjige kot lani in prejšnja leta, če ne bi za prirastek poskrbela študijska knjižnica. Le-ta je zbirke ljudskih knjižnic obogatila iz svojih rezerv. „Naša knjižnica dobiva občasne darove od ljudi; česar ne uvrsti v svoje zbirke, da na voljo ljudskim knjižnicam. Tako je nastala zbirka letos ustanovljene knjižnice na Dvoru, ki šteje nad 1.800 del,navaja Bogo Komelj.
L ZORAN
Semič ima muzejsko zbirko
Semič je za letošnji krajevni praznik dobil svojo muzejsko zbirko. S tem so bila uspešno zaključena večletna prizadevanja nekaterih domačinov, ki so se trudili, da bi Semičanom in tujcem nazorno prikazali zgodovinsko in kulturno podobo svojega kraja.
Da je Semič dobil tako lepo muzejsko zbirko — nameščena je v obnovljenih prostorili nekdanje osnovne šole - je predvsem zasluga krajevne skupnosti, ki je poslopje v celoti odstopila za muzejske namene, tako da stanuje zdaj v stavbi le še ena stranka. Hkrati je namenila znatna sredstva za obnovo tega 135 let starega poslopja. Veliko sta prispevala tudi tovarna Iskra iri obrat IMV. Glavno skrb, da je obnova v redu potekala, pa je imel domačin Lojze Kočevar, ki-je z nekaterimi sodelavci nabral po Semiču in okolici na stotine razstavnih predmetov.
Nova muzejska zbirka je bila urejena v okviru Belokranjskega muzeja, pri njeni po.stavitvr in ureditvi pa so sodelovali muzejski strokovnjaki iz Metlike in Novega mesta
Muzejski eksponati so nameščeni v petih sobah in prikazujejo zgodovinsko, materialno, socialno in duhovno kulturo Semiča in njegove okolice od prazgodovine lic narodnoosvobodilnega b'ijii Ko tlOdO kasneje na voljo šć prcosiali prosto-
ri, bo prikazan tudi nagel povojni razvoj Semiča, medtem ko bo v kleti urejen vinarski oddelek.
Ob otvoritvi nove krajevne muzejske zbirke je številnim zbranim spregovoril predsednik kulturne skupno-
sti občine Črnomelj Janez Kramarič, nakar je v imenu Belokranjskega muzeja zbirko sprejel v varstvo in upravljanje ravnatelj Jože Dular. Prvi dan si je novi muzej ogledalo čez 400 ljudi.
KDAJ JE ŠOLA NAJBOLJ USPEŠNA
Pedagoško spoznanje pove, da je vzgoja najbolj uspešna, če šola, dom, skratka, vsi vzgojni dejavniki delujejo čimbolj ubrano, skladno in enotno, čim manj protislovno. Nekateri menijo, da šola zadira nasilno v najbolj intimne zahteve družine, kakor so idejni, verski in podobni vidiki, ki so zasebna pravica vsakega svobodnega človeka .... Šola ne nasprotuje svobodni svetovnonazorski izbiri, do katere ima vsak človek svoboden odnos, vendar obenem ne more dopuščati, da bi v šoli povzročali zmešnjavo, ustv^ali predstave vsega mogočega in neiFiOgočega in mlademu človeku za.TiegljevsJi iskanje resnice ia odnos do nje.
Rudi Lešnik, Teorija in praks?; IV/
_	Utt
-seru-**5:
1
iH
iSH
v h
’uSenka B.	vm
{x^sialy na in?,sla/<' v Kostanjevici, Cn: nosi javiiosii.
ojjfr	■	jc	nasiovi‘r	ii-le	grafiko	Jožiiui	.il inec,
I'^ Sole,	Br^v	;.	v*') '
tli.	bivnjtia	iiig-;;;;iovnii.skih	»l	aiirj-v
it' lU.
At
STARŠI NAJBOLJ PRISTOJNI PREDSTAVNIU.
Brez sodelovanja staršev m šole ne družin:', ne .wi • * * >r>ogJa usjjcvati tako, kakor bi bilo potrebno za oirokov / ir vi razvoj. Včasil; se dozdeva, da preveč tesno sodelovanja siarjicv s šolo celo moti strokovno raven vzgojno-izobraževd-procesa, ker se vanj vtikajo skoraj vsi, tisti z dobrim l>diago.šk!'n v;nanjem, in tisti, ki tega ne premorejo; toda to iV (t>l:k<‘ 'jjoaiembno, da bi lahko zanemaijali neposredno sanidupratf£o justavaijalnost. Ravno prek staršev se najbolj pristno vzpostavljajo stiki z družino, s Sršo skupnostjo m javnosijo in dejan^o so starši najbo^[ pristojni predstavniki družbe, ko gre za urejanje in razvijanje vzgoje. '
Navedeno delo, str. 631-632
TUDI O PLEHKEM TISKU SE JE TREBA POGOVARJATI
Pogosto . . . govorimo o'škodljivosti plehkega tiska, ki so ga poini poulični kioski, zelo r^ko pa sc dog^i, da bi iiašli v vzgtjjr*r"'.ii nrocesu čas, ko bi se konkretno pogovaijali o takih "Ui ...
Navedeno delo, str. 635
odbojka
»Krka« nasedla v Mariboru
V slovenski odbojkarski ligi poraz Trima z Jesenicami in Krke z Mariborčankami
Dolenjska Ugaša sta v nedeljo ostala brez točk in brez setov. Medtem ko je bilo to za trebanjsko ekipo v boibi z močnimi Jeseničani tudi pričakovati, pa je poraz Novomeščank v Mariboru z istoimensko ekipo resnično presenečenje dosedanjega prvenstva. Če je bil to le slab trenutek novomeških odbojkaric, bomo lahko videli že v nedeljo, ko gostujejo v Novem mestu močne Celjanke. Po porazu z Jeseničani so Trebanj-ci prav na repu lestvice, vendar imajo kar štiri ekipe po eno zmago in štiri poraze.
MARIBOR - KRKA
3:0
Novomeške odbojkarice so v Mariboru neprijetno presenetile. V prvem setu je bila borba ogorčena, zmaga pa je pripadla domačinkam z najtesnej&n izidom. To je pokopalo i^alke „Krke“, ki se v nadaljevanju niso mogle zbrati in so zlahka prepustile naslednja dva niza domačim, saj so ju izgubile na 7 in 8.
Krka: Dokl, Fila, Rajer, PUič, Babnik, Boh, Forte, Fabjančič.
TRIMO-JESENICE 0:3
Res je velika škoda za trebanjsko odbojko tako poceni izgubljati sete, če ne celo zmago! V nedeljo so bili v mirenski telovadnici pred približno 75 gledalci (če bi bila ogrevana, bi jih b^ilo več) Trebanjci povsem enakovredni slovitim Jeseničanom — proti koncu prvega in zadnjega niza so celo krepko vodili — na kraju pa so zaradi stare pomanjkljivosti — nervoze ostali brez niza in si tako poslabšali položaj na lestvici. Jesenice so zmagale s 3:0 (14, 12, 13). Za Trimo so igrali: Babnik, Opara, Slak, Sila, Legan, Masnik, Zupančič in Medle. Z zelo dobro igro v napadu se je spet odlikoval Opara, pohvalo pa zasluži tudi Sila.
Neprijetno presenečenje -Babnikova
ŠTUKLJEV JUBILEJ
Najboljši dolenjski športnik vseh časov, najuspešneje Jugoslovan na olimpijskih igrah vseh časov - Leon Štukelj je v ponedeljek praznoval 75-letnico rojstva. Na olimpijskih igrah 1924, 1928 in 1936 je. osvojil tri zlate, eno srebrno in dve bronasti medalji, njegova zbirka pa bi bila nedvomno še večja, ko bi bil nastopil tudi na igrah 1932, ki so bile v Ameriki.
Ob življenjskem jubileju Novomeščana, ki živi že vrsto let v Mariboru, iskreno čestitamo »tudi Dolenjci.
Prejšnji četrtek so v Ribnici ustanovili temeljno telesnokultumo skupnost - prvo na Dolenjskem. Na s^pščini, ki jo je začel predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Dušan Lavrič, so z enominutnim molkom počastili spomin Matije Zobca. Inž. Lojze Marolt, predsednik občinske Zveze za telesno kulturo, je poudaril, kakšne težave imajo s kadri in zaradi pomanjkanja telovadnic, saj se položaj g^ede pokritih prostorov zadnjih 40 let pravzaprav sploh ni spremenil! Na skupščini so potem sprejeli začasni statut in poslovnik ter sklep o ustanovitvi TTKS, ki ga je podpisalo 35 delegatov iz TOZD, krajevi^ skupnosti in temeljnih organizacij. Izvolili so tudi delegacijo za republiško skupnost. Na skupščini so se zavzeli, ć\ bodo načrtno skrbeli za kadre in približali rekreacijo delovnim ljudem. (F. Levstek — Foto: Mohar)
rokomet
Zaključek sezone v stilu
Tudi ob koncu prvenstva poraza Sevničanov in Brežičank, ki so v 22 tekmah zmagali komaj šestkrat in enkrat igrali neodločeno!
r
RALLV V LEOBNU
V soboto in nedeljo bo v Leobnu v Avstriji 400 km dolg rally, na katerem bosta nastopih tudi dve ribniški posadki. Nočne vožnje se bosta udeležili tudi posadki ribniškega AMD Kajtna - F. Železnik z NSU 1200 Lupša - T. Železnik z NSU 1000.
V________________________
idi
na I in I ■)
Kočevje gre k vrhu
Odličen odpor Novomeščanov ljubljanski Iskri
šahisti iz Koče\ja so tudi drugič gostovali in se spet vrnili z zmago: tokrat so bili še bolj uspešni in so premagali Cerieni-co 7:3. Dobro so se borili tudi
ŠPORTNI KOMENTAR
Zares slaba letina
Končana je jesenska rokometna sezona Nepričakovano slabo so igrali Dolenjci
z zadnjim kolom v drugi zvezni rokometni ligi za moške in ženske se je končal jesenski del tekmovanj med rokometaši. Kar po vrsti moramo žal ugotoviti, da so bile uvrstitve dolenjskih ekip z izjemo Ribnice slabše od pričakovanih.
Ugaša v drugi ligi sta najbolj razočarala. Sevničani^ so imeli dosti težav s sestavo moštva, čeprav so dobili nekaj novih moči. Čeprav so si v lanskem tekmovanju nabrali dragocenih izkušenj, so letos ponovili staro slabost: neverjetno slabo igro v gosteh. Ker so doma igrali z najboljšimi, so pristali celo na zadnjem mestu s komaj dvema zmagama! Samo štirikrat so zmagale Brežičanke, ki so dobro zaigrale le sredi prvenstva. Tudi njhova uvrstitev je slabša, kot je bilo pričakovati. Obe moštvi se po prvem delu še nista otresli skrbi za obstanek v ligi, zlasti Sevničani so v sila neugodnem položaju.
V slovenski ligi so Ribničani po prvem delu drugi .z velikimi možnostmi, da se uvrste v drugo zvezno ligo.
Imajo soliden razpored tekem, mlado, a uigrano ekipo s potrebnimi izkušnjami. Prav obratno pa je s Cmo-rrmljkami: popolnoma pomlajena ekipa brez izkušenj ni osvojila v prvem dehi niti točke in skoraj nima upanja, da bi lahko ostala v ligi.
Neprijetno so presenetili tudi klubi, ki igrajo v conski ligi. Vsi trije - Brežice, Novo mesto in Krško - so upali, da bodo prvi, a le Krško je kot novinec upravi*-čilo svoj nastop z dobrimi igrami in solidno uvrstitvijo, medtem ko dolgoletni slovenski ligaši Brežičani nikakor ne morejo zaigrati kot nekdaj. Se bolj pa so razočarali Novomeščani, ki so ostali pri dnu.
Spomladi imajo torej vsi dolenjski klubi priložnost za popravne izpite, Ribničane pa čaka matura. S trdim delom pozimi bi lahko drugo leto Dolenjska imela tri drugoligaše, čeprav se lahko zgodi, da bo imela le enega ali v najbolj neugodnem položaju celo - nobenega.
J. SPLICHAL
Rokometaši iz Sevnice tudi v zadnjem kolu niso mogli pripraviti veselja svojim navijačem, saj so izgubili z vodilno ekipo v prvenstvu, ljubljanskim Slovanom. Prav tako so bile poražene tudi Brežičanke — tudi te z jesenskimi prvakinjami, Trogirom. Medtem ko po prvem delu prvenstva Brežičanke kljub sorazmerno slabim igram in nizki uvrstitvi niso v preveliki nevarnosti, da bi izpadle, pa so Sevničani pristali s petimi točkami čisto na dnu in jih čaka v nadaljevanju izredno trda boiba za obstanek. Oslabljeno moštvo — nekateri so pri vojakih — sicer še upa, vendar pa bo odslej pomembna res vsaka točka!
SEVNICA - SLOVAN 13:17
S Silčevim golom so Sevničani sicer povedli, vendar pred rekordnim številom gledalcev niso mogli premagati najboljše ekipe v ligi. Dolgo časa je bil rezultat izenačen ali pa so Slovanovi rokometaši vodili z golom prednosti. Odločitev je padla, ko je pri rezultatu 10:11 sodnik izključil Ljubljančana Begovića. Ko so vsi pričakovali izenačenje, so gostje z igralcem manj dosegli dva gola in si zagotovili zmago.
Sevnica: Krivec, Papež 1, Simončič, Sumej, Jurišič, Bah 2, Bizjak, Brežan, Koprivnik 1, Stojs 2, Sile 6, Trbovc 1, Sirk.
E. R.
TROGIR - BREZICE 20:11
Brežičanke pač niso mogle računati na uspeh proti jesensldm prvakinjam, in to na njihovem igrišču. Vendar so se krepko upirale in dokazale, da zaslužijo boljšo uvrstitev od devetega mesta, ki so ga zasedle po prvem delu prvenstva. Domače igralke so vodile vso tekmo, gledalci pa so bili zadovoljni tudi z igro
fostij, pri katerih je izstopala odli-na Toplakova.
Brežice: Zorko, Molan 1, Bah 1, A. Mišič 2, Smerkolj, V. Mišič 2, Engel, Toplak 5, Hribernik, Lipej.
Novomeščani proti favoritom lige, ljubljanski Iskri.
CERKNICA - KOČEVJE 3:7
Šahisti Kočevja so zanesljivo premagali CerkniccC in so po dveh kolih s 13 točkami že na drugem mestu. Rezultati: Plavčak - Osterman remi, Miletič — Cimer 0’1, Štefan Ivič 0:1, Krašovec - Gornik 1:0, Siničar - Podkoritnik 0:1, Mlinar — Janež 0:1, Siničakova - Kira-sičeva 0:K Modičeva - Segova 0:1, Bevk - Cuk 1:0, Šemrl - Mohar remi.
ISKRA - NOVO MESTO 6,5:3,5
Novomeščani so iz Ljubljane gotovo prinesli več točk, kot je bilo pričakovati, k temu pa jim je seveda pripomogla tudi zmaga brez borbe na drugi ženski deski. Rezultati; Barle - Penko 1:0, Papler - Šporar 1:0, Jelen - Milič 1:0, Steiner -Škerlj 1:0, Galle - Sitar (T:l, Petkova - Isteničeva 1:0, Košiijeva -Lavrinova 0:1 b.b., Strtak — Komelj 0:1, Mahnič - Poredoš remi.
BREŽICE - V telovadnici osnovne šole bratov Ribarjev so organizirali tudi rekreacijo za odrasle. Z moškimi dela ob torkih prof. Jože Senica, ženske pa vabi na uro rekreacije prof. Marija Veble ob četrtkih. (V. P.)
BREŽICE — Iniciativni odbor za ustanovitev TTKS, ki ga vodi prof. Jože Senica, sodi, da bo ustanovni občni zbor še ta mesec. Člani odbora so se že pogovorili o pripravah na ustanovitev, tri komisije pa zbirajo vse potrebno gradivo. (V. P.)
Pričakovan por^_—_JLMišič
NOVO MESTO — V prvenstveni nogometni tekmi je Elan v Jevnici prem^al Enotnost 2:1 (gola je dal Maksimovič), medtem ko so mladinci z istoimenskim nasprotnikom izgubili 3:1 (J. M.)
BREŽICE - V prvenstveni tekmi conske lige so Brežičani v Mariboru izgubili z Branikom 3:0, čeprav so pred tekmo upali na 2 točki. Toda vsi igralci so odrekU, kljub temu pa so še lahko tretji, če bodo v zaostali tekmi premagali Olimp v Celju. (V.
P)
LESKOVEC — V počastitev dneva republike so v Leskovcu pripravili tradicionalni rokometni turnir, na katerem so razen domačega Partizana igrali še rokometaši Šentjerneja in Roda iz Radeč. Rezultati: Rod — Šentjernej 11:10, Leskovec — Šentjernej 25:10, Leskovec — Rod 17:15. Domačini so za zmago dobili pokal, prav tako pa je dobil pokal tudi najboljši strelec turnirja, domačin N, Mlakar. Za domačine je igral tudi Rado Sribar, ki se je vrnil od vojakov, s šopkom pa so se domači poslovili od Pirca in Hribarja, ki odhajata k vojakom. (L. Š.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi je Leskovec premagal Artiče 17:15. Zelo dobro je igrd R. Sribar, ki je bil s 7 goli tudi najboljši strelec. Od gostov je Kovačič dai šest golov. (L. Š.)
PODBOCJE — Na košarkarskem turn^u so igrale ekipe Cerkelj, Šentjerneja in Podbočja, medtem ko je prišla ekipa Artič prepozno in je po končanem tumiiju igrala s Cerkljami in Podbočjem ter obakrat zmagala. Sicer pa je na turnirju zmagalo Podbočje z zmagama nad Cerldjami 49:19 in Šentjernejem 34:25*^ V borbi za drugo mesto je Šentjernej premagal Cerklje 23:22. (D. K.)
NOVO MESTO - Kar 73 kegljačev je nastopilo v Mirni peči na „Reviji 73“. Zmagal je Židanek (Pionir) z 879 podrtimi keglji; slede: Mrzlak 871, Krušič 852, Rožič 845, Jarc 841 in Turk (vsi Krka) 836. Teh šest se je uvrstUo na slovensko prvenstvo, Id bo v nedeljo v Žalcu. (J. M.)
MOKRONOG - V prvenstvenem šahovskem dvoboju druge slovenske lige je Mokronog gostoval v Borovnici in i^ubiT 3:7. Za Mokronog so zmagali Peterletova in Zajčeva pri Ženskah in M. Tratar pri moških. (J. H.)
SEVNICA - Na sindikalnih športnih igrah je na šahovskem hitropoteznem turnirju zmagala Metalna iz Krmelja s 15 točkami, pred Kopitarno, Stillesom, Lisco in Jutranjko. Najboljši uspeh sta dosegla Sribar iz Krmelja in Derstvenšek iz Kopitarne, ki sta premagala vse nasprotnike. (B. D.)
KRMELJ
ropoteznem
Na dvokrožnem hit-šahovskem turnirju za
november je zmagal Ljubljančan R’ Blas s 14 točkami. Slede. Žitnik 7,5, Markovič 7, Sribar in J. Blas po 6. V skupnem seštevku vodi Sribar. (B. D.)
NOVO MESTO - V novomeški občini bodo ustanovili temeljno telesnokultumo skupnost v torek. (J. S.)
Do vseh enaka odgovornost
V krški in brežiški občini sodijo, da bodo deloviie organizacije rade prispevale več denarja, če bosta šport in rekreacija organizirana
v Krškem bodo dali ustanovitvi temeljne skupnosti tudi zunanje obeležje s športnimi tekmovanji, predsednik iniciativnega odbora Branko Voglar pa sodi: „Vsebina bo ostala, novi sta pot in oblika organiziranosti, ki zagotavljata večjo množičnost in skrb za telesno kulturo. Z medsebojnim sporazumevanjem v smislu
Mimica Avsec
ustavnih dopolnil bodo imeli amaterji več možnosti za uresničevanje svojih zamisli, saj so doslej bolj uspevali tam, kjer so se bolje znašli in kjer so imeli v svojih vrstah
vplivne ljudi, ki so jim zagotovili več denaija.“
V krški občini so prepričani, da bodo deležni večje pozornosti, če bodo le znii prikazati potrebe in jih utemeljiti v svojih programih. Delovne organizacije bodo gotovo raje prispevale, če bosta šport in rekreacija dobro organizirana, to pa je prednost sistema „daj — dam“. Menijo tudi, da bo po ustanovitvi TTKS denar pravičneje razdeljen. Poslej zares nihče ne bo smel biti zapostavljen!
Da se bo marsikaj obrnilo na boljše, so prepričani tudi v brežiški občini. Medtem ko šport sam ni bil zapostavljen, pa je bila zapostavljena gradnja objektov. Predsednica občinske Zveze za telesno kulturo Mimica Avsec sodi: „Razširil se bo krog tistih, ki skrbijo za financiranje telesne kulture. Dosegli bomo tudi večje zanimanje občanov za telesno kulturo, zlasti za rekreacijo. Za denar, ki ga bodo vlagah v to dejavnost, bodo tudi nekaj zahtevali!"
V Brežicah sodijo, da gre predvsem za množičnost, za to, da rekreacija ni namenjena le peščici športnikov, ampak vsem, ker povečuje storilnost. To spoznanje naj se zakorenini med delovnimi ljudmi v podje^ih in krajevnih skupnostih. Dosedanja strogo odmerjena proračunska sredstva niso zadoščala
Branko Vo^ar
za vso dejavnost. „Pomembnejše mesto, ki ga bo telesna kultura deležna po novem, bo prinesla tudi bolj enakomerna porazdelitev denarja/* ugotavlja Mimica Avsec.	J.	TEPPEV
fn-i.
Hej,... vi!!!
..CD
„Franci! Čigava je ta ženska?
  ^
DolenlsM Usi
pred 20 leti
Občutno znižanje cen
TEKSTILNA INDUSTRIJA je imela letos dovolj surovin, zato je proizvedla toliko, da je zagotovila potrebe notranjega tržišča. Vendar so bile cene vse do uredbe o poprečnem znižanju cen tekstilnega blaga za 2^ odstotkov razmeroma visoke in so prav zato omejevale potrošnjo. Prav težnja, da bi se proizvodnja uravnovesila, je rodila sklep o pocenitvi. Trgovska podjetja bodo znižala prodajno ceno tekstilnega blaga za 13 do 35 odstotkov.
UČITE SE TUJIH JEZIKOV! Ljudska univerza v Novem mestu je imela 5. novembra svoj redni občni zbor, na katerem je bilo pregledano delo univerze v lanskem letu, izvoljen nov odbor in začrtano delo za 1953/54. Razen predavanj namerava LU imeti tudi jezikovne tečaje, ako bo dovolj slušateljev.
LETOS JE v sinjevrškem okolišu poginilo zaradi rdečice 10 do 15 odstotkov prašičev. Kmetovalci pravijo, da so poginili predvsem tisti prašiči, ki jih je okrajni veterinar cepil. Brez dvoma pa nista kriva ne veterinar ne cepivo, ampak rdečica, ki je letos tako močno razšiijena, da ji niti cepivo ne more do živega. Šele ko bodo prav vsi prašiči do zadnjega cepljeni proti rdečici, smemo upati, da jo bomo pregnali.
V	ZADNJEM ČASU je med bralci Ljudske knjižnice v Loškem potoku vedno več zanimanja za knjige. Število knjig je naraslo od 800 do 1.150. To je še vedno premalo, saj je število bralcev vedno večje. Krajevna podjetja, predvsem zadruga Hrib, so precej pris^vala v ljudsko Imjižnico. Zato se knjižnica ponaša tudi z lepim, novim pohištvom. Gotovo bodo podjetja in zadruge tudi v bodoče še prispevale k dvigu ljudske prosvete v kraju.
roCENI PRODAM 20 gr streptomicina. Ločenska 4, Novo mesto.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 13. novembra 1953)
Zgodilo seje...
MLADINSKI ROP - Deset mladoletnikov, med katerimi so bila štiri dekleta, je oropalo dve sosednji banki v predmestju Lizbone. Odnesli so okoli 600.000 eskudov. Zgp-daj je treba začeti, če hočeš biti mojster v svoji stroki!
KONEC MIRNIH ŽIVCEV -Prebivalci japonskega otoka Sikoku, pretežno ribiči, so izgubili svoje mirne živce: zaradi mačk. Pred 12 leti so na otok- naselili mačke, da bi uničile podgane, ki so se silno razmahnile. Mačke so požrle podgane in se silno razmnožile. Zdaj vdirajo v shrambe in napadajo gospodinje. Ko so sejali, niso vedeli, kakšna žetev jih č^a ...
HITRO, HITREJE - Razglednico, ki so jo oddali v nabiralnik v Sieni leta 1966, je poštar prinesel na nadov v Benetkah. V sedmih letih je uspešno premagala 400 km razdalje med obema krajema. Vsako uro je bila 281 metrov bliže naslovu. Hitro ni bilo, je bilo pa zanesljivo! -
REKORD - 18-letni študent univerze Niagara je postavil nov svetovni rekord: pod tušem je stal 7 ur in 7 minut. Tako je za dobro uro presegel dosedanji svetovni rekord. Umival se bo pa odslej najbrž bolj poredko, saj pregovor pravi; „Voda še za čevelj ni dobra . .
VSAK ZAKAJ ima SVOJ ZATO
-	Newyorška televizija je pripravila tekmovanje. Med vprašanji je bilo tudi: „Kako je avtomobilska industrija vplivala na moralo naše dežele? “ Eden izmed odgovorov sicer ni bU običajen,, je bil pa resničen: „Bolj ko se je širila motorizacija, manj je bilo konjskih tatov! “
ZA MORNARJE - V salvadorskem pristanišču Acajutia imajo najcenejši svetilnik: ognjenik bruha žarečo lavo vsakih sedem sekund. Podnevi se ladje orientirajo po dimu, ponoči po žaru. Ni znano, kam dajo v pristanišču denar, ki ga prihranijo, ker ne potrebujejo običajnega svetilnika...
NAVODILO - V brazilskem Sao Paolu sta vlomilca vdrla v podjele in pustila na vratih težke blagajne sporočilo, da sta pregledala poslovne knjige in se zgrozila ob številkah. Bl^ajno sta zato pustila nedotaknjeno. Zraven sta še napisala: „V stroki bova zamolčala v^ ime in položaj, da ne bo vaš ugled pri nas fe bolj trpel." Resnična obzirnost!
GOVORICE - Na bregovih Tibere v Rimu je bilo zadnje čase kot v letih zlate mrzlice na Zahodu. Raznesle so se namreč govorice o veliki količini antičnih zlatnikov v reki -in ljudje so prebrskali umazano dno. Zlatnikov sicer ni bilo, toda telovadba je vir zdravja ...
NA PODSTREŠJU - V podstrešni sobici stare hiše v Macerati so našli sliko, o kateri sodijo izvedenci, da je delo Leonarda da Vincija. Gre za Kristusovo podobo, ki je visoka 73 cm in široka 50 cm. Ubogi Kristus, toliko časa skrit v pr^u in pajčevinah!
ZA 100 KM - Ce bo zadnja preizkušnja uspela, potem bodo Angleži že prihodnjo pomlad dali na trg električni pogon, ki bo stal 1.000 funtov. Ob velikem povpraševanju po avtomobilu, ki bo z eno polnitvijo peljal 100 km, bi lahko avto tudi občutno pocenili. Vožnja s takim avtomobilom bi bila za 40 odstotkov cenejša kot vožnja z bencinom'. ..
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
o zavarovanju nekoliko
(Kaj) važen, neobhodno potreben del vsakega kmetiškega gospodarstva so kmetiška poslopja. Stanejo gotov in ne majhen denar. Kaj mogoče pa je, da uniči požar ta del gospodarstva v prav kratkem času. Ta nesreča konča lahko tudi vse, kar je v kmetiških poslopjih shranjenega. Niti življenju živali, da, še celo človeškemu ne prizanese. Kolikokrat se je vže zgodilo, da je ostal prav premožen kmetovalec v par urah le še posestnik svojega zemljišča in svoje družine. — Blag, pameten mož je bil gotovo tisti, kateri je prvi na misel prišel, uvesti zavarovanje proti ognju, proti požaru. Zavarovalnina znaša k zavarovani svoti tako rekoč le par krajcarjev na leto.
(Na Ogrskem) se bližajo hudi časi. Ministerski predsednik Wekerle je po enoletnem moledovanju vendar-le dobil dovoljenje od cesarja, da predloži zbornici načrt nove postave o civilnem zakonu. Sicer je jako neverjetno, da ta
I
3
predloga predere, ker jo bo gospodarska zbornica najbrž zavrgla; ako pa novi zakon obvelja, pride gotovo do kulturnega boja, ki bode ubogp Ogrsko razdelal, da se Bogu smili.
(Španija) ki ima že doma vedne nemire, zapletla se je v boj z deželo Maroko, ki je v Afriki, In Španiji v tem boju ne gre prav po sreči.
(Iz A d 1 e š i č) Sprejmite par vrstic iz našega kraja. Vreme smo imeli dozdaj prav vgodno; danes pa se je nekoliko spremenilo. Pridelki so posredni, vina skoro nič, posejano in pospravljeno je skoraj vse razven korenja. Pred nekoliko dnevi smo pokopali žandarskega vodjo, Pogreb je bil jako lep; črnomeljska godba je svirala, veliko gospode iz Črnomlja, zlasti mnogo žandarjev pa tudi drugega ljudstva je spremljalo pokojnega k zadnjemu jX)čitku.
(Iz DOLLNJSKIH NOVIC, 15. novembra 1893)
Mnogo teleskopov na svetu je obrnjenih proti bledi točki svetlobe, izgubljeni med. množico svetlih zvezd in planetov, tako neznatni, da je s prostim očesom ni videti. Ta bleda pika pa bo konec novembra zasvetila z veliko večjo močjo, ko bo (»iletela v bližino sonca. Takrat bo dobila tudi rep in na nebu bomo lahko uro pied sončnim vzhodom videli zvezdo repatico ali komet, kot se točneje pravi.
Kometi so od nekdaj pri-^ačevali pozornost ljudi in često so jim pripisovali usoden vpliv na človeka in na zgodovinske dogodke. Še danes so nebesni pojav, vreden pogleda. Zadnji veliki
E>jav te vrste so opazovali ta 1910, ko je na nebu svetil Halleyev komet. Vsakih 76 let se na svoji močno raztegnjeni elipsasti poti povrne v bližino našega sonjca, tako da ga bomo lahko spet videli leta 1986, medtem ko novega kometa, ki se zdaj bliža soncu, nihče ne bo mogel videti dvakrta: povrnil se bo k nem iz §^o-bin vesolja šele čez 75 ODG
Komet
Konec novembra bo viden tudi s prostim očesom
Frvi je novi komet slučajno opazil češki astronom K(dioutek, ko je raziskoval na nebu ostanke 'nekega razpadlega kometa. Imeno-^ ^ je 1973 F, ker ga je opa:^ v letošnjem letu. Astronomi so izračunali, da bo komet 1973 F, ki mu {Mravljo tudi kar komet. Kohutek, eden najveličastnejših prizorov na decem-brdcem in januarskem nebu. Prvi račun so pokazali, da bo tako svetal, da bo viden tudi podnevi ter da bo njegov rep segal preko šestine nebesnega obp^. Najnovejši pa kažejo, da bo manj svetd. Točne velikosti pa ne morejo ugotoviti, ker kometi radi spreminjajo obliko in se celo dogaja, da v bližini sonca razpadejo.
Plastika v očesu!
Leča iz perspelcs stelc-ia vrača vid
že blizu dve desetletji trajajo vztrajne raziskave, katerih cilj je, da bi i Med pionirji na tem področju se je posebno izkazal Harold Rjdley iz Londona ob njem Med pioniiji na tem področju se je posebno izkazal Harold Ridley iz Londona, ob njem '
Da ne bo pomote: ne gre za tako imenovane kontaktne leče, ki zamenjujejo očala, temveč za zamenjavo leče v očesu samem. V preteklosti so bili bolniki, ki so imeli očala, temveč za zamenjavo leče v očese samem. V preteklosti so bih bolniki, ki so imeli katarakt (motnost očesne leče ali njene ovojnice) obsojeni na mnogo slabši vid. Katarakt je pravzaprav posledica drugih bolezni, na primer sladkorne, in je mnoge bolnike dodatno hudo prizadel. Upanje so dajali posebni naočniki, mnogo več pa ga zdaj obetajo razi^ave londonskih specialistov.
Do ugotovitve, da obstaja snov, ki je oko ne zavrača, so prišli po naključju. Med drugo svetovno vojno so opazili, da delci letalskega perspeks stekla, ki so se pilotom zadiH v oči, ko je bilo letalo zadeto, iz njega narediti očesne leče. Možnosti so začeh raziskovati očesni kirurgi in pri tem iz nejga narediti očesne leče. Možnosti so začeli raziskovati očesni kirurgi in pri tem zadnja leta dose^ presenetljive uspehe.
Kot piše londonski časopis The Observer, dr. Choyce, pa tudi drugi očesni kirurgi na bolnem očesu naredijo lulmjico v očesni roženici, vanjo pa vstavijo plastično cevčico z majhnimi navoji. S pomočjo teh navojev potem pritrdijo v oko protezo — novo lečo. Postopek je seveda strokovno mnogo bolj zapleten in zahteven, kos so mu samo spretne kirurgove roke. Uspeh je doslej presenetljiv. Dr. Choyce, poroča list, doslej le enemu pacientu ni mogel pomagati.
TOMBOLA - V Parizu so pripravili veliko tombolo. Za prvo nagrado so obljubili parkirni prostor v mestnem središču za 10 let, druga na-^da pa je potovanje okrog sveta. Zakon ponudbe in povpraševanja vodU tudi nagrade .,..
I
1
Martin brez glave
Vse je tako kazalo, da bom letos dostojno častil svojega patrona Martina, posebno še, ker je nedelja. Trta je še kar dobro obrodila in tudi sonca je bilo obilo. Mošt je sladek in zato bo imelo vino moč, kot je treba. Krstiti ga je treba, Martinovo je, na, zdaj se je pa vse izpridilo.
Ne jezim se zavoljo snega, Id je letos zgodaj zamel, saj ga stari ljudje ob tem času kar pričakujejo. Tudi zavoljo drv in stelje, ki jih nekateri kmetje še niso pripravili za zimo, si ne belim las. Udarilo nas je čisto drugje, kot smo pričakovali. Popotni ne smemo več piti. Zlasti vozniki. Tudi na Martinovo ne. Le pomislite, kaj se pravi Martinovo brez gosi in pijače! Saj to je tako, kot bi bil vsak Martin brez glave.
Kamorkoli pridem, kamor se obrnem, v krčmi ali na cesti, povsod so kisli obrazi. Ako komu po stari navadi ponudim čašo pijače, jo od-
\ :_______________________________
klanja in se zvija pred mano kot ženska, ki jo je sram piti pred moško družbo.
„Zakaj ne piješ? “ včasih koga vprašam.
Ne povedo, da je to nevarno, marveč se izgovarjajo: ,JVe smem. Ne upam si, kajti vsepovsod preže na nas voznike možje postave in lovijo tiste nesrečnike, ki so pili in se s tem pregrešili čez postave. “
Ko sem na Martinovo nedeljo stopil v krčno „Pri Štefanu “, so ženske vriskale in plesale, možje pa so sedeli ob pijačah za otroke. Še mleko bi pili, ako bi ga krčmarji prodajali, pa ga najbrž nikoli ne bodo, ker je liter mleka cenejši od čaše vina.
Rečem vam, da bo odslej v krčmah slabše od pogreb-ščine. Še nekaj let, pa bodo pozabili na vinske pesmi in Havade in še sam Martin (patron vseh ljudi, ki so radi dobre volje) bo izginil iz pratike.
■^iARTIN KRPAN
Po 32 letih
Domotožje ga je napotilo nazaj v domovino
Domotožje po domači zemlji je silnejše od vseh vtisov, ki jih daje tujina. To je potrdila tudi pravcata odisejada 56-letnega Nedja Cvjetinoviča iz vasi Kogak pri Lopam, ki se je po 32 letih popotovanja po širnem svetu vrnil v domačo Majevico.
Tik pred drugo svetovno vojno se je takrat 24-letni Ne-djo vrnil-iz stare jugoslovanske vojske, v kateri je odslužil rok. Lotil se je kmetovanja, se poročil in dobil sinčka, ^st tednov pred izbruhom aprilske vojne 1. 1941 je spet dobil poziv in se kot mitraljezec znašel v pešadi-ji. V Tuzli je dočakal začetek vojne, njen konec pa gaje zatekel v nemškem vojnem ujetništvu. Iz ujetniškega taborišča blizu Hannovra je večkrat skušal pobegniti, nakopal pa si je le selitev iz taborišča v taborišče, kjer ga je čakalo vedno težje delo. Konec decembra 1944 je nosil na oguljeni bluzi ujetniško ' številko 115.052. Ta čas so se Amerikanci izkrcali v Normandiji in začeli hitro prodirati v notranjost Nemčije. Mnogi ujetniki, med njimi tudi Nedjo, so izkoristili zmedo, ušU iz taborišča in se predali Amerikancem.
Pri njih je Nedjo stopil v poU-cijsko službo in odšel v Francijo, kjer je dočakal konec vojne. Po osvoboditvi Evrope je delal kot industrijski delavec v raznih mestih Francije, Belgije in An-gUje. Zavoljo dabih zaslužkov ni mogel skoraj nič prihraniti. Večkrat je medtem tudi pisal v domače kraje, pa ni dobil odgovora. Domotožje ga je po tolUco letih tavanja po svetu končno vendarle napotilo na dolgo pot nazaj pod Majevico.
Doma so ga pogledali kot čudo z onega sveta. Mati in sinko sta mu že davno umrla, žena se je ponovno poročila (bil je razglašen za mrtvega že pred dolgimi leti), hišo so mu proda-U, zemlja pa je bila prepisana na splošno ljudsko premoženje. Zdaj živi pri dedu in pripoveduje znancem nevsakdanjo zgodbo svojega življenja.
(i
28. Preklel je Paradižnik vse svoj< dopolnila in pojasnila, ukrepe ii pomagalo.
Pot v goro ni bila dolga le 5oo< ga celo večnost! ožulila sta se močila z znojem do peta, se op*^ in poslala k vragu uro, ko jima j® kupita kabriolet in zapustita van ;,Lipi,“ dragi bralci in ne tej prekj
BREZ BESED
ZRAKOMB
POLMER
6R.B0G
SONCA
DALM.
MESTO
VLEČENJE
DETERGENI
HUS
TROPSKA
RASTLINA
KONCERT.
DVORANA
ITALIJA
AMOR&ZA
RAZISKAVI
VESOLJA
ŠVED.
AVTO
PORTUG.
KOLONIJA
NAR.ZAa
ANSAMBEL
m.
ŽABJA
NOGA
REKA
PEVEC
MARTIN
ORKAN
DAN V TEDNU
OPRSJE
ALFI
NIPIČ
ZRNAT
SNEG
MUČENJE
RADIJ
LEGA
K nTT" ^ITELJ
UD
TWAIN
MARK
FR.
FILOZOF
Kamboo?
POLITIK
RINA
JAP.
DENAR
AVSTR.
REKA
JEZERC V SZ
VEČANJE
60
MIN.
KEM.
PRVINA
ETIOPSKI
KNEZ
NADAV
RANER
Z.GLAS
I
I
1
I
I
I
I
I
I
I
a
I
I
Motociklistična vojna!
Ekstravagantni ljubitelji dragili motor jev niso več zanimivi, pomembni so kupci z majhnimi dohodki
Zadnje analize na trgu motoijev so prinesle presenetljiv preobrat: ekstravagantni ljubitelji dragih motoijev iz Sanint — Tropeza in (Lugih mondenih letovišč niso več pomembni za tovarne, ki izdelujejo motoije: v Franciji, na primer, so moto-iji za šte\11ne delavce z majhnimi dohodki nujno potrebno prevozno sredstvo.
Rezultati te analize so spodbudili francosko tovarno Motobecane, da se je odločila za zadnjo bitko, za odločilen spopad z japonskimi izdelovalci motoijev, ki prednjačijo po kakovosti in po nizkih cenah. Zavedajo pa se, da bo borba z Japonci izredno težka, saj so v taki bitki propadli Angleži, čeprav imajo Norton, BSA, Triumph in podobne „žreb-ce“ za dirko!
Samo Honda, recimo, je lani prodala v Ameriki milijon motoijev, od tega
44.000 večcilindričnih. Presenetljivo pa je že na drugem mestu v prodaji te tovarne Francija, kamor so prodali
30.000 hond. Težave francoskih proizvajalcev si lahko predstavljajo, če upoštevamo še, da se na trgu odlično
bori tudi jamaha. Se več: policijska prefektura, ministrstvo za notranje zadeve in PTT služba v Franciji so se že odločili, da bodo njihovi motociklisti poslej jezdili japonske honde, samo žandarmerija še okleva.
In kaj sodijo o novi maniji motociklizma? To navdušenje so proučevali tudi psihologi in ugotovili: motocikli mobilizirajo med ljudmi številne fizične in psihične
občutke, za katere seje sicer bati, da 'bodo izginili. Gre predvsem za željo po svobodi, za neodvisnost, za ljubezen do narave. Šele potem prideta na vrsto hitrost in kult nevarnosti.
Pri nas smo kajpak nekaj korakov zadaj, toda Tomosovi načrti tudi dokazujejo, da je zanimanje za motoije, pa najsi gre za manj aU več kubične, tudi med nami vse večje!
s
Japonske jamahe v Evropi — vse več ljubiteljev motociKfižma
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOŽE SPLICHAL
Odkar je Miloš Jakopec postal televizijski dopisnik, razmišlja o nakupu barvnega sprejemnika - da bi se lahko ogledal v barvah!
Velike spremembe v tiovomeških mesnicah: kmetijska zadruga je povsod narisala imena svoje firme -mesa pa še vedno nič...
Slišal sem, da bodo vsi tisti odborniki na Dolenj-skem, ki so na občinskih sejah vedno tiho, končno spregovorili:	rekli ‘ bodo
„da“za višje kilometrine!
RaSItsv pr«jSnj8 kriirnkt:
1							£		m	....			..
					k		TL	_L	Ji	0	JL		ST
				a	?	k.		T		X	u.	A	
				X.	\	c			»1	j_		A	
				££	1	A_	u_	A	K Ut	£	k.		K_
						Bi	s		j_	■UL. mL	w		—
	c. V_	!5l	S	X.	t	1_	s a£ c	r	l				
				1	L	j		....	Jt	_l	\		A
	\		r K?						V				
		&	H	0		L	a	v	A	U.		H	A
	t	X.	id				JL		jb	Aj			
	V.	N	u	c.		••	—	c			o	Tj	L.
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
i odloke in predpise, I sklepe — a kaj je
J metrov, bila je dol-konca do kolen, navala v trnju do krvi [vrag prišepnil, naj si I krov v Košati lipi. iti „praproti“!
Čutila sta že na tilniku vroči dih poš^ti, ko sta se slednjič v besnem flnišu pognala v vrh hriba in uzrla — o, hvala večnemu! — svojo ladjo na jasi!
Je že tako, dragi bralci! Trideset nadaljevanj ima vsaka naša nadaljevanka. Pri osemindvajsetem smo zdaj. Ni moč torej dovoliti požrešnemu ihtiozavru, da nam požre glavna junaka, preden zapišemo „konec“! Naj žre kolerabo, nesnaga!
Vratca v ladjo so bila strahovito zaijavela! Poslednje
ART BUCHWALD:
MOJA ŽENA-2AGA ZA ŽIVCE
Žena je možev angel varuh - kar velja prav tako zame kot za predsednika Združenih držav Amerike. Moja žena mi je povsod v veliko pomoč in ni me sram to javno priznati.
Tako mi je, na primer, v spominu sinočnji večer, ko je bil prišel k nam neld moški od zavarovalnice, da bi ocenil vrednost naše lastnine. Ne vem, kaj bi bil storil, če mi žena ne bi bila pomagala.
Zavarovalni uslužbenec je privedel s seboj nekakšnega izvedenca za ocenjevanje notranje opreme, čigar sodba je bila pri zavarovalnici toliko vredno kot zlato.
Popisovali smo sobno opremo. Dal sem ocenjevalcu svoj seznam, kjer sem bil navedel vrednost poedinih predmetov. Hotel sem doseči le to, da bi mi še številke uradno potrdili.
V takih primerih človek seveda zmeraj malo pretirava, toda zavarovalnica ni tako dlakocepna. Navadno že računajo s takimi pretiravanji.
Prva postavka, ki se je izvedenec ustavil pri njej, je bil par stenskih svečnikov.
„Vidim, da ste vrednost teh svečnikov ocenili s sto dolarji,“ je pripomnil.	,
„Ampak ljubček,“ je vzkliknila žena, „saj sem dala pri starinaiju zanju s^o trideset dolarjev! Ali še veš, kako si bil vesel, ko sem ju tako poceni kupila? “
Izvedenec je prečrtal sto dolarjev in napisal trideset dolaijev.
Kislo sem se nasmehnil svoji ženi in klavrno pripomnil: „Oh, saj res, pozabil sem.“
„Za tisto mizo,“ sem razložil izvedencu, „ki sem si jo bil kupil Y Angliji, sem dal stopetdeset dolarjev.“
„Pa ne,“ me je zavrnila moja žena, „to ni tista miza, ki si jo bil pripeljal iz Anglije! An^eško mizo je Joel razdejal na drobne koščke,“
^do pa je Joel? “ je vprašal zavarovalni uslužbenec.
Se preden sem utegnil kaj reči, je dejala moja žena: „Joel je najin sin. Vse razbije,“
„Vsega pa res ne"’razbije,“ sem se ogorčeno zavzel.
„Saj si še sinoči sam tako rekel,“ me je trmoglavo zavrnila moja žena. ,Jn česar on ne razdene in razbije, uničita Connie in Jennifer,“ Obrnila se je k izvedencu in ponosno dejala: „Veste, Connie in Jennifer sta moji hčerki.“
Agent si je nekaj zapisal, in prepričan sem, da je pripisal opombo: „Trije otroci vse razbijejo.*
Tako me je živčno zmedlo, da sem si hotel prižgati cigaro. .JCje so pa vžigalice? “ sem pikro vprašal.
„Joel se je bil igral z njimi,“ je dejala žena. ,ySaj se mu že stokat zabičala, naj se jih ne dotika s svojimi krticami."
Zavarovalni agentje spet potegnil predse beležnico: „Vaš sin se torej vedno igra z vžigalicami? “
„Res, zmeraj,“ je pritrdila žena. „Ali imate tudi vi otroke? “
Izvedenec je prikimal.
„No, potem pa veste, kakšni so.‘
Rad bi bil zasukal pogovor. „Torej, tištale zofa tamle je pa vredna tristo dolarjev.“
„Je bila,“ je rekla moja žena, „dokler je ni naša Genovefa, veste, naša snažilka, uničila s tekočino zoper madeže. Veste, otroci so zofo od vrha do tal polili s čokolado. Nato sem Genofevi naročila, naj jo očisti. Pa je kupila najcenejše tinkturo. Rekla sem možu, da bi morali tožiti tvrdko, ki izdeluje takšno zanič čistilo. Pa je rekel, da teh stvari ni treba tako tra^čno jemati.“
Strokovnjak za notranjo opremo je prečrtal tristo dolarjev in napisal trideset dolaijev.
„Tamle imate pa neko čudovito afriško plastiko," je rekel.
Jaz sem bil napisal zanjo ceno štiristo petdeset dolaijev. „Seveda, zares je bila dragocena," je pripomnila moja žena, „žal sem jo pred nekaj meseci prevrnila. A hvala bogu sem odkrila nekakšno izredno lepilo in sem jo spet zlepila. Še moj mož ni opazil, da bi jo bila prevrnila."
„Tudi jaz bi ne bil tega videl," je zamrmral strokovnjak in prečrtal štiristo petdeset dolaijev.
Preden smo nehali ocenjevati, se je bila skupna vsota, ki sem jo bil jaz naračunal, skrčila na polovico.
A moja žena, ki mi je zmeraj pomagala, še ni bila zadovoljna. Ko sta oba zavarovalca odhajala, jima je dejala: „Zelo me veseli, da sta bila pri nas, in presneto sem zadovoljna, da smo se zavarovali, saj stanujemo v tej prastari škatli, kjer vodovodne cevi zmeraj pokajo. Saj si ne belimo glave toliko zaradi požarov in vlomilcev! Najbolj smo zaskrbljeni zaradi vodovodnih poškodb."
,JCaj — vodovodne cevi so poškodovane, pravite? je pripomnil zavarovalni izvedenec.
„Oh, to ti je muka," je odkritosrčno priznala žena. „Saj sami veste, koliko so vredna ta stara pariška stanovanja!"
Zavarovalni agent si je nekaj zapisal, Nato sta se oba gospoda poslovila. Ko ju ni bilo več, sem se skušal premagati, da bi ne začel besneti in divjati. Presneto, težko sem se obvladal!
„Prav prijetna človeka," je rekla moja žena.
„Res, čudovita!" sem zagrmel. „Nisi jima povedala, da v postelji kadim!"
„Ali^e hudo narobe, da sem pozabila? "
sile je zbral Paradižnik, da jih je odmaknil. Pošast je pogoltnila peto na Klarini novi opanki — le za las sta ušla v notranjost.
Rešena!
Zares rešena, dragi bralci?
Paradižnik je zgrabil za startni vzvod. Zzzzzzz! je dejalo. Še enkrat je zagrabil. Spet „Zzzzzzz"!
Ste že kdaj zaganjali avtomobil pozimi, dragi bralci.?
gospodTtoda tole je
- Neskončno obžalujem, spoštovani moja kravata ...
POTA L\ S TI«^
Dežurni
poročajo
MLADEGA PSICKA UBIL -Alojzu Turku iz Potočne vasi je 4. novembra nekdo ukredel, nato pa ubil mladiča pasme „resasti istri-jan“, vrednega 700 din. Osumljencu so za petami
PRED TOVARNO RAZGRAJAL
- NovomeSki miličniki so 5. novembra zVečer pridržali Antona Kodeha s Sel pri Zbur^, ker je pred tovarno IMV v Novem mestu razgrajal. Odgovaijal bo pred sodnikom za prekrške.
KJE JE VOZ? - V noči na 6. november je neznanec odpeljal iz go^darsk^ poslopja na nistavici pri Vel. Gabru voz gumar, vreden 4.000 din. Voz je bil last domačina Jožeta Skrabca.
VLOM V PARKIRANI AVTO -V noči na 11. november je nekdo vdrl v osebni avto Lada Muhiča, parkiran pred stanovanjskim blokom Nad mlini v Novem mestu. Iz avta je zmanjkal plašč, vreden 800 din.
DVA KLATEŽA PRIJETA -Črnomaljski miličniki so 8. novembra zvečer pridržali 39-letnega Antona Kuzma z Butonya, ker se vdaja klateštvu. Metliški miličniki pa so pridržali Ahmeda Merdanovi-ća, ker se je priklatil v Metliko brez dokumentov. Oba bosta morala pred sodnika za prekrške.
NA AVTOBUSU OKRADENA -Neznan žepar je Ani Kupič iz Rima pri Severinu ukradel denarnico s 400 dinarji, ko je z avtobusom potovala proti Novemu mestu.
NEDOSTOJNA ŽENSCINA - 9. novembra zvečer so novomeški miličniki pridržali 37-letno Jožefo Žagar iz okolice Litije, ker se je v Novem mestu nedostojno obnašala in je delala nered. Zagovarjati se bo morala še pred sodnikom za prekrške.
ROMUN BREZ DOKUMENTOV
- Prometni miličniki so 8. novembra popoldne prgeli mladega Romuna brez dokumentov. Ilegalnp je prišel v našo državo in namabval nadal^vati pot v Italijo. Sodnik za prekrše mu je določil 30 dni zapora, potem pa ga bodo poslah v domovino.
Zima se bliža, deskam na peSpoti čez železniški most med Boštanjem in Šmaijem, Iger hodi na delo in z nj^ tudi ponoči dosti delavcev, pa sli^o kaže. Kako nevarne so lahko take luknje ob poledici, pa tudi sicer v temi, je jasno. Bodo odgovorni kaj ukrenili, preden bo ]^lo do nesreče? (Foto: A. Z.."i
Kljub dokazom ne priznata
Prva sled številke, druga stiskalnica, tretja pa prtiček: Alojz Pirc in Justin Lekše sta vlomila v Stovičkov vikend na Goleku
Dva tedna je na slovenskih cestah že v veljavi novi predpis o omejeni hitrosti za vsa motorna vozila. To je eden izmed družbenih ukrepov, ki naj bi priporno-
€\ €\ incii r|
pdrdgrd
v nedogr^enem vikendu zdaj že pokojnega Karla Stovička na Goleku pri Krškem je bilo novembra 1970 vlomljeno. Iz kleti je zmanjkalo več vrednih predmetov: plinski štedilnik, plinska luč, dve jeuenki, vmska stiskalnica, stenska ura, kuhinjska tehtnica, stenska preproga, 8 smrekovih plohov ter 2 plastični posodi in 6 namiznih prtičkov. Kdo bi si mislil, da bosta ravno slednji dve tatvini pripeliali na sled ...
Čez dobrm pet mesecev, ko se o vlomu že ni več govorilo, so miličniki pri Justinu Lekšetu iz Polskave nadi 2 plastični kanti, kakršnih je nekaj še ostalo v zidanici. Po listku s ceno, ki je bil še pripet, so ugotovili, da je številke pisala ista roka, in pro-
dajalec iz Krškega je pisavo na obeh prepoznal za svojo. Hkrati so pri Lekšetu našli še stiskalnico, v kateri so
manjkale 4 podloge. Prav take so ostale v Stovičkovem vikendu. Ni pom^alo, če je Lekše še tako trdil: ,J*rešo sem kupil...“
Za praznike s popustom
V hotelu SREMIČ v Krškem so člani kolektiva dobili poceni pijačo, skupnost pa Je oškodovana
Olga Colner, nekdanja računovodkinja v krškem hotelu, je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojena zaradi zlorabe položaja iz koristoljubja: v dveh letih je prodda za 15.922 din pijač brez prometnega davka.
Obtoženka je dejanje takoj in v celoti priznala, in bila tudi pripravljena povrniti ^odo, kar ji je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča štel za ol^ševalno okoliščino. Obtežilno zanjo pa je, da je bila leta 1971 kaznovana zaradi ponarejanja listin in lažnih overitev. Tokrat so ji s sodbo, ki pa še ni pravnomočna, prisoj 1 leto in 7 mesecev z^ora, pogojno za dobo treh let.
V kolektivu hotela SREMIČ je bilo večkrat slišati pripombe: „Mi nismo deležni nobenih^ ugodnosti, kot so zaposleni v tovarnah, kjer dobijo izdelke ceneje." To je bil razlog, da je takratna račimovodkinja Olga Čolnar sodelavcem skušala ustreči. Res so kmalu uvedli prodno pijač s precejšnjim popustom. Ža praznike in podobne priložnosti so v letih med 1967 in 1969 tako razprodali velike količine raznih pijač. Popust pa je šel v škodo države, ki je bila prikr^šana za 15.922 din.
Co^eijeva je nabavljala pijače pri mirenski DANI, v tovarni TALIŠ, v podjetju VINO Šmartno in pri Vipavski zadrugi, članom kolektiva pa jih je prod^^a po proizvajalčevi prodaj m ceni, ne da bi zaračunala prometni davek. Na naslov podjetja je izstavljala račune, zbran denar od kolegov pa nakazovala po položnici.
ZARADI NEPREVIDNOSTI V SMRT
12. novembra, malo pred peto uro zjutraj je 37-letna Danica Vra-čun iz Gornjega Lenarta neprevidno prečkala železniško progo v Brežicah. Med prečkanjem je iz krške smeri pripeljal ek^resni potniški vlak. Lokomitiva je tako močno zadela Vračunovo, da je zaradi posledic na kraju nesreče poškodbam podlegla.
Ko so osumili za sodelavca pri vlomu še Alojza Pirca iz Tomačevega, so malo bolj pobrskali tudi v njegovem stanovanju. Ne zaman! N^ so enega od 6 prtičkov, ki so izginili v vikendu na Goleku in ki jih je hčerka pokojnega lastnika dala vezti prav za očetov rojstni dan. Tudi plinski štedilnik pri Pirčevih je imel odtrgano tovarniško številko; manjkal mb je tudi pladenj, ki pa je ostd v zidanicL
Veriga dokazov je bila sklenjena, zato sta Justin Lekše in Alojz Pirc nedavno tega sedla na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča. Četudi sta oba tajila, ju je senat pod predsedstvom Alojza Vidica spoznal za kriva in jima naložil, kar jima gre: Justin Lekše je dobU 1 leto strogega zapora, Pirc pa leto in pol strogega zapora. Slednji je že v priporu, ker je bil medtem v Ljubljani obsojen zaradi vloma. Sodba še ni pravnomočna^_____________________________
KRŠKA VAS:
MRTEV MOPEDIST
12. novembra ob 5. uri zjutraj je Franc Sušin iz Malega vrha vodil vprego iz Brežic proti Krški vasi. Za njim je pripeljal z neregistriranim mopedom 21-letni Mirko Urbanč z Dmovega in se zaletel v vprego, čeprav je bila osvetljena. Hudo poškodovanega Urbanča so odpeljali v brežiško bolnišnico, vendar je še isti dan ob 15. uri zaradi hudih poškodb umrl.
^ MIRNI TEDEN ^
Iz UJV Celje smo izvedeli, da je bil pretekli teden na njihovem območju zelo miren. BUo je zelo malo prometni nesreč z manjšimi praskami, kar v primeijavi z ostalimi tedni m v navadi. Želja nas vseh je prav gotovo, da bi se na naših cestah vendarle začelo prelivati čim manj krvi in bi bilo manj žalostnih posledic, ki jih povzroče prometne nesreče!
Nič alkohola v krvi!
Da uživanje alkohola vpliva na vedenje človeka, je neizpodbitno dokazano in o tem ne kaže več izgubljati besed. Kako pa učinkuje alkohol v krvi, si lahko ogledamo na skici, kjer je učinek alkohola izražen v promilih glede na trajnje — čas.
Pri koncentraciji 0,1 promila alkohola vidimo, da je sicer učinek na človeški organizem malenkosten, toda traja 90 minut. Zaradi tega je tudi taka malenkostna koncentracija vozniku motornega vozila nevarna, kajti človek se počuti živahjiejše-ga in je drzngši. Voznik pozablja, da ima tedaj oslabljene reflekse, posledica tega pa je zmanjš^a pozornost na prometne okoliščine, ki ie lahko usodna ob tem, ko hkrati bolj pritiska na plin.
Pri 0,5 f)romila alkohola v krvi človeka ugotovimo, da
ob vsaki desetinki promila 'maliganov več krivulja hitro narašča in bolj počasi upada. Po dveh urah je učinek alkohola zmanjšan, vendar ga še vedno zasledimo.
V vsakem primeru lahko trdimo, da je alkohol vozniku škodljiv. Na eni strani razvija precenjevanje sposobnosti, na drugi pa spodbuja motnje v prisebnosti, kritičnosti in zmožnosti dojemanja. Iz tega sledi, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da je že najmanjša količina zaužite alkoholne pijače vozniku nevarna.
V interesu nas vseh je, da se zavzemamo za popolno treznost za volanom, za kar se je končno opredelil tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na seji M. oktobra letos.
VEUA KOCIC
oikohoL
Odkar smo dobHi prvi sneg, je pred Mestnikovo vulkanizersko delavnico v Novem mestu vrsta od ranega jutra do poznega popoldneva. Nove gume ali sneženke bi rad imel vsak avtomobilist, zato fan^ snemajo in natikajo kolesa kot po tdcočem traku. Te dni so delali po 10 ali 11 ur na dan. Milan Nosan (na sliki) rad zraven še kakšno „zabeli”, daje krajši čas. (Foto: R. Bačer)
SAMO DENAR...
6. novembra ponoči je bilo vlomljeno v samopostrežno trgovino EMONA v Črnomlju. Vlomilec je vdrl v stavbo skozi dvojna vhodna vrata, pčitno pa je iskal le denar, ker je odpiral bl^ajne. Plen je bil slaK saj je nepridiprav našel samo 39,10 din drobiža. Kot ugotavljajo, drugega blaga ni odnesel.
DRVA SO BILA PREBLIZU
V drvarnici stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti v Novem mestu je 6. novembra zvečer začelo goreti. Novomeški gasilci so ogenj pogasili, vseeno pa je za-okrog 3.000 din škode. Kaže, da so se vnela drva, ki so bila zložena ob dimniških vratcih, ta pa so bila slabo zaprta.
PREPREČILI so NESREČO
Ker se je 7. novembra ponoči pretrgala električna žica ob javnih skladiščih v Bučni vasi, je obstajala nevarnost požara. Novomeški gasilci in električarji so s skupnimi močmi okvaro odstranili in tako preprečili hujšo nesrečo.
Žmigovec je bil kriv...
Franc Potočnik oproščen krivde v hudi prometni nesreči
Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim oprostilo Franca Potočnika, uslužbenca iz Ljubljane, ki ga je obtožnica bremenila odgovornosti za hudo prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov lastni oče, mati pa je bila hudo poškodovana.
Zgodilo se je 31. maja lani, ko je Potočnik pripeljal z avtom iz neprednostnega priključka proti Kostanjevici na glavno cesto v Drnovem in se šumovito zaletel v avto Franca Čučnika, ki je pripeljal s prednostne krške smeri.
Sodišče je ugotovile, da je imel Čučnik prižgan desni žmigavec (malo prej je prehiteval in ga ni izključil), Potočnik pa je zato smatral, da ne gre v njegovo smer.
Ena možnost več
gli k zmanjšanju števila hudih prometnih nesreč. Letos so namreč samo v Slovengi terjale že 585 življenj. Kako so omejitev sprejeli vozniki motomdi vozil?
FRANC DOMINKO, zaposlen na bencinski črpalki v Novem mestu: „Udeleženci v prometu bomo s počasnejšo vožnjo gotovo bolj vami, kajti čim hitreje voziš, tem manj možnosti imaš, da bi ob morebitnem karambolu odnesel celo kožo. Prav pa bi bilo, da bi miličniki poskrbeli za upoštevanje tega odloka v praksi. Nič se mi ne smili, kdor DO plačal kazen zaradi prehitre vožnje."
ZDENKA VITKOVIC, uslužbenka iz Nov^a mesta: „Omejitev hitrosti je prišla ravno o pravem času, kajti pozimi je
K>časna vožnja še bolj potrebna, egla, poledica in samo trenutek neprevidnosti, pa si lahko za zmeraj nesrečen. Je pa to samo en ukrep, s katerim skušamo doseči večjo varnost; poskrbeti bi morali še za boljše ceste. Te že dolgo več ne ustrezajo močno razvitemu prometu. Potrebovali bi več dvopasovnic!"
' VLADO CIZEL, zidar iz BršU-. na: ^,Po televiziji sem slišal za' novi odlok in ga povsem odobravam. Opazil sem, da ljudje že bolj previdno vozijo. Res pa je, da so posebno na Dolenjskem nekatere ceste tako slabe, da ne moreš voziti niti s tako hitrostjo, kot je zdaj dovoljena. Predlagam, naj bi na cestah bolj kontrolirali tovornjake. Večlaat se zgodi, da vozim proti Ljubljani z 80 km na uro, mimo mene pa šine tovornjak z veliko ve^o hitrostjo. Zanje velja omejitev še od prej, a se nanjo šofeiji požvižgajo.*’^
R.B.
VAVTA VAS: KOLESARKA V BOLNIŠNICI — 5. novembra popoldne je Vasilij Kos s Potoka pripeljal v križišče v Vavti vasi, ko je naproti privoza tovornjak s prikolico. Ker je izza tovornjaka nenadoma zavila na levo stran kolesarka Julka Erpe z Drganjih sel, jo je osebni avto zadel. Pri padcu se je Erpetova poškodovala in SO'jo odpeljali v bolnišnico. Gmotna Šcoda ni velika: 1.500 din.
POTOK; AVTO V DREVO - Ko je Novomeščan Peter Drenik 6. novembra zjutraj vozil avto iz Straže proti Novemu mestu, mu je v Potoku pripeljal naproti avtobus SAP. Drenik se je umaknil na rob ceste, tedaj pa je avto zaneslo in je trčil v drevo. Avtobus je peljal d^je, Drenik pa ima za 3.000 din škode.
NOVO MESTO: ZAVORE NISO PRIJELE - 7. novembra popoldne je Marija Goršin z Dol. Težke vode ustavila avto na Zagrebški cesti in čakala, da bo lahko zavila na levo. 2^ njo je pripeljal avto Anton Kora-sa iz Novega mesta in zavrl, toda zvore niso prejele: njegov avto je zadel v Goršinovega. Škode je za 3.500 din.
SOTESKA:	TOVORNJAK	V
KRKI - Zavore so nagajale tudi
Alojzu Muhiču iz Dolenjskih Toplic, ko je 7. novembra s tovornjakom pripeljal v križišče pri Soteski. Ker so zavore zablokirale, je tovornjak zdrknil v Krko. Vozniku se ni zgodilo nič, na tovornjaku pa je za 9.500 din škode.
NOVO MESTO:	TRCENJE
PRED LABODOM - Novomeščan Pavel Kalčič je 8., novembra popoldne vozil kombi po dovozni poti tovarne Labod proti Cesti herojev, ko je naproti po levi pripeljal z avtom Zdenko Tekstor z M^ega Slatnika. Avtomobila sta trčila. Škode je za 1.500 din.
MOKRO POLJE:	ZARADI
DENARNICE...	7. novembra
popoldne je Anton Prhne iz Orehovice vozil avtobus iz Šentjerneja
E roti Novemu mestu, ko je na Morem polju opazil na tleh ležati denarnico. Ustavil je avtobus in prestavil v vzvratno vožnjo, toda vozilo je zdrknilo nazaj in trčilo v avto, Id je prihajal za njim. Avgust Hodnik iz Brezovice je bil poškodovan. Na vozilih je za 1.700 din škode.
NOVO MESTO: NI MOGEL USTAVITI - 8. novembra popoldne se je Alojz Poljanec iz Regerče vasi pripeljal do tovarne obutve in ustavil, ker je bila na cesti kolona vozil. Za njim vozeči avtomobilist Stanko Medle iz Velikih Brusnic pa ni utegnil ustaviti in je trčil v Poljančev avto. Škode je za 2.000 din.
LOCNA: ZAPRL MU JE POT -9. novembra zjutraj je Franc Mrgole
iz Novega mesta z avtom zavijal v Ločni v levo k tovarni zdravil ter tako zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je naproti vozil Vladimir Janc iz Lešnice. Avtomobila sta trčila, škode pa je za 2.000 din.
HRAST: CIK-CAK IN NA BOK
- Metličan Milan Badovinac je 9. novembra dopoldne vozil avto iz Novega mesta proti domu, ko je pri Hrastu nj^ov avto začelo zanašati. Po več metrih cik-cak vožnje se je prekucnil in obstal na boku. škode je za 5.000 din.
ROSALNICE: TRK MED SREČANJEM - Ko se je 10. novembra Metličanka Marija Horvat z osebnim avtom peljala proti Rosalnicam, je pri železniškem prehodu trčila z avtomobilistom Francem Stupaijem iz Metlike. Pred srečanjem je Stupar sicer zavrl, toda njegov avto je zaneslo v vozilo Horvatove. Škode je za
I.400 din.
NOVO MESTO: NI DAL PREDNOSTI - Jože Medle iz Vel. Brusnic je 10. novembra skušal zaviti s Ceste talcev na Cesto herojev in zapil pot osebnemu avtomobilu Valerije Kralj iz Verduna, ki je zav^ala v nasprotno smer. Avtomobila sta trčila in imata za 1.500 din škode.
PODTURN:	TRCENJE	PRI
„LOVCU“: 10. novembra zvečer se je Stefan Bobar s Suhoija peljal proti Podturnu, pri gostišču „Lovec“ pa mu ie nacioii pripeljal Ljubljančan Rudolf JKonout^ Med srečanjem sta vozili trčili Škode je za 5.000 din.
PODHOSTA: ZADEL PIJANCA
— Ko je Jože Pečjak iz Vavte vasi
II. novembra zvečer vozil avto proti Podturnu, je v Podhosti op^il na cesti ležati 55-letnega domačina Franca Mihaliča. Pečjak je močno zavrl in zavil v levo, kljub temu pa je s kolesom zapeljal prek Mihaličeve leve noge.
ŠE ENA ŽRTEV
9. novembra je za posledicami prometne nesreče umrla 69-letna Marija Zakrajšek iz Dol. PodborSta pri Trebnjem. V bolnišnico so jo pripeljali 4. novembra s hudimi poškodbami^potem, ko jo je pri mesnici v Starem trgu podrl voznik Pony ekspresa. Zakrajškova je prečala cesto, ne da bi pogledala, če je pot prosta. En sam korak je bil zanjo usoden
DOLENJSKmi^T^
Stran uredila: RIA BACER
St. 46 (lŽ33iT-15. novembra 1973
SETRTK0V INTERVJU
i^omoč resnično potrebnim ^
! košnja akcija za ozimnico potekala različ-
no - Ni šlo za akcijo zaradi akcije
I
I
^ iT
J . prejšnjem četrtkovem t ^^^juju je Ivan Tekstor \	vprašanje o tem, ka-
t ^ /e letošnja akcija za po-I pri nabavi ozimnice po-t	na območju naše ob-
f	!\fa vprašanje je odgo-
t oril sekretar občinskega
i ^^^Inega sveta Miha Bur-0 ier. t
t Iže več let nali	pridelke in sadje za
delavce/' je povedal j j, Burger, “ vendar se le-1} ,^^^!^^cija razlikuje od do-4	po tem, da je njen
:i 'J^en v prvi vrsti pomoč ti-delavcem, ki imajo
kot
Miha Burger
osebne dohodke.
!	treba	pripomniti,
\ ahrn ?^^ aA:cz)i7 na našem š ^	potekala	v ta-
i	^	nekaterih
\	občina
,okaj močno kmetijsko
i
tako nabava pri-
i Ha ozimnico ni veza-\ Ui^g^ ^iučno na trgovsko f	^	povsem	indu-
)	območjih. Tega
S ^ Ut	^^tan-
\	ko	smo	na-
\	*'rr>2o	akcije.	Naše
5%?^ w se uresničile. ® po kmetijskih pri-
delkih ni bila tolikšna npr. v Ljubljani. “
Akcija je potekala v glavnem v treh smereh. Nekatere delovne organizacije so se odločile za denarno pomoč samo tistim delavcem, katerih osebni dohodki so majhni ali dohodek na družinskega člana ne presega določene višine; druge so posebna denarna sredstva razdelile med vse delavce enako, nekateri sindikati pa so organizirali nakup jabolk in krompirja po odkupnih cenah teh pridelkov pri pridelovalcih. V nekaterih delovnih organizacijah se akcije niso lotili, ker so bili mnenja, da so osebni dohodki zaposlenih tolikšni, da si vsi lahko nabavijo ozimnico v trgovinah. Za tak ukrep so se odločili tudi tam, kjer se akcija lansko leto ni obnesla.
,JVisem dobil nobenih in-formacij,“ je poudaril Miha Burger, „da bi bile kakšne težave, da bi se delavci pritoževali ali da sindikati v delovnih organizacijah akcije ne bi mogli izpeljati Poudarjam, da ni šlo za akcijo zaradi akcije, ampak za pomoč resnično potrebnim. Zdaj delamo analizo storjeneg/a. Podatke in naše izkušnje bo republiški svet sindikatov lahko koristno uporabil za enake ali podobne akcije prihodnje leto. “
Na koncu našega pogovora je Miha Burger predlagal, naj za naslednji četrtkov intervju obdelamo zanimivo temo o delu ZK v podjetju, kakšne težave imajo na področju samoupravljanja in uresničevanja ustavnih sprememb. Predlagal je, naj o tem kaj pove partijski sekretar v tovarni IMV Drago Reba.
M. MARKELJ
S
5
$
S
I
I
ZA DAN REPUBLIKE V NOVOMEŠKI ISKRI:
Tekoči trak za 100.000 usmernikov
Novomeški usmernijc za napajanje akumulatorjev dobil več mednarodnih nagrad - Nov proizvodni program stekel v rekordnem letu in pol
v Iskrini tovarni usmemiških naprav Bršiinu so sprejeli leios v proizvodni program dve vrsti novih izdelkov. Gre za usmernike za napajanje telefonskih central in usmernike za napajanje akumula-toijev. Eden bistvenih elementov teh naprav so tiristpiji. Ta tako imenovani polprevodniški programje zastavljen tako, da bo možno okoli 30 odstotkov proizvodov izvoziti, že letos pa znaša približno 75 odstotkov vse proizvodnje v novomeški Iskri.
Zaključen program predstavljajo usmerniki za napajanje akumulatorjev. Tudi v tej proizvodnji je nekaj novih „predstavnikov". Omeniti velja predvsem polnilnik avtomobilskega akumulatorja. Ravnanje s to napravo je preprosto. Izdelek je pripraven, lepo oblikovan in edinstven
Nov proizvodni program obsega okoli 25 najrazličnejših elektronsl^ naprav, od katerih ima vsaka po nekaj sto raznih elektronskih elementov. Usmerniki za napajanje telefonskih central so naprave z veliko stopnjo zanesljivosti. Najmanjša napali lahko povzroči prekinitev v telefonskem omrežju velemesta ali celo v meddržavni telefonski povezavi. V Iskri so temu vpra&nju posvetili veliko pozornost. Naprave gredo pretežno na jugoslovanski trg, delno pa tudi v izvoz skupaj z Iskrinimi telefonskimi centralami. Proizvodnja teh usmernikov ni velikose-rijska.
tudi na mednarodnem trgu. Nekatere njegove rešitve so patentirali po vsem svetu, izvzemši ZDA in Japonsko. Izdelujejo ga v velikih serijah na tekočem traku. Zmogljivost novomeške Iskre je okoli 100.000 kosov na leto. V Jugoslaviji je že v prodaji: po dostopni ceni ga ponujajo trgovine z električnimi aparati. Velja še
SINDIKAT O CESTNEM PODJETJU;
Obsodba manipulacije
Podpora partijskim sklepom - Sindikat v CP zadolžen, da se*Tnani delavce z dejanskim stanjem
Pri razčiščevanju perečih vprašanj v Cestnem podjetju so sindikati stali preveč ob strani. To velja tako za sindikat v Cestnem podjetju kot za občinsko sindikalno organizacijo. Tako oceno so sprejeli prejšnji teden na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu po izčrpni informaciji o dogodkih v Cestnem podjetju, ki jo je pripravil sekretar občinskega komiteja ZK Janez Slapnik.
Ravnanje vodilne strukture v Cestnem podjetju potem, ko sta sindikalna organizacija in zlasti osnovna organizacija ZK opozorili na nepravilnosti v podjetju, ocenjuje občinski sindikat za nesprejemljivo. Manipuliranje z delavci, ki se ga poslužuje ta struktura predvsem v zadnjem obdobju, pa presega že vse meje, zato ga občinski sindikalni svet ogorčen obsoja.
Na plenarni seji ObSS so soglasno podprU stališča in sklepe osnovne oiganizacije ZK v Cestnem podjetju ter sklepe občinskega komiteja ZK. Sindikalno organizacijo v Cestnem podjetju so pozvali, naj nemudoma seznani delavce z informacijo, kakršno so sami poslušali. „Sindikalna
organizacija je soodgovorna za nadaljnji razvoj dogodkov v podjetju," so poudarili, zato ji je potrebno pomagati v boju za uveljavljanje stališč in sklepov v zvezi z nezdravim stanjem v Cestnem podjetju. Zato se bodo te dni sestali: predsedstvo ObSS, odbor medobčinskega sindikata prometa in zvez ter vodstvo sindikalne organizacije v Cestnem podjetju.
Bo zimsko plavanje zamrznilo?
It
osnovni šoli Grm bodo verjetno konec novembra zaprli - Podra-S^^*tev stroškov ogrevanja - Kaj je z rekreacijo delavcev?
C	osnovno šolo
plavalni bazen |p	^ novomeški
^	precej le-
^ '^®8ovem pomenu gl te bV^Soj o in rekreacijo.
izgubljajo svojo
V
zraku?
kulturna skup-ak’ občina izpolni
<.....................
obv
^ odgovo-
? ^ Sav
dui, ki jih kulturna ')	'^®<lno	ni	dobUa.	Do
fn\^
, predsednik izvršn-skupnosti, je P^‘ občinskilj ^	posledice,	ki
neizpolnjeva-°^veznosti. Minuli jJ^’^dstvo ZKI‘0 v No-Vt	^	morala
let,	še	počakati
'£V	skupnosti.
prora^n je
'M rp«, u	novembra
odgovor ozi-iAk^®OnHr>?’	občina lahko
pomoi,
C	odpvor	negati-
najbrž za-denarne
- ®uovanje občinskega ..Denar vsekakor
Prav?h	pa tudi
Boris Savnik.
Bazen sicer svojo vlogo v okviru šole opravlja in je že veliko prispeval telesni vzgoji, vendar tudi na tem področju ni vse tako kot bi lahko bilo. Bazen uporablja samo šest šol, namenjen pa je vsem osnovnim šolam. Možnost, da se nauče plavati, bi morala biti dana vsem osnovnošolcem, toda ravno tu se zatakne zaradi stroškov prevoza, tako da je dosti šol, ki plavalnih tečajev sploh nimajo v programu.
Ravnatelj grmske šole Miroslav Vute je o tem dejal: „Organizirati bi bilo treba plavalne tečaje, da ne bi prihajalo do tega, da polovica otrok po končani osemletki ne zna plavati. Moderen športni objekt, ki ga na šoli imamo, daje vsem enake možnosti, vendar je precej šol, ki ne zmorejo ali iz drugih vzrokov ne organizirajo plavalnega tečaja.“
Položaj pa se je zapletel še bolj po sedanji podražitvi kuriva. Za celotno ogrevanje bo šola potrebovala 300.000 din, dobili pa so dogovorjenih 170,000 din. Skoraj polovica stroškov gre za ogrevanje bazena. Vodstvo šole je pred tem, da bazen ob koncu novembra, ko se plavalni tečaji končajo, zapre, če ne dobi vsaj dodatnih 60.000 din. TIS, ki krije stroške bazena, pa tega denarja letos ne bo mogla dati.
Poleg šolskih potreb je bil bazen namenjen tudi rekreaciji delovnih ljudi.
Zanimanja je dovolj, kaže pa, da sindikalne podružnice premalo skrbe za sistematično rekreacijo in da je organizacija odpovedala.
Vse kaže, da bo bazen zaspal, ostaja pa odprto vprašanje, ali res ni mogoče ničesar storiti, da se to ne bi zgodilo.
M. MARKEU
Politični minus
Nekateri še nič o ustavnih spremembah
Politični minus je dal občinski sindikalni svet v Novem mestu delovnim organizacijam, ki niso izvedle javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave. Poleg nekaterih manjših podjetij omenjajo Novoteks in Komunalno podjetje z večjim številom zaposlenih. Novoteks grajajo, da se je zadovoljil le s splošno informacijo o ustavnih spremembah, pa še to je poslušalo nekaj več kot 100 zaposlenih.
Občinski sindikalni svet meni, da so zamudniki dolžni opraviti zamujeno, čeprav je rok že zdavnaj mimo. Hkrati pa zahteva, naj se razčisti, zakaj se je zataknilo pri tako pomembni akciji. Ustavne razprave ne smejo biti formalnost, kar dokazuje primer iz Novolesa. Janko Goleš, podpredsednik ObSS, ki je iz tega podjetja, je povedal, da so se pri njih pritožile kuharice, ker so jih pozabili povabiti na razpravo.
Javne razprave so do zdaj v glavnem potekale tako, da so dobili občani predvsem glavne obrise obeh ustavnih osnutkov. Zato predlagajo, da bi se razprave nadaljevže tudi po sprejemu ustavnih besedil. Tedaj naj bi bile razprave poglobljene, delavce naj bi seznanili predvsem z določili, ki zadevajo njihove pravice in dolžnosti v okviru organizacij združenega dela.
I. Z.
Nomeška tribuna
omeniti, da je dobil Iskrin usmernik za napajanje akumulatorjev že več mednarodnih nagrad. Omenjeni tekoči trak bodo slovesno izročili namenu letos za dan republike.
Direktor inž. Marjan Henigman pravi, da so nove proizvodne programe osvojili v rekordnem času. „Tovarna je vse posle — od projektov do atestov — opravila v letu in pol ali dvakrat hitreje, kot bi bilo normalno. Ta podvig je bilo možno doseči le ob izrednih naporih in prizadevanju strokovnjakov in celotnega kolektiva. Denar smo vlagali predvsem v delo, investicije v osnovna sredstva pa niso bile potrebne."
I. ZORAN
ZAČASNI PREDSEDNIK
Prejšnji teden so v Novem mestu razreših Adolfa Šuštarja predsedniške dolžnosti v občinskem sindikalnem svetu in izvolili Vinka Bambiča za novega predsednika. Šuštar je prosil za razrešnico, ker študira v Ljubljani, Bambič pa bo predsedstvo ObSS vodil do občnega zbora. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta bo predvidoma januarja 1974. Do takrat bodo izpeljali novo organiziranost sindikatov in uredili kadrovsko vprašanje.
^ Suhokrajinski drobiž
PRVI SNEG je bil najbolj radodaren krajem na območju Hinj, kjer ga je ponekod padlo tudi 25 cm, tako da so morali cesto skozi Žvirče orati. Manj snega je bilo v Žužemberku, še manj pa na Dvoru.
PO ZADNJI POVODNJI razmišljajo prizadeti Žužemberčani, kako se v bodoče zavarovati pred vodo, da ne bi vdrla v stavbe. Zadevo bodo preučili skupaj s krajevno skupnostjo in bodo nato ob neugodnejšem stanju reke pričeli čistiti in urejevati njene struge.
PRIKLJUČEK NA SMIHELSKO CESTO v Poljanah pri Žužemberku je še vedno predmet žolčnih razprav. Tovornjaki iz ljubljanske smeri ne morejo zaviti na Smihelski priključek in obratno: iz Šmihela ne morejo tovornjaki zaviti v ljubljansko smer. Krajevna skupnost je o tem vprašanju že nekajkrat razpravljala s Skupnostjo cest SR Slovenija, pa tudi z novomeškim Cestnim podjetjem sedaj pa se je za rešitev tega vprašanja obrnila na občino.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK je na zadnji seji obravnaval potek izvrševanja nalog v programski dejavnosti in med drugim poslušal poročilo o delu odbora za SLO in štaba za civilno zaščito. Na seji so sprejeli več pomembnDi sklepov in se pogovorili o prioritetnih nalogah krajevne skupnosti v sedanjem obdobju.
M. S.
MINI ANKETA:
Naša slovenska narodna pesem poje velike hvalnice vinu in pitju in Slovenci smo znani po tem, da se radi zbiramo okoli litra, da pijemo, ko smo žalostni, veseli, ko se kdo rodi ali umre, nasploh, da smo prijatelji kapljice. Toda narodna pesem molči o uničenih življenjih uničenih družinah in veliki škodi, ki jo družbi prinaša alkoholizem. Ker je november mesec boja proti alkoholizmu, je naša mda anketa vzela za temo to vprašanje.
Alkoholizem
MILAN ZUPANČIČ, prodajalec: „Znano mi je, da je november mesec boja proti alkoholizmu. To vprašanje je zelo resno, saj je alkoholizem zelo razširjen. Morda se nekateri ne zavedajo tega, da je to bolezen, in ne gledajo nanj kot na družbeni problem. Morda ravno zaradi tega tako malo pozornosti posvečamo reševanju tega vprašanja."
MILENA BUČAR, medicinska sestra: „Ob mesecu boja proti alkoholizmu je prav, da to premislimo. Uživanje dobrega vina v zmerni meri ni škodljivo. Vsako pretiravanje pa ima posledice. Alkoholizem je družbeni problem, le da ga ne rešujemo tako, kot bi morali. Predpisi o točenju alkoholnih pijač bi se morali zaostriti in dosledneje izvajati."
DANJA BAJC, uslužbenka: ,Alkohoiizem. je velikanski dru-^eni problem. Ne samo da je povzročitelj mnogih prometnih nesreč, ampak uničuje mnoge družine in povzroča trpljenje nedolžnih. Tega problema ne bi smeli zanemarjati. Alkoholika bi morali jemati kot bolnika in ga v korist družine in družbe zdravi-ti.“
NADA ZEC, natakarica: „Na svojem delovnem mestu se srečujem s tem problemom. Pitje je Slovencem že kar tradicija in ob vsaki priliki kaj popijejo. Navada sicer ni tako nevarna, dokler ne prestopi meja. Takrat pa nastopijo težave."
ANA JANKO, socialna delavka: „Na splošno družba kot celota premdo naredi za reševanje alkoholizma, kije velik problem. Morali bi ga reševati širše. Opazni so premiki v tej smeri, predvsem v tem, da so alkoholike začeli resneje jemati. V naši občini se zdravljenje še ni začelo v taki meri kot bi bilo potrebno. Za reševanje tega vsakdanjega problema bi potrebovali dispanzer, kjer bi se alkoholiki zdravili na sodoben način."
M.MARKELJ
POTRJEN RAZDELILNIK
Predsedstvo novomeške ZKPO je minuli četrtek sprejelo pravilnik o delitvi dotacij kulturnim društvom v letošnjem letu. Pravilnik upošteva število sekcij pri društvih in določa, koliko prireditev morajo posamezna društva imeti, da se lahko potegujejo za dotacijo ZKPO.
Nbvomešta kronika
Pridobitev z novo šolo v Dolenj.skih Toplicah je tudi organizirano varstvo predšolskih otrok. (Foto: 1. Zoran)
OBZIRNOST' - Novomeški vozniki so neprekosljivi koreografi. Ob slabem vremenu z veliko zagrizenostjo vadijo pešce na pločnikih za nastope v baletu „Politi cucek". Tiste, ki niso dovolj spretni v poskakovanju, osvežijo z vodo iz luž. Obenem pa jezikoslovci lahko v takih primerih študirajo izrazne možnosti slovenskega jezika.
GOSTOLJUBNOST - V restavraciji Pri vodnjaku se zbira veliko dopoldanskih gostov na malici, zato ni čudno (ali pa vseeno je), da gost doživi prijaznost take vrste: potem ko je pojedel malico in je hotel popiti kozarček piva, dobi odgovor, da če hoče piti, naj gre kar za šank. Včasih pa so dejali: Kjer si jedel, tam pij!
VROČE PREDSTAVE - V kino dvorani „Krke" gledalci pogrešajo ob večernili predstavah nekaj toplote. Res je, da jim podjetje od casa do časa postreže s kakšnim „vročim" filmom, a kaže, da je to premalo in da nezadovoljneže vseeno zebe.
OBČINSTVO — V ponedeljek so v dvorani doma JLA nastopili jugoslovanski pevci zabavne in narodne glasbe ter folklorna skupina. Obisk je bil zelo dober, vsekakor pa neprimerno večji kot zadnjič na akademiji za občinski praznik. Sicer pa manj obiskovalcev, kot jih je na akademiji bilo, skoraj ne more biti.
TRŽNICA - Petkova tržnica je zadnje tedne precej manj obiskana, kot je bila poprej. Značilno je, da so
cene precej visoke, čeprav je založenost slabša. Cene: jajca 1,65 - 1,8(X din, zelje 3 din, smetana 9,5 din, peteršilj 10 din, redkvica 1 dinar, rdeča pesa 6 din in sirček 1 dinar za kos.
SMRTI - Umrla sta: Draga Košir, družinska upokojenka iz Partizanske 4, v 72. letu starosti in Franc Klopčič, upokojeni major iz Volčičeve, v 54. letu starosti.
ROJSTVA — Rodili sta: Alojzija Krošelj - Naumov, Nad mlini 41 -Boška in Jožica Turk s Ceste herojev 17 a — Tonija.
\
— Ena gospa je^ rekla, da bodo zdaj tudi novomeške pod-. gane prišle na svoj račun — pri tistem paničnem Kandijanaiju, ki je zadnjič pritekel na banko po cel milijon, da bi si nakupil hrane za hude čase.
Dobili so veliko odgovorov
Brežiško občinstvo ni ravnodušno do gledaliških in drugih gostovanj
Na pol prazna dvorana na prvi abonmajski predstavi-gostovalo je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice — je bila slab uvod v letošnjo sezono ^eddiških gostovanj v Brežicah. To me je spodbudilo za obisk v Zavodu za k^turo.
Direktor Marjan Seliškar si kljub črnemu začetku obeta v prihodnje večji odziv občinstva. „O tem me prepričujejo odgovori na razposlano anketo, ki je d^a izredno dobre rezultate. Dobrih 90 odstotkov vprašalnikov smo dobili nazaj,“ ugotavlja z neprikritim zadovoljstvom.
„Vprašalnike so dobile delovne organizacije, šole in obiskovalci gledaliških predstav v minulih letih. Anketa je pokazala, kako občinstvo ocenjuje lanski izbor gostovanj. Večina je z največjim navdušenjem sprejela domače delo Sosedov sin, s katerim je gostovalo Šentjakobsko ^edališče, t^oj za njim pa so uvrstili predstavo ljubljanske Drame Vdova iz Ancone. Pri oceni prilju-
BORCI POVSOD ZRAVEN
Občinska zveza Združenj borcev narodnoosvobodilne borbe Brežice šteje ta čas 1.034 članov. Čeprav je članov vedno manj, pa je povsod čutiti njihov vpliv. Ker so letos že imeli letno volilno konferenco, bodo svoje delo v zadnjem času ocenjevali na plenumu, ki ga bodo organizirali ob koncu leta. Sicer pa na sedežu občinske borčevske orga-nizacge ta čas opravljajo popis svojega članstva, ki bo trajal do konca novembra. V organizacijo se lahko
3jišejo še tisti posamezniki, ki do-ej niso bili njeni člani, pa so bili aktivni udeleženci naše ljudske revolucije. Delo je zdaj usmerjeno na zvezni kongres Zveze borcev, ki bo m^a prihodnje leto.
bljenosti gledaliških hiš je dobilo prvo mesto osrednje slovensko gledališče iz Ljubljane, drugo pa Celjani.
Značilno je, da prevladuj* med željami za novo sezono ta, naj bo polovico dram, polovico komedij. Kakih 10 odst. anketirancev si je zaželelo v okviru abonmaja odrske igre, nekateri pa tudi operete. Za vnašanje amaterskih skupin v program aboimiaja se jih je odločilo 40 odstotkov, seveda s pogojem, da bodo naštudirali kaj novega. Omenim naj še želje po gostova-rtjih iz drugih republik. V njih omenjajo zagrebško Komedijo, beograjski Atelje 212 in Hrvaško dramsko gledališče. Kakih 20 odst. vprašanih se zavzema v okviru abormiaja za kak folklorni nastop oz. za glasbeno prireditev."
„In kaj po vsem tem lahko pričakujemo? “
„Letos želimo zagotoviti občinstvu osem gledaliških predstav: od tega tri drame, tri komedije in dve odrski igri. Prvo odrsko igro, Raztrgance Mateja Bora, lahko že napovem za 15. november.Uprizorilo jih bo Mestno gledališče Ljubljansko. Izven abonmaja bomo sku-
Na Čatežu so v nedeljo, 11. oktobra, z diplomami nagradili 22 razstavljavcev najboljšega cvička. Vinska, lovska in kulinarična razstava so bile ob letošnjem ,4^zniku vina" zelo dobro obiskane. Ljudje so pokazali veliko zanimanje za poskušnjo dobre kapljice iz dežele cvička. (Foto: J.Teppey)
NOVO V BREŽICAH
v STARI HISI NOVO. Trgovina s sadjem in zelenjavo na Cesti prvih borcev je do pred kratkim sodila med najbolj zapuščene lokale v mestu. Agraria jo je temeljito preuredila in napravila iz nje prijazno prodajalno, v kateri je zdaj tudi več prostora. Kupec ima boljši pregled nad živili, ki so naprodaj, prodajalci pa jih imajo bolj pri roki.
KMALU BOMO ZVEDELI. Zavod za kulturo se ta čas pogaja za dramske uprizoritve na brežiškem odru z vec gledališkimi hišami. Z
Dramo v Ljubljani se dogovaija za „Ovce in volkove “ Ostrovskega in za I^ftovo „Veliko ountarijo , s Celjani za Elliotov „Umor v katedrali'* in Suhadolč^ove ,4’igole-fagole“ za mladino. Šentjakobsko gledališče bo veijetno prišlo v goste z „Matu-ro“, komedijo iz dijaškega življenja, in z igro Prennerjeve „Gordijski vo-zel“. Z Mestnim gledališčem ljubljanskim se bomo veijetno srečali dvakrat: prvič z Borovimi „Raztr-ganci“, drugič s Torkaijevimi „Slovenskimi zdrahami**.
TEMELJNI KAMEN POLOZiL VINKO JURKAS. V petek, 9. novembra, je bila v kolektivu TOZD ljubljanske Emone - zdravilišču Cateške Toplice pomembna svečanost. Položili so temeljni kamen za prvo fazo graditve kopališko rekreativnega centra. Torej se je vendarle nekaj premaknilo, čeravno so se, načrti preccj zavlekli. Marsikdo jc že dvomil, da bo Emona uresničila obljubljeni program.
POSKUSNJA CV1::KA. stara Sola na Čatežu je spremenila podobo. V prijazno kmečko sobo opremljena učilnica ima veliko gostov, dekleta v narodnih nošah pa jim strežejo z najboljšimi vzorci cvička, ki so jih na razstavo pripeljali vinogradniki izpod goijanskih pobočij od Kostanjevice in Velike Doline. Prireditev so pomagali organizirati domačemu Turističnemu društvu sklad za kmetijstvo in sklad za turizem pri občinski skupščini v Brežicah, TOZD Slovin, Agraria, motel Petrol, Aookombinat Krško in zdravilišče Cateške Toplice.
bre2iSke Hsn
šali ustreči željam šol po mladinskih delih ter željam občinstva in glasbene šole po vsaj dveh glasbenih prireditvah. Vpeljati želimo tudi likovne razstave in ljudi s sistematičnimi prikazi navajati nanje.“
Zapisala: J. TEPPEV
TemeljitOi brez zaletavosti
Za očitke, češ k^ pa sploh dela naša komisija, saj še nič ni dala od sebe, je še prezgodaj. Ljudje hočejo imena občanov z dvomljivim izvorom premoženja, teh pa zaenkrat še ni mc^oče povedati. Tudi o vrednosti premoženja komisqa v Brežicah ne sporoča številk, dokler ne bo končana strokovna ocena in dokler ne bodo preveijeni vsi dokumenti, med njimi tudi pogodbe o posojilih, ki naj bi jih prizadeti sklenili z našimi občani v Nemčiji itd. So prijneri, ko im^o občani premoženje v drugih občinah ali celo v drugi republiki, to pa postopek zavleče.
O delu komisije za 'ugotavljanje izvora premoženja v Brežicah je 8. novembra poročala izvršnemu odboru načelnica oddelka za finance Mimica Avsec. Zvedeli smo, da se komisija pogosto sestaja in vestno opravlja svojo dolžnost. V začetku je res imela težave, saj ni imela pravih navodil, pa tudi postopek se je po starem zakonu lahko zavlekel na dve leti.
V desetih primerih je komisija dobila nalogo, naj preveri izvor dohodka. V postopku je 5 obrtnikov (med njimi 2 kmeta — obrtnika) in 1 občan, ki je v delovnem razmeiju.
Komisija je dobila samo uradne prijave uprave javne varnosti, tožilstva in davčne uprave. Občani teh možnosti niso izkoristili, zato jih izvršni odbor občinske konference SZDL opo-zaija, da je tudi to njihova dolžnost. Nikomur ne bodo napravili krivice, ker komisqa vse preveri, zato ni nevarnosti, da bi prišlo na dan ime človeka, ki je svoje premoženje zaslužil z delom.
Komisija je pregledala tudi prijave občinskega komiteja. V enem primeru jc obvestila delovno organizacijo zaradi visoke kilometrine. Enega občana je poklicala in opozorila, naj prijavi svoje premoženje.
Na imena prizadetih bo morala javnost še nekoliko počakati. Komisija dela dosledno in brez zaletavosti in bo pravočasno seznanila občane s svojimi sklepi.
J.T.
ZA DOM v KUMROVCU
' Do l. oktobra so v brežiški občini zbrali že skoraj polovico predvidenih sredstev za gradnjo mladinskega borčevskega doma v Kumrovcu. Od načrtovanili 150.000 din so jih zbrali že skoraj 70.000. Najbo^ so se izkazale borčevske organizacije, saj so plan izpolnile vse, razen organizacije na Bizeljskem. Posamezniki so prispevali najmanj po 20 dinarjev.
IVAN GERMOVŠEK -NOVI PREDSEDNIK
Izvršni odbor občinske konference SZDL se je na seji 8. novembra odločil, da bo zaupal dolžnosti predsednika občinske konference JZDL Ivanu (lermovšku, direktorju
trgovskega podjetja „Krka**, ki že opravlja šl
'CKa
hika bo volila občinska konferenca
vrsto let opravlja Številne družbenopolitične funkcije. Novega predsed-
na prvi seji. Sklicana bo najkasneje do 15. decembra.
NA SREČANJE PEVCEV V SOBOTO
Predsedstvo občinskega sveta ZKPO Brežice je na petkovi seji spregovorilo o delu v novi sezoni. Tako bodo že v soboto 17. novembra poslali na srečanje pevskih zborov iz Posavja, Dolenjske in obkolpskih občin v Črnomelj združeni moški pevski zbor Artiče-Globoko. Dogovorili so se Se za priznanje, ki ga je predsednik sveta Branko Lipar v soboto podelil na jubilejnem občnem zboru ob 20. obletnici prosvetnega društva Slavček z Velike Doline. Vsa prosvetna društva in Svobode so sklenili Še opozoriti na zaključek sezone in posredovanje poročil. Ocenjevanje dela prosvetnih društev bodo tudi’ letos zaključili 5. decembra, ^
Industrija kr^e občine zaposluje številne delavce iz oddaljenih krajev. Samo s Kozjanskega se 210 vozi na delo v Celulozo, v Kovinarsko, v Imperial in Agrokombinat v Krškem, v brestaniško termoelektrarno ter v Metalno in rudnik na Senovem. Na progi Krško-Senovo-Kozje vozi vsak dan po šest delavskih in deset rednih avtobusov. Vsi delavci, dijaki in ^gi, ki se vozijo na tej relaciji, želijo čimprej boljšo cestno povezavo do odročnih krajev na Ko-ganskem. (Foto: J. Teppey)
VETERINARJI
PREDLAGAJO
Občinska konferenca SZDL f prejela od veterinarske predlog za nov, dodaten cleti ustavi. Glasi se takole:
„Zdravstveno varstvo živ^ kot dejavnost posebnega druz
nega interesa obsega dejavno ^ ulaepe in opravila za ohrara zdravja, za zgodnje	’
preprečevanje, zatiranje reninjenje obolenj preprečevanje prena^J^ zni od živali na ljudi
VODOVOD Z VETRN IKA,
Koprivničani so se za napeljavo pitne vod®/ jJ Začeh so kopati in Idjub J daljavi še vedno obsežno delo končali	^ j
Vodo bodo napeljali z ka, zato jim zmanjkuje °	-g#
Vseeno upajo, da se bo ^ našel kak dinar in da pa	.
treba odlagati načrtov hodnje leto.
Kmet in strokovnjak z roko v
Pri pospeševanju kmetijstva so osebni stiki več vredni kot še tal^ programi - Papir ostane papir, kmet da več na tehtno besedo
Obnova vinogradov ima v perspektivnem razvoju kmetijstva občine Krško pomembno mesto, zlasti še zaradi tega, ker je v teh krajih doma o^čen cviček. Agrokombinat Krško je vrsto let sodeloval s Kmetijskim inštitutom Slovenije in kril velik del stroškov za raziskave cvička. Te so zdaj končane in pri obnovi kmetje že nekaj časa koristno uporabljajo dognanja strokovnjakov, ko izbirajo razmerja posameznih sort vinske trte, najprimernejše za cviček.
Vsako leto* kupijo precej ple-
Trenutno si veliko prizade vajo, da bi povečali števno krav
mlekaric in z boljšim krmljenjem dosegli večjo mlečnost
Na Raki so že nestrpni
Zima se še ni prav začela, prebivalci Rake pa so z mislimi že sredi pomladi. Pridružujejo se jim vaščani Dolge Rake, Podlipe in Smednik, ki z njimi vred gojijo vročo željo, da bi se r naseljih ob cesti čimprej znebili nadležnega prahu.
V krški občini so še tudi druge regionalne ceste, ki kličejo po temeljiti obnovi, vendar ta zasluži prednost. Čeprav je planirana šele za leto 1976, lahko pričakujemo začetna dela že prihodnjo pomlad.
Računajo, da bi zbrali prebivalci 200 tisočakov samoprispevka in da bi 500 tisoč primaknila občinska skupščina. Ljudje se zavedajo, da asfalt ni poceni, zato so pripravljeni dati svoj delež in tako pospešiti modernizacijo.
Na odseku od avto ceste Ljubljana-Zagreb do Rake se že od nekdaj močno kadi, poleti pa je toliko prahu, da imajo prebivalci po več mesecev okna na hišah zaprta. Zadnje čase je promet še dosti večji, ker mnogi vozijo tod zaradi modernizacije ceste med Krškim in Sevnico. Obvoz je Raki prinesel nič koliko dodatnega prahu. Ljudje so nejevoljni in komaj čakajo, da bo tega enkrat za vselej konec. Zatrdno upajo, da bodo s soudeležbo hitreje uresničili načrte, kot če bi stali ob strani in čakali samo na druge.
V letu 1978 je predvidena tudi modernizacija ceste od Smednika do Velike vasi, dolge 7.700 metrov. Ta odsek povezuje naselja Veliko vas, Podstražo, 'Zaloke, Križišče, Ravno in Smednik. Ce bo mogoče izpeljati vse po načrtu, potem ta čas ni več
tako daleč.
J. r.
menskih telic in rodovniških krav. Za te namene daje izdatno pomoč sklad za pospeševanje kmetijstva v domači občini.
Pospeševalna služba ima polne roke dela. Strokovnjaki usmerjajo gospodarjenje na kmetijah, svetujejo, katere stroje naj kupijo, dajejo navodila za preurejanje kmečkih govejih hlevov za specializirano rejo in pomagajo živinorejcem, da jim
dajejo travniki več krine kakovosti.	_
Sklad za pospeševaJjje	^
tijstva financira tudi iz	jgjjet. J
nje kmečkih fantov in	^
Do sedaj zanirnanje z sko šolanje ni bilo	job'
ko, čeravno vsak	^po-
štipendijo. Počasi znanje, da kmetovanj rem nima prihodnosti, ^ zacija pa zahteva vel^ -ndob*' ki ga doma ni	v
ti. Najbolj prepn^lJ^J^. ^joperaJ'
stiki pospeševalcev s	^
ti. Usmerjanje na . ojcot odziva, zato njake pri kmetijski organ
še velike naloge.
S
Martin s polj
in ie napovedal sneg, zato kmetje hitijo jw8p ^ j, da bodo imeli vsaj nekaj stelje doma. Listja utegnili še nagrabiti. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
bili
BAZEN ODPRT - 2e deset dni plavajo v malem pokritem bazenu krške osnovne šole pionirji domačega „Celulozarja“. Ta teden pa se je tamkaj pričel tudi redni pouk plavanja. Obiskujejo ga učenci tretjih razredov iz vseh šol v občini, na krški ustanovi pa je učenje plavalne veščine obvezno tudi za prvošolce.
DATUM JE DOLOČEN - Na drugem sestanku so člani pripravljalnega odbora za ustanovitev tcmeljtic telesnokulturne skupnosti določili 23. november za dan prve seje čla-nov-delegatov začasne skupščine. Po začasnem statutu bo skupščina imela 33 delegatov, predvsem iz delov-nili organizacij ter Športnih društev in klubov.
VESELO MARTINOVANJE -Clani krškega Kluba likovnih amaterjev so minulo soboto na brestaniškem gradu priredili tradicionalno
martinovanje.
Ukovnike i^.jKov^ ske Sobote .^^JosedanJ® P bUi in uudrh dose
sodelovanje.
kmalu nastop
pripravljajo ^
Sprizoritev kometi „jo
še ta mcsec^
sevniške
V okviru
slavil
druitva	f'J,
tno pozuni	hi^fr
predvidoma f
Ka Marinkoviča
,enovcu. .odo X ^
janovanj^j vsake^ P pen^i;. nadstropja m ^
novan;« m d« & oapl<
oradnjo bo pr‘ iTgj pa	paj
darnostnl skla	Ijojen -jora-
vali najbrž tud	j^^j
dobili v poslopju
rja
NOVA
Senovem
RUDARJI SO ODLOČNI
Clani rudniškega kolektiva vztrajajo pri zahtevi, da se mora nova dejavnost razvrati v okviru obstoječega podjetja. Prepričani so, da ob pomoči družbe laltko zraste v njilto-vem kraju in da vožnja delavcev drugam zanje ne priliaja v poštev.
1
žene iz treh krajevnih skupnosti; to je novi obrat LISCE v Krmelju, ki so gi slavnostno odprli praznik v nedeljo v Krmelju. 74 delavk je ustvarilo 10,6 milijonov realizacije v težkih pogojih v stari graščini. Na diki: novo se ne da primeijgti s starim. (Foto: Železnik)
znova obuditi amaterizem?
^ kulturne delavce po krajevnih skupnostih s pomočjo SZDL - Gostovanja naj tudi vzgajajo - Kaj bomo gledali to zimo?
pre^ed kulturne dejavnosti po sevniških krajevnih
lovati
zaskrbljuje. Domače tvornosti je malo ali nič. Ne gre
^ starimi dobrimi časi, ko je še kaj bilo, temveč je ,	razgibati. Najprej je seveda treba ponovno zbrati
% že izka7.ali in uspešno nekdaj tudi delali. To je bil *®^enih sklepov razprave na seji izvršnega odbora kultur-Kf««adnjednioktobia.
ne tvornosti, zato skupine združujejo. Občinskim kulturnim skupno-
' ko sn P° krajevnih skupno-**	zbrani;	lepa	prilo-
'»L« liaje“STryS^a-
% o’Jk^sikam pa bo treba iti r	se je hodilo in
S	za	delo že marsi-
trenutno 7 amater-^dai •	^	uspešno
največ časa za tako tudi za razgovor, kaj
stim pošilja republiška skupnost kar sezname in oKvimo število skupin, ki bi morale gostovati. Ce to v občini sprejmejo, dobijo tudi republiško pomoč, sicer jo usmerijo drugam. S tem je, žal, prekinjeno vzgajanje občinstva, ki so ga pričeli lani z abonmajem. Svoje bodo prispevale tudi posavske zveze, ki združujejo vrsto dobrih skupin.
A. ŽELEZNIK
oma storiti za poživitev
^0 toj^,.^^^elju se bodo tudi ^slo^Jfvala gostovanja pri-Kulh 8^®aališč in drugih j™*^na skupnost ima že z gledališči, ijsevnig	mesec	pred-
ripH občinstvu celjsko Kraljem Malhu-gledal-]^ prišlo ljubljansko H>dov	z znanim delom
U	8or, Sentja kob č ani
Ml lepega bo tudi bo _	gledališče iz
v Sevnici in mali vasi. Mari-“3liŠce bo prikazalo Jur-
te av* ^ gostovanjem ^	recitatorja
P'tseca	^ Sevnici
tudi Marol-na prostem
Vi!°*^alet‘n	bomo	tudi
s*^upino.
^ Ji vn^ P^^®^itve. Posame-.^.^novan^?u	delavce ob
Hrije ravno tako ugle-'Udi P^®- Svoje bodo
-Ij3nei^ Kulturna skupnost v.	*^®zpisati	abonma-
.V'CiiL'''’*'”''''
ravni se namreč ,^'^'ijejo s krizo kultur-
Kompolje in Šmarčno drugače
Preteklost je nekaj za zimske večere, dandanašnji kruh Šmarčanov, je kljub vsemu v zemlji in od tistega, kar na njej zrase. Med vasmi tudi ni več bolj ali manj hude k^ na račun „Kavsaijev“ in „Ciganov“, kot so nekdaj rekli Kompoljča-nom, druži jih 600.000 dinaijev vreden vodovod. ENelovna zmaga, ki je vredna omembe!
Albert Felicijan je tajnik vodovodnega odbora. „Nekateri so za vodovod prispevali tudi po 7 tisočakov. Da je povezanih 27 hiš na Smarčnem in 18 na Kompo-Iju je bilo potrebnih 5 km cevovoda. Ljudje so vsa dela opravili sami, samo električni priključek za črpališče so opravili električarji, ker po
predpisih ne gre drugače! Začeli smo lani tak čas. Kopali smo celo zimo. Voda je stekla prej kot v enem letu!“ — se je pohvalil.
Sedaj si prizadevajo, da bi zgradili še hidrante in gasilske cevi. „Prva pomoč je prva, taka je ponavadi tista, ki je domača! “ — pravijo Šmarčani in Kompoljčani.
, '^Nalizacuo
in^ \^eno ne bi zamu-V P^^ožnosti za ugod-
Cia *K^ občani prispeval
k
^evniški paberki
rOH7“«]e , elektriko -
K 5.	_	RTomom	in	bliska-
rOK?*''®	ni	natre-
temveč električarjem so imeli na
g* J ^jili v? * požrtvovalnim ‘f	toliko,	da ie
Okrog	^®	'•
Za 19 takih bikcev skrbijo pri Vinku Felicijanu. Oče in mati sta že v letih, pravijo, da bo sin Stanko pravi gospodar. Dokler nista odšla druga dva sinova k vojakom, sta pomagala po delu v tovarni tudi ta dva. (Foto: Železnik)
Šmarčna je doslej že dvakrat pogorela, gorelo je že tudi Kompolje. Napredek teh dveh vasi ob glavni cesti je iz dneva v dan bolj očiten. To lahko vidi vsak. Kdor zavije le malo v stran, lahko vidi stolpe in druge silose, traktorje in kar je še takega. Nič seveda ne pride samo‘od sebe, delati je treba. Tega so vajeni.
   zju-
D.?'	imela	ciek-
Boštanjem in *h^'»OiiK izruvanil« dre-^ ^	^®*^«gali.	Sc	bodo
'telj'* ji^®''nici priljubljeni ''delcu”'
inž. Lavrin, So
*® pridružijo ^Cnih *® skupno nava-Plcsnih korakov.
Navada je sicer, da je proti kraju osip in dotok takih, ki nekaj že znajo, je pa vseeno škoda zakaj ne začnejo od začetka?
BUCKA: ob lokal - Inšpektorji so slednjič zaprli bife v gasilskem domu, ker med drugim nima urejenih sanitarij. Sedaj ni na tem predelu lokala na vsej poti od Škocjana do Loga, kar je kar malo hudo. V domu ne bi bilo posebej težko dograditi ali urediti sanitarije, pa bi spet lahko točili.
GABRIJELE: SLABA CESTA -Dosti cest je slabili, tista, ki drži skozi vas, pa je res slaba. Cestarji so večidel na ccstišču, kaj prida pa nc morejo storiti. Voda, širma vozišča, strmina, predvsem pa težki tovornjaki, ki vozijo v Krmelj, naredijo svoje. V takem je treba razumeli tudi težave občinskih ccstaijcv, ki so s to cesto nasledili slabo dediščino republike.
I
»L
I
da ni bilo takega odnosa do kmetijstva že prej!“ — bridko pripomni upokojeni okrajni gospodarski načelnik.
Tekma v pridelovanju koruze
Polde Višček iz Volčjih njiv 92 stotov na hektar! - Dobro tudi drugi
Zlati storži koruze so že pod slemeni podov, v ponos gospo-dagem. Več nam je o uspehih pridelovalcev koruze povedal agronom in vodja pospeševalne službe trebanjske zadruge Alojz Zupančič.
V trebanjski občini ni pravi koruzni okoliš. Vseeno pa so se odločili za tekmovanje po določilih republiškega Kmetijskega inštituta, saj je treba podpirati pripravo dobre krme za živino. Letos so že tekmovali v dveh predelih občine, prihodnje leto pa nameravajo tekmovanje še bolj razširiti. Morda bodo vključili tudi rejce živine. Tekmovali so na Trebeljanskem in v Šentrupertu z okolico Mirne. Ornu-
,4>a sem prvi na-tekmova-nju? “ je bil presenečen Polde Višček, ko smo ga obiskali. Ni še vedel za izid tekmovanja. Kako je delal, da je imel tako dober donos? ,J^e le seme, tudi gnojil sem dobro, škropil proti zeU in kar je še takega. Malo površin imam, zato je treba gledati, da veliko zrase na tem, kar je!“
SAMOPRISPEVEK:
KAKO KMETJE IN
OBRTNIKI?
Po predlogu za podaljšanje samoprispevka, o katerem naj bi v občini glasovali sredi decembra, kmetje ne bodo hudo obremenjeni. Prispevek naj bi plačevali po katastrskem dohodku, tako da bo tisti, ki ima katastrski dohodek od 1.000 do 1.500 dinarjev, plačal 50 dinarjev na leto, od vsakih nadaljnjih 500 dinarjev katastrskega dohodka pa 20 dinarjev na leto več. Zasebni obrtniki, gostilničarji, avtoprevozniki in drugi občani z lastnimi dohodki bodo prispevali 1,5 odst. od osnov za odmero davka. Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni vsi tisti, ki prejemajo socialne podpore, priznavalnine in invalidnine. Ravno tako ne bodo plačevali prispevka občani od otroških dodatkov, dijaki in študentje od štipendij in vajenci od vajenskih nagrad._______
»Dolenjski list« v vsako družino
Enotni za odpor
Novosti tudi v ZRVS
ška vas je morala odstopiti od dirke: toča jih je spravila v neenakopraven položaj z drugimi, ki so imeli več sreče.
V vsaki skupini pridelovalcev koruze je tekmovalo po 10 kmetov. Zaenkrat imajo na zadrugi le izide v tekmovanju za koruzno zrnje. Tekmovali so namreč tudi v pridelovanju silaže. Tu gre za kakoyost in količino hranilnih snovi, to pa bo jasno šele čez kakšen mesec, ko bodo silose odprU in vzeli vzorce. V pridelovanju koruze je zmagal z največjim donosom na hektar kmet Polde Višček iz
Volčjih njiv pri Mirni; pridelal je kar 92 stotov zrnja na hektar. Jože Rugelj iz Šentruperta je pridelal samo 10 stotov manj, Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu pa 63 stotov.
V tekmovanju je lahko sodeloval vsak, kdor je posejal hibridno seme. Kmetijski inštitut Slovenije bo podelil posebno diplomo še vsakemu pridelovalcu, ki je pridelal več kot 80 stotov koruze na hekfar. K nagradam najboljših bo primaknil nekaj tudi občinski kmetijski sklad.
A. ŽELEZNIK
BORIS MENGISEV BOLGARIJA
Še o »mali ustavi«
Občinski statut nared za javno razpravo
Gre kar za zajetno knjigo: 72 strani velikega formata pisarniškega papirja zajema. O vsebini je spregovoril tudi v uvodu v javno razpravo, ki se je pričela pred odborniki občinske skupščine, njen predsednik Slavko Kržan na seji 2. novembra.
Odborniki predvsem niso imeli pripomb k osnutku, ki ga je vestno pripravila občinska komisija za pripravo statuta. Javno razpravo bodo na podoben način kot o ustavah pripravili pri občinski konferenci SZDL za krajevne skupnosti, pri občinskem sindikalnem svetu pa za OZD in TOZD.
Predsednik Slavko Kržan se je v uvodnih mislih k razpravi o statutu zadržal predvsem pri tako pomembnih vprašanjih, kot je med drugim vprašanje še nadrobnejše opredelitve družbe-no-političnih organizacij v Statutu. Po njegovem mnenju kaže v statutu reči še kaj več tudi o
planiranju in programiranju. Zlasti pa je po njegovem mnenju preskopo obdelano vprašanje delavske univerze. To pomembno področje usposabljanja mladih in odraslih, predvsem pa delavcev iz neposredne proizvodnje in tudi kmetov, je namreč preveč prepuščeno samo sebi. V javni razpravi o statutu bo treba vprašanje izobraževanja odraslih v tej ustanovi jasno opredeliti. Nadrobnejšo opredelitev teija tudi sodelovanje s pobrateno srbsko občino Obrenovac.
Zanimiva novost novega predloga občinskega statuta je solidarnostni sklad za potrebe krajevnih skupnosti. S pomočjo tega sklada bodo lahko prišle do denarja tiste revnejše krajevne skupnosti, ki si tega denarja ne morejo zagotoviti z rednimi viri. Takšna vzajemnost žc doslej v občini ni tuja, poslej pa se bo lahko le še bolje razvijala.
A. Ž.
TREBANJSKE IVERI
Delegati redne skupščine Združenja rezervnih vojaških starešin so minuli četrtek podprli novosti novega statuta, ki ga bo sprejel bližnji 6. kongres te organizacije. V njem je posvečene več pozornosti liku člana, zamenljivosti nedelavnih odborov ipd. Delo starešin je bilo dobro ocenjeno, za v bodoče pa terjajo od občinske skupščine večjo denarno pomoč, lzkazalo.se je namreč, da močno vlečejo sodobnejše oblike dela, zanimiva predavanja in pohodi s taktičnimi vajami. Starešine si želijo posebno strokovnih ogledov sodobnega orožja in vaj pripadnikov Jl-A. Uspehi, ki sojih do.slcj dosegali ob raznih preizkusih znanja, so pokazali, da so izredno dobro usposobljeni za kolektivno delo, slališe pa je pri individualnem delu. Sprejeli so obširen program za nadaljnje delo in izvolili novo vodstvo, v katerem so v };lavncm starešine, ki so sc i/ka/ali pri dosedanjem vodstvu, izpopolnili pa so ga tudi z nilajšimi.
TREBELNO: SEKCIJA ZRVS -Tod živi precej rezervnih vojaških starešin, ki so že dovolj oddaljeni od Trebelnega, kaj šele od Mokronoga, kjer so imeli svojo organizacijo. Novi statut predvideva možnost ustanovitve takih sekcij. Doslej so Trebeljani vestno prihajali na svoje shode, v bodoče pa jim bo delo le olajšano.
DOL. NEMSKA VAS: SPET NEKAJ METROV ASFALTA -Pred nedavnim so asfaltirali cesto od Mercatorjeve trgovine do šole. Nekaj korakov bo torej spet po lepšem, če bo akcija tekla naprej tudi za ostalo modernizacijo, pa bo še lepše.
TREBNJE: KURENT BO KMALU AKTUALEN - V vitrinali na ograji pri gostilni Springer še vedno strme na cesto ptujski Kurent in druge stare zanimivosti, kot že leto dni nazaj, nikakor pa nočejo odstopiti prostora domačim zanimivostim, kar smo že enkrat zapisali. Nekdo bi se moral pač najti in namestiti na to vpadljivo mesto res
tisto, kar naj bi na teh tablah bilo. Skoda prostora!
TREBNJE; SOLA V BARAKI -Trebanjski osnovni šoli manjka že osem učilnic. Pouk teče že v povsem neprimernih prostorih. To postaja še bolj pereče zaradi bližajoče se zime, da o težavah učiteljev, ki morajo hiteti iz enega kraja na drug, da sledijo urniku in kratkim odmorom, ne govorimo. Stiska s šolskim prostorom je tudi na Mirni: tudi tam se namreč približujejo že številu 20 oddelkov. Ob takem se šele kaže nujnost, da bi podaljšali samoprispevek.
MIRNA:	FOTOAMATERJI V
AKCIJI - Vitrina mirenskih fotoamaterjev je vedno polna slik, med katerimi velja omeniti tudi take zanimive poskuse, kot je zadnja vrsta sUk na temo kozarca. Za take slike je skoraj škoda, da jih prikazujejo na ta način, saj bi prišle do pravega ii^raza šele na posebni razstavi, ko bi jih lahko prikazali tudi v večjem izrezu.
imANJSEI NOVICE
Letošnja akcija za ozimnico potekala različno - Ni šlo za akcijo zaradi akcije
v prejšnjem četrtkovem intervjuju je Ivan Tekstor postavil vprašanje o tem, kako je letošnja akcija za pomoč pri nabavi ozimnice potekala na območju naše občine. Na vprašanje je odgovoril sekretar občinskega sindikalnega sveta Miha Burger.
„Sindikati že več let nabavljajo pridelke in sadje za svoje delavce/" je povedal Miha Burger/' vendar se letošnja akcija razlikuje od dosedanjih po tem, da je njen namen v prvi vrsti pomoč tistim delavcem, ki imajo
\ Pomoč resnično potrebnim |
% 5 5
I
#
I
0
0
4
$
P
#
\
5
P
S
ZA DAN REPUBLIKE V NOVOMEŠKI ISKRI:
Tekoči trak za 1D0.000 usmernikov
Novomeški usmernik za napajanje akumulatorjev dobil več mednarodnih nagrad - Nov proizvodni program stekel v rekordnem letu in pol
Miha Burger
majhne osebne dohodke. Vendar je treba pripomniti, da celotna akcija na našem območju ni potekala v takem obsegu kot v nekaterih drugih občinah. Naša občina ima dokaj močno kmetijsko zaledje in tako nabava pridelkov za ozimnico ni vezana izključno na trgovsko mrežo kot v povsem industrijskih območjih. Tega smo se zavedali žena sestan-P ku predsedstva, ko smo na-^ črtovali širino akcije. Naše ^ domneve so se uresničile. ^ Potreba po kmetijskih pri-
delkih ni bila tolikšna kot npr. v Ljubljani. “
Akcija je potekala v glavnem v treh smereh. Nekatere delovne organizacije so se odločile za denarno pomoč samo tistim delavcem, katerih osebni dohodki so majhni ali dohodek na družinskega Člana ne presega določene višine; druge so posebna denarna sredstva razdelile med vse delavce enako, nekateri sindikati pa so organizirali nakup jabolk in krompirja po odkupnih cenah teh pridelkov pri pridelovalcih. V nekaterih delovnih organizacijah se akcije niso lotili, ker so bili mnenja, da so osebni dohodki zaposlenih tolikšni, da si vsi lahko nabavijo ozimnico v trgovinah. Za tak ukrep so se odločili tudi tam, kjer se akcija lansko leto ni obnesla.
„Nisem dobil nobenih informacij,” je poudaril Miha Burger, „da bi bile kakšne težave, da bi se. delavci pritoževali ali da sindikati v delovnih organizacijah akcije ne bi mogli izpeljati. Poudarjam, da ni šlo za akcijo zaradi akcije, ampak za pomoč resnično potrebnim. Zdaj delamo analizo storjenega. Podatke in naše izkušnje bo republiški svet sindikatov lahkt) koristno uporabil za enake ali podobne akcije prihodnje leto. “
Na koncu našega pogovora je Miha Burger predlagal, naj za naslednji četrtkov intervju obdelamo zanimivo temo o delu ZK v podjetju, kakšne težave imajo na področju samoupravljanja in uresničevanja ustavnih sprememb. Predlagal je, naj o tem kaj pove partijski sekretar v tovarni IMV Drago Reba.
M. MARKELJ
V Iskrini tovarni usmemiških naprav Bršlinu so Sprejeli leios v proizvodni program dve vrsti novih izdelkov. Gre za usmernike za napajanje telefonskih central in usmernike za napajanje akumula-toijev. Eden bistvenih elementov teh naprav so tiristoiji. Ta tako imenovani polprevodniški programje zastavljen tako, da bo možno okoli 30 odstotkov proizvodov izvoziti, že letos pa znaša približno 75 odstotkov vse proizvodnje v novomeški Iskri.
Zaključen program predstavljajo usmerniki za napajanje akumulatorjev. Tudi v tej proizvodnji je nekaj novih „predstavnikov". Omeniti velja predvsem polnilnik avtomobilskega akumulatorja. Ravnanje s to
Nov proizvodni program obsega okoli 25 najrazličnejših elektronsl^ naprav, od katerih ima vsaka po nekaj sto raznih elektronskih elementov. Usmerniki za napajanje telefonskih central so naprave z veliko stopnjo zanesljivosti. Najmanjša napaka lahko povzroči prekinitev v telefonskem omrežju velemesta ali celo v meddržavni telefonski povezavi. V Iskri so temu vprašanju posvetili veliko pozornost. Naprave gredo pretežno na jugoslovanski trg, delno pa tudi v izvoz skupaj z Iskrinimi telefonskimi centralami. Proizvodnja teh usmernikov ni velikose-rijska.
napravo je preprosto. Izdelek je pripraven, lepo oblikovan in edinstven tudi na mednarodnem trgu. Nekatere njegove rešitve so patentirali po vsem svetu, izvzemši ZDA in Japonsko. Izdelujejo ga v velikih serijah na tekočem traku. Zmogljivost novomeške Iskre je okoli 100.000 kosov na leto. V Jugoslaviji je že v prodaji; po dostopni ceni ga ponujajo trgovine z električnimi aparati. Velja še
SINDIKAT O CESTNEM PODJETJU:
Obsodba manipulacije
Podpora partijskim sklepom dolžen, da seznani delavce z
■ Sindikat v CP za-dejanskim stanjem
Pri razčiščevanju perečih vprašanj v Cestnem podjetju so sindikati stali preveč ob strani. To velja tako za smdikat v Cestnem podjetju kot za občinsko sindikalno organizacijo. Tako oceno so sprejeli prejšnji teden na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu po izčrpni informaciji o dogodkih v Cestnem podjetju, ki jo je pripravil sekretar občinskega komiteja ZK Janez Slapnik.
Ravnanje vodilne strukture v Cestnem podjetju potem, ko sta sindikalna organizacija in zlasti osnovna organizacija ZK opozorili na nepravilnosti v podjetju, ocenjuje občinski sindikat za nesprejemljivo. Manipuliranje z delavci, ki se ga poslužuje ta struktura predvsem v zadnjem obdobju, pa presega že vse meje, zato ga občinski sindikalni svet ogorčen obsoja.
Na plenarni seji ObSS so soglasno podprli stališča in sklepe osnovne organizacije ZK v Cestnem podjetju ter sklepe občinskega komiteja ZK. Sindikalno organizacijo v Cestnem podjetju so pozvali, naj nemudoma seznani delavce z informacijo, kakršno so sami poslušali. „Sindikalna
organizacija je soodgovorna za nadaljnji razvoj dogodkov v podjetju,“ so poudarili, zato ji je potrebno pomagati v boju za uveljavljanje stališč in sklepov v zvezi z nezdravim stanjem v Cestnem podjetju. Zato se bodo te dni sestali: predsedstvo ObSS, odbor medobčinskega sindikata prometa in zvez ter vodstvo sindikalne organizacije v Cestnem podjetju.
Bo zimsko plavanje zamrznilo?
Bazen na osnovni šoli Grm bodo verjetno konec novembra zaprli • Podražitev stroškov ogrevanja - Kaj je z rekreacijo delavcev?
^ Ko so zgradili osnovno šolo Grm in v njem plavalni bazen kot edini te vrste v novomeški občini, je bilo slišati precej lepih besed o njegovem pomenu za telesno vzgojo in rekreacijo. Zdaj te besede izgubljajo svojo težo.____________________________________^_
V zraku?
Novomeška kulturna skupnost zahteva, naj občina izpolni zakonsko obveznost do nje. Gre za 500.000 din, ki jih kulturna skupnost šc vedno ni dobila. Do zdaj z ob čine tudi še ni odgovo-r«, kaj b<» - lom deiii.jjens.
S?vi;ik, predsednik izvršn egi', udboia kulturne skupM j ;ti, jo posrcdoio'1 pri ;>bčiriskih v -.»itniii In opozoril na po ^l-tiicc, ki *r' i'ii povziočilo nc'.ipoiiijcv,!-rjjr- //iv.on^kih obvcJnosti. 'viinul; č'*frtek ic	ZKPO	v N(>-
."'in mestu	!'*o	nioraii.
; - V foćak-iti iia dohicijo kulturno	^
katere pruKi' ■ ■	■
v n ■;'i;ćaki>v;mih ue?K;ii '	v.;;,
i.a	liv'. ■■	■ r
km;- \7.	l’o	^ . ! ,!!■■
bijunc p.i jc soic okoli	nt'	j
ptiO.ikoviti rcpiiliUški i'.h'OV->r o/,i • ronui s[>.nočilo,	oIa'!!’:: »iji;;.-
. T>riCakujc oiidotiu) poinoi'.
( Cc 1)0 it-pubJKki ui'uo'Oi -it^ati
Ven, 1)0 ostalu še ona ii?	/a-
dnia rao;:iiost, da bi denarne težave iioV’..';iic>kc k(iiiuriw skupnosti; to jc	obcinskcga
rezervnega skiada. „I k-iUir vsekakor pričakLsjciTio, obdajo pa se luili omejitve, ' pravi Bori-. Savnik.
Bazen sicer svojo vlogo v okviru šole opravlja in je že veliko prispeval telesni vzgoji, vendar tudi na tem področju ni vse tako kot bi lahko bilo. Bazen uporablja samo šest šol, namenjen pa je vsem osnovnim šolam. Možnost, da se nauče plavati, bi morala biti dana vsem osnovnošolcem, toda ravno tu se zatakne zaradi stroškov prevoza, tako da je dosti šol, ki plavalnih tečajev sploh nimajo v programu.
Ravnatelj grmske šole Miroslav Vute je o tem dejal: „Organizirati bi bilo treba plavalne tečaje da ne !)i prihajalo do tega, 'ja polovica otrok po končuiii	tie	zna	plava-
i\ 'viOi-.trreii špoiisn objekt, le; tia na soli iinanio, daje vssm t.^nako n;ož,.no.‘ai, vendar je uie-ccj ki /n iorejo ali i/ i-rugih	\v.: organi/i-;!j ;
piavairn -cčaja
na se jc /inpic-ei š-bolj po	;)oUiažiivi
va. Za	o;in''/aujc	hc šolo
potsebova::*. ^00 OU(i di;i,
;/a su dogovorj.'iiih r/U,'iOU iiin. Skoraj polt)v'iv;iii i’ve /.a (»t^rcvanjc ba^^cnit. Vodstvo soit: je pred fenj, -ia bazun ob Koacu nov^r.nbra, ko se plavalni lecaji končajo, za pic. če ne dobi	dodatnih 60.000
dia. TKS. ki krijo slroškc baze-'la, pa (ie'i'-'na letos no Ih» -morda
Poleg šolskih potreb je bil bazen namenjen tudi rekreaciji delovnih ljudi.
Zanimanja je dovolj', kaže pa, da sindikalne podružnice premalo skrbe za sistematično rekreacijo in da je organizacija odpovedala.
Vse kaže, da bo bazen zaspal, ostaja pa odprto vprašanje, ah res ni mogoče ničesar storiti, da se to ne bi zgodilo.
M. MARKELJ
Politični minus
Nekateri še nič o ustavnih spremembah
Politični minus je dal občinski sindikalni svet v Novem mestu delovnim organizacijam, ki niso izvedle javnŽi razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave. Poleg nekaterih manjših podjetij omenjajo Novoteks in Komunalno podjetje z večjim številom zaposlenih. Novoteks grajajo, da se je zadovoljil le s splošno informacijo o ustavnih spremembah, pa še to je poslušalo nekaj več kot 100 zaposlenih.
Občinski sindikalni svet meni, da so zamudniki dolžni opraviti zamujeno, čeprav je rok že zdavnaj mimo. Hkrati pa zahteva, naj se razčisti, zakaj se je zataknilo pri tako pomembni ajcciji. Ustavne razprave ne smejo biti formalnost, kar dokazuje primer iz Novolesa. Janko-Goleš, podpredsednik ObSS, ki je iz tega podjetja, je povedal, da so se pri njih pritožile kuharice, ker so jih pozabili povabiti na razpravo.
Javne razprave so do zdaj v glavnem potekale tako, da so dobili občani predvsem glavne obrise obeh ustavnih osnutkov. Zato predlagajo, da bi se razprave nadaljev^e tudi po sprejemu ustavnih besedil. Tedaj naj bi bile razprave poglobljene, delavce naj bi seznanili predvsem z določili, ki zadevajo njihove pravice in dolžnosti v okviru organizacij združenega dela.
\.Z.
i 'V-
■■ f	v-
. ■'V*;.'*-,
Si -
omeniti, da je dobil Iskrin usmernik za napajanje akumulatorjev že več mednarodnih nagrad. Omenjeni tekoči trak bodo slovesno izročili namenu letos za dan republike.
Direktor inž. Marjan Henigman pravi, da 50 nove proizvodne programe osvojili v rekordnem času. „Tovarna je vse posle - od projektov do atestov — opravila v letu in pol ali dvakrat hitreje, kot bi bilo normalno. Ta podvig je bilo možno doseči le ob izrednih naporih in prizadevanju strokovnjakov in celotnega kolektiva. Denar smo vlagali predvsem v delo, investicije v osnovna sredstva pa niso bile potrebne."
I. ZORAN
ZAČASNI PREDSEDNIK
Prejšnji teden so v Novem mestu razrešili Adolfa Šuštarja predsedniške dolžnosti v občinskem sindikalnem svetu in izvolili Vinka Bambiča za novega predsednika. Šuštar je prosil za razrešnico, ker študira v Ljubljani, Bambič pa bo predsedstvo ObSS vodil do občnega zbora. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta bo predvidoma januarja 1974. Do takrat bodo izpeljali novo organiziranost sindikatov in uredili kadrovsko vprašanje.
Suhokrajlnski drobiž
PRVI SNEG je bil najbolj radodaren krajem na območju Hinj, kjer ga je ponekod padlo tudi 25 cm, tako da so morali cesto skozi Žvirče orati. Manj snega je bilo v Žužemberku, še manj pa na Dvoru.
PO ZADNJI POVODNJI razmišljajo prizadeti Žužemberčani, kako se v bodoče zavarovati pred vodo, da ne bi vdrla v stavbe. Zadevo bodo preučili skupaj s krajevno skupnostjo in bodo nato ob najugodnejšem stanju reke pričeli čistiti in urejevati njene struge.
PRIKLJUČEK NA ŠMIHELSKO CESTO v Poljanah pri Žužemberku je še vedno predmet žolčnih razprav. Tovornjaki iz ljubljanske smeri ne morejo zaviti na Šmihelski priključek in obratno: iz Šmihela ne morejo tovornjaki zaviti v ljubljansko smer. Krajevna skupnost je o tem vprašanju že nekajkrat razpravljala s Skupnostjo cest SR Slovenija, pa tudi z novomeškim Cestnim podjetjem sedaj pa se je za rešitev tega vprašanja obrnila na občino.
_ SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK je na zadnji seji obravnaval potek izvrševanja nalog v programski dejavnosti in med drugim poslušal poročilo o delu odbora za SLO in štaba za civilno zaščito. Na seji so sprejeh več pomembnih sklepov in se pogovorili o prioritetnih nalogah krajevne skupnosti v sedanjem obdobju.
M. S.
MINI ANKETA:
Naša slovenska narodna pesem poje velike hvalnice vinu in pitju in Slovenci smo znani po tem, da sg radi zbiramo okoli litra, da pijemo, ko smo žalostni, veseli, ko se kdo rodi ali umre, nasploh, da.smo prijatelji kapljice. Toda narodna pesem molči o uničenih življenji uničenih družinah in veliki škodi, ki jo družbi prinaša alkohouzem. Ker je november mesec boja proti alkoholizmu, je naša mila anketa vzela za temo to vprašanje.
Alkoholizem
MILAN ZUPANCiC, prodajalec: „Znano mi je, da je november mesec boja proti alkoholizmu. To vprašanje je zelo resno, saj je alkoholizem zelo razširjen. Morda se nekateri ne zavedajo tega, da je to bolezen, in ne gledajo nanj kot na družbeni problem. Morda ravno zaradi tega tako malo pozornosti posvečamo reševanju tega vprašanja."
MILENA BUCAR, medicinska sestra: „Ob mesecu boja proti alkoholizmu je prav, da to premislimo. Uživanje dobrega vina v zmerni meri ni škodljivo. Vsako pretiravanje pa ima posledice. Alkoholizem je družbeni problem, le da ga ne rešujemo tako, kot bi morali. Predpisi o točenju alkoholnih pijač bi se morali zaostriti in dosledneje izvajati."
DANJA BAJC, uslužbenka: „Alkoholizem je velikanski družbeni problem. Ne samo da je povzročitelj mnogih prometnih nesreč, ampak uničuje mnoge družine in povzroča trpljenje nedolžnih. Tega problema ne bi smeli zanemarjati. Alkoholika bi morali jemati kot bolnika in ga v korist družine in družbe zdraviti."
NADA ZEC, natakarica: „Na svojem delovnem mestu se srečujem s tem problemom. Pitje je Slovencem že kar tradicija in ob vsaki priliki kaj popijejo. Navada sicer ni tako nevarna, dokler ne prestopi meja. Takrat pa nastopijo težave."
ANA JANKO, socialna delavka: „Na splošno družba kot celota premio naredi za reševanje alkoholizma, kije velik problem. Morali bi ga reševati širše. Opazni so premiki v tej smeri, predvsem v tem, da so alkohoUke začeli resneje jemati. V naši občini se zdravljenje še ni začelo v taki meri kot bi bilo potrebno. Za reševanje tega vsakdanjega problema bi potrebovali dispanzer, kjer bi se alkoholiki zdravili na sodoben način."
M. MARKELJ
POTRJEN RAZDELILNIK
Predsedstvo novomeške ZKPO je minuli četrtek sprejelo pravilnik o delitvi dotacij kulturnim društvom v letošnjem letu. Pravilnik upošteva število sekcij pri društvih in določa, koliko prireditev morajo posamezna društva imeti, da se lahko potegujejo za dotacijo ZKPO.
Novoineška kronika
OBZIRNOSI’ - Novomeški vozniki so neprekosljivi koreografi. Ob slabem vremenu z veliko zagrizenostjo vadijo pešce na pločnikih za nastope v baletu „Politi cucek". Tiste, ki niso dovolj spretni v poskakovanju, osvežijo z vodo iz luž. Ol>enem pa jezikoslovci lahUo v ‘akih primerili študirajo izrn?.ne možnosti slovenskega jezika.
nOj fOi JUBNOS l - V restavra-
cene precej visoke, čeprav je založenost dabša. Cene: jajca 1,65 - 1,80 din, zelje 3 din, smetana 9,5 din, peteršilj 10 din, redkvica 1 dinar, rdeča pesa 6 din in sirček 1 dinar za kos.
SMRTI - Umrla sta: Draga Košir, družinska upokojenka iz Partizanske 4, v 72. letu staroiii ;n Franc Klopčič, upokojeni i/. V^ilčičeve, v 54. li:tu starosii.
cij' ’ri. vodnjaku se zbira
Jopi-i.hinskih :><'aov ii;i n'	ul:	jej,
pi'i'oSv	v’'?’-;:
Ji, p'ikđei	'
:'it; š:	i.	i-
RiiJŠ TVA
ii'uli sta: .Alojzija . :;.id 'i«iini41 -L ^ C ''itc !;o)ojcv
m:-, -j
ji_
OOiN
bilo
-Nlbi - ’ " V ;!~?icdt^>jek so •	-'.A	na.'..;i;pili jugo-
s Devvi /labavno is: ^arudoc ' ! fbikiorna sk’^pina. Oi)ir;k ^ ‘o dober, vsekakor pa nepri-v č’! ko’ /'sdnji^ j'in ak-U'cmi-.■■.•■;ćiv,ski	Sicer pa manj
M . ,ic^ v, f'."»t jih ji; nu akademiji : koi .'-: p.i.c biti.
■’ lobitev 2 povo ■ ,'arslv'o predžohilah
:..0:
kŽNICA - F'.'‘l;ova tržnica je ’ tcuiit.- prec(;j »nanj obiskana, f,- hi!;* popr-jj. Značilno je, dr so hranS' za	^"Se.
— Ena gospa je rekla, da bodo zdaj tudi novomeške podgane prišle na svoj račun - pri tistem paničnem Kaiidijanaiju, Ici, ]{.‘ zadnjič pritekel na banko po cel milijon, da bi si nakupil
MNENJE OB USTANAVLJANJU TTKS
Manjkalo bo strokovnih delavcev
Telesna kultura in rekreacija naj bo sestavni del življenja vsakega občana - Vzgajati ne le za športnike, ampak predvsem za ljudi
Ustanovitev temeljne telesnokultume skupnosti (TTKS) v Kočevju se bo iz upravičenih razlogov nekoliko zakasnila. Bilo je že več sestankov in razprav. Kaže, da bo TTKS Kočevje do konca novembra ustanovljena.
Telesna kultura bo dala več poudarka množičnosti in rekreaciji in bo torej bolj dostopna občanom vseh starosti. Zato bo potrebno ponovno uveljaviti oblike življenja in dela, ki so prednjačile. Ceniti bo treba delavnost, disciplino, spoštovanje do izvršenega dela in tovarištvo. Vsega tega je bilo sedaj v naših društvih bore malo. Te osnovne dobrine so bile temelj društev v
Moje mišljenje je, da bo glavno delo ležalo na izvršnem odboru skupščine TTKS, ki naj bi imel po osnutku predsednika, podpredsednika fn 6 do 10 članov. Poudarjeno je, da morajo biti v izvršnem odboru sorazmerno zastopani delegati vseh treh področij, ki sestavljajo skupščino. Vendar bo po mojem odbor bolj adminsitrativno-finančni organ, strokovno delo telesne kulture pa bo potekalo predvsem v stalnih komisijah izvršnega odbora. Komisij bo predvidoma 6. Pri njihovi sestavi bodo verjetno nastale prve težave, ker ne bo dovolj ustreznega in sposobnega kadra, čeprav bodo tudi možnosti za stalno zaposlitev. Ce bo imela vsaka komisija samo 5 članov, bo za komisije potrebnih kar 30 strokovno dobro razgledanih ljudi. Kje dobiti v Kočevju te ljudi? Ce jih bomo jemali iz uprav društev in klubov, bodo oslabljene osnovne enote TTKS, od katerih je odvisno, kakšno bo stanje telesne kulture v bodoče. Podobno bi bilo, ako bi jemali ljudi iz odbora občinske Zveze za telesno kulturo (če bo ta še ostala v dosedanji vlogi). Torej bo moralo biti razmeroma veliko dela-voljnih ljudi v komisijah in v ostalih organih TTKS. Ce bomo dajali več ljudem po več nalog, ne bo dobro. Bojim se, da bo ostalo pri dosedanji praksi, ko je vse delo obviselo na nekaj posameznikih.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V oktobru ni bilo na območju matičnega urada Kočevje rojstev. Poročilo se je 8 parov. Unuli so: Andrej Širaj, upokojenec iz Slovenske vasi 40, star 61 let; Anton Soto-šek, upokojenec iz Kočevja Ljubljanska cesta 8, star 70 let; Frančiška Peter, gospodinja iz Klinje vasi 14, stara 73 let in Ignac Vidrih, upokojenec iz Željn 33, star 54 let.
SNEŽNI PING-PONG
Prvi sneg ms je zopet iznenadit. Spet ga po stari navadi prerivamo s plugi s pločnikov na cesto, s ceste pa ponovno z velikim plugom na pločnike. Tako se je pričela to zimo tekmovalna liga snežnega pingponga med Komunalnim podjetjem Kočevje in Cestnim podjetjem Novo mesto. Tekma bo predvidoma končana spomladi, ko bo sonce opravilo svoje.
A. A.
KOSTANJ ZA LEK
Učenci osnovne šole Kočevje so to jesen zbrali okrog 1500 kg divjega kostanja. Odkupilo ga je podjetje LEK iz Ljubljane. Za kilogram kostanja so plačali dinar.
V. 1.
neprimerno hujših časih, v časih političnih in nacionalnih razprtij ter denarnih stisk.
Skrbi za zdravo rast mladine in za vzgojo v pravega človeka je bilo
malo ali nič, za kar je bilo vedno dovolj izgovorov. Želje po čimboljši uvrstitvi na tabeli so po večini prevladovale vse od društvenih in klubskih pa do najvišjih organov telesne kulture v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Kam je to pripeljalo, nam je znano. Take razmere so zahtevale tudi, naj novi zakon za telesno kulturo izrecno poudari potrebo po množičnosti in rekreaciji. Tudi tekmovalni in vrhunski šport sta v njem zajeta, toda pod dKigačnimi pogoji kot do sedaj. Vse to bo tudi v Kočevju težko premostiti.
Temeljna telesnokulturna skupnost bo imela torej dovolj dela, preden bo dosegla, da bo telesna kultura dejansko sestavni del življenja vsakega občana, ne glede na starost.
ANDREJ ARKO
.
Kočevski smučaiji urejajo progo na smučišču v Dolgi vasi. Z zemljo pokrivajo ostre skale, da med smučanjem ne bodo poškodoali smuči. Prostovoljnega dela, ki so ga organizirali že večkrat in ga tudi še bodo, se udeležujejo predvsem starejši smučaiji, mladine pa skoraj ni blizu. (Foto: J. Primc)
Premajhna pomoč mladini
Mladina potrebuje za uspešno delo pomoč vseh družbeno-političnih organizacij, ne le ZK
Nedvomno bo 10. seja predsedstva občinske konference ZMS Kočevje, ki je bila oktobra, ena najpomembnejših v sedanjem sestavu. Na njej so razpravljali o letošnjem delu občinske konference ZMS. Ugotovili so, da je delala dobro, čeprav so bile pripombe, da je
DROBNE IZ KOČEVJA
ZAKAJ TAKO DREVJE? -Parkirni prostor pred novim pokopališčem ni zasajen s primernim drevjem, da bi nudilo poleti senco avtomobilom. Drevje je nizkovejna-to, nima visokega stebla, in velikih krošenj, kar je za senco nujno potrebno. Se najbolj je podobno grmovju, saj je nizko in rogovilasto. Veje opraskajo in drugače poškodujejo avtomobile. Morda pa je drevje pravo, a ni pravilno vzdrževano in prirezano.
AVTI NA POTEH - Ovire na asfaltnih poteh parka, ki so edine zadrževale objestne in domišljave avtomobiliste, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno, so odstranili, da bodo lahko pozimi plužili sneg po pešpoteh. Tako se je povečal „življenski prostor“ nekaterih brezobzirnih avtomobilistov. Posebno očitno je to za NAMO in proti šoli. Zanimivo pa je, da so tu najpogosteje avtomo-bih tistih, ki bi jim morali biti predpisi o varnosti otrok na cestah najbolj znani.
KRMILNICE - Po parkih, vrtovih in drugih ustreznih mestih še ni ptičjih kmilnic. Lepo sončno vreme je zapeljalo ljubitelje ptic, da; je zanje še čas. Postaviti jUi bo treba takoj. Gozdne ptice so že v bližini hiš. Letos je kimljenje še posebno potrebno, ker je septembrsko neurje uničilo veliko ptic vseh vrst,Jci ostanejo preko zime pri nas.
KDO STRELJA? - Pobijanje golobov po mestnih ulicah se nadaljuje. Vidi se, da so postreljeni z zračno puškp. Nekdo ali pa skupina se izživlja za zdaj samo nad golobi. Čudno je, da kljub neštetim opozorilom še ni bilo odkrito, kdo to počenja.
NAEKDMEŠCAJO - Šole imajo pouk tudi ob sobotah. Tako nadomeščajo zamujene ure oz. dneve zaradi septembrske poplave. Takrat ni bilo mogoče do šole, iz nekaterih vasi pa niti do mesta.
občan
vpraeuje
rmedved odgovarja
— Kakšno zverino imajo v Šeškovem domu, da med predstavami trga ženskam nogavice?
— To ni zverina, ampak le žebljički, s katerimi so pribili števUke sedežev na neprimerna mesta.
KOČEVSKE NOUKE
potrebno poostriti odgovornost do dela celotne občinske organizacije Zveze mladine, kakor tudi dosledno izvajati dogovore, sprejete na sestankih.
Pri uvedbi krajevnega samoprispevka se bodo mladi zavzemali za gradnjo telovadnice pri gimnaziji, kjer bodo predvidoma tudi prostori za mladinski klub. O tem predlogu konference naj bi razpravljali tudi mladinski aktivi.
Nadalje so ugotovili, da vse prepočasi potekajo razprave o izhodiščih nove organiziranosti ZMS. To velja predvsem za mladinske aktive v delovnih organizacijah. Mladi trdijo, da pri ustanavljanju aktivov mladih delavcev premado sodeluje sindikat, zato so predlagali, naj bi sklicali skupni sestanek predsedstva občinske konference ZMS in občinskega sindikalnega sveta. Na njem bodo razpravljah tudi o izhodiščih za 10. kongres ZKJ.
Tudi pri razpravah o ustanavljanju TOZD so mladi še premalo prisotni. V veliki meri so temu sami krivi, dejstvo pa je, da mladini pri tem premalo pomagajo družbenopolitične organizacije, še posebej sindikati in SZDL kot nosilca teh razprav. Potrebno je še naprej vztrajati pri tem, da mladi sodelujejo pri razpravah o organiziranju TOZD.
Sklepi in zaključki 10. redne seje predsedstva občinske konference ŽMS Kočevje so torej taki, da bodo lahko prispevali k nadaljnjemu uspešnemu delu v Zvezi mladine in delu mladine na raznih področjih izven ZMS.
_________________VANDA	OBERSTAR
KOLIKO DELEGATOV?
Oddelek za splošne in družbene službe pri občinski skupščini Kočevje je poslal v razpravo organizacijam, društvom in temeljnim organizacijam združenega dela delovni osnutek statuta TTKS in osnutek sklepa o številu delegatskih mest za ustanovno skupščino. Ta tiajvišji organ naj bi sestavljalo 45 delegatov: iz temeljnili organizacij združenega dela 15, krajevnili skupnosti 8 in telesnokulturnili organizacij in drugih ustanov na področju telesne kulture 22 delegatov.
A. A.
Enotni bi dosegli večje uspehe
Tesnejše sodelovanje občin Ribnica in Kočevje je edini izhod za hitrejši napredek in za uspešen nastop proti drugim območjem
o uresničevanju nalog iz pisma predsednika Tita in nalog po 29. seji so r^pravljali na nedavnem zelo živahnem sestanku osnovne organizacije ZK občinske uprave Ribnica. Udeležil se ga je tudi član CK ZKS Miro Hegler.
V razpravi je bil poseben poudarek na medobčinskem sodelovanju, idejno-političnem izobraževanju uslužbencev občinske skupščine, stabilizaciji, izvajanju programa socialnih nalog, enotnosti komunistov v državni upravi, uresničevanju družbenih dogovorov, sporazumov in drugih sklepov.
Ugotovili so, da je potrebno tesnejše sodelovanje občin Ribnica in Kočevje ter združevanje gospodarsldh in drugih moči na tem območju. T^o
sodelovanje in združevanje sil je pomembno najprej zato, ker bo potem delo cenejše, pa še bolje
PRIPRAVLJAJO PROSLAVO
Proslavo dneva JLA, 22. decembra, pripravljajo skupno odbora ZZB občin Kočevje in Ribnica ter enota JLA iz Ribnice. Za ta praznik bosta predsednika obeh občinskih skupščin, Bogo Abrahamsberg in Miro Hegler, predvidoma organizirala tudi sprejema za predstavnike partizanskih enot, za najzaslužnejše družbeno-politične delavce in delavce v gasilstvu, v raznih drugih enotah civilne zaščite itd.
Načrti mladih iz Lončarijo
Nova podoba mladinskega kluba Dolenja vas Postane naj žarišče vseh dejavnosti mladine
Dolga je bila pot do otvoritve kluba mladih v Dolenji vasi letošnjo pomlad. Mnogo žolčnih in obtožujočih besed je bilo tudi kasneje izrečenih na račun delovanja kluba in obnašanja mladine. Nesporno pa je dejstvo, da sije lončarska mladina s klubskimi prostori priborila v vsej občini najboljše delovne pogoje za najrazličnejše dejavnosti.
Mladina je našla vso podporo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti, vendar ob jasni opredelitvi, da je treba dati delu kluba pravo vsebinor To pomeni, da ples ni in ne more biti edina dejavnost, edina oblika dela mladih, pa tudi, to, da mladim v iskanju pravih oblik dela nihče nidovolj pomagal.
Vsem nejasnostim in nesporazumom naj bi napravil konec nedavni sestanek mladih, na katerem so izvolili novo predsedstvo, za predsednika pa ponovno Staneta Kromarja. Mladi so z vso resnostjo obravnavali
MATIJA ZOBEC
Nismo mogli verjeti žalostni novici, da nas je za vedno zapustili naš še ne 40 let star tovariš Matija Zobec. Omahnil je človek, ki se je ves raz-d^al naši samoupravni socialistični stvarnosti, ne da bi samo enkrat potožil in spregovoril o svojih težavah, ali rekel: „Ne morem!“ Te besede ni poznal.
Vsi člani Partiz^a Ribnica, rokometaši in nogometaši, strelci in ribiči, kegljači, šahisti in vsi telesno-kulturni delavci smo onemeli. Nismo se mogli sprijazniti, da ni več našega predsednika, dobrega tovariša, marljivega sodelavca in človeka, ki je dajal od sebe vse, kar je mogel.
Kmalu po osvoboditvi je delal v raznih krajih Slovenije pri strelstvu, padalstvu, odbojki, AMD, in drugod. Bil je predsednik ali podpredsednik AMD, ribiške družine, krajevne in občinske organizacije ZROP oz. ZRVS itd.
Ko smo ga pred 10 leti telesno-kulturni delavci in športniki izvolili za predsednika Občinske zveze za telesno kulturo Ribnica, je to naše zaupanje v celoti opravičil, saj je postala obZTK Ribnica v tem obdobju resnični voditelj, usmerjevalec in organizator telesne kulture v ribniški dolini. Februarja letos je bil Izvoljen še za predsednika TVD Partizan Ribnica.
Naš Matija je bil prizadeven, delaven, skromen, tih in celo malo za^enjen, za kar mi, njegovi prijatelji in tovariši, nismo vedeli, ker nikoli ni govoril o svojih težavah. Matija je bil zgovoren dokaz, kaj človek lahko naredi v življenju, čeprav je kratko, prepredeno z navzkrižji najrazličnejših vplivov svoje najožje okolice. Matija je omahnil, ker ni mogel premagati vseh preprek, ki so mu jih postavljali.
Vendar bo njegov lik. lik mirnega, tihega in skromnega tovariša, športnika in telesnokultumega delavca, ostal vedno med nami kot svetel spomin in vodilo pri na.Šem bodočem delu.
FRANCI' LEVSTEK
delovanje svoje organizacije in samih sebe, kritično so ocenili dosedanje delo (in nedelo) ter sklenili v prihodnje ravnati povsem drugače. Sedanji klub je sicer samo začasen, saj bodo imeli v novi dvorani še veliko boljše delovne pogoje. Ples naj ostane le ena od oblik razvedrila, več namerav^o storiti na kultuinem in športnem pa tudi političnem področju. Osnovali so ckamsko in razne športne sekcije, se dogovorili za vrsto predavanj z različnih področij, pogovarjali so se tudi o filmski sekciji (predvajanje in komentiranje filmov) ipd. Posamezniki so prevzeli odgovornost za izvajanje dela. Na teh osnovah bo lah*fo delo mladih potekalo bolj organizirano, usmerjeno v različne področja, vzgojno in mobilizacijsko bo, od njega lahko pričakujemo tudi konkretne sadove - ustanovitev kulturno umetniškega društva, TVD Partizan in še kaj. Predvsem pa vsi pričakujemo resnejše vključevanje mladih v družbenopolitično življenje kraja in v druge organizacije, pomoč krajevni skupnosti pri razreševanju mnogih vprašanj, kar bo spričo uvajanja delegatskega sistema še kako potrebno. Mladi naj z organiziranimi dejavnostmi pokažejo svojo resnost in pripravljenost za sodelovanje in potrdijo zaupanje, ki jim je bilo dano, ter demantirajo vsa dosedaihja (večkrat upravičena) negodovanja občanov.
Pogosto smo ugotavljali, da prostori se niso dovolj za uspešno delovanje katerekoli organizacije, če za tem ne stoje ljudje, pripravljeni delati. Tudi mladinski klub brez dejavnosti, ali le enostransko usmerjen, ni dovolj. V njem se morajo križati dejavnosti in interesi, saj so le-ti tako različni, kot smo ljudje. Ce bo uspela v tem, bo lončarska mladina naredila velik korak naprej; drugi pa bo, ko bodo v to delovanje dejansko vključeni vsi mladi; tudi tisti, ki so ,• kot pogosto rečemo, mladi le po srcu, hočejo pa prispevati svoj delež k razvoju naše skupnosti.
F. G.
bo lahko opravljeno. Še pomembnejše pa je, 4a bi potem to območje lahko enotno nastopalo proti drugim občinam ali območjem in tako dosegalo tudi večje uspehe, kot jih je doslej, če je nastopala vsaks| občina zase.
Ko so razpravljali o delu;;i|i vlogi občinskih uslužbencev, ugotovili, da je za uspešno opra-^ vijanje nalog potrebno tudi idej« nopolitično izobraževanje uslužbencev. Njihova vloga v vsakdanjem življenju je zelo pomembna, saj se občani pri zadovoljevanju svojih'potreb iii opravljanju drugih ndog vsak dm srečujmo z občinskimi uslužbenci.	,
Hvalevredna je ugotovitev, di ribniška občinska uprava spre-i^ja in izpolnjuje sklepe vo4-<i stev ZK raznih nivojev. V obdo-^ bju po pismu pa se je izboljšalo	(
tudi sodelovanje med slovenski-	1
mi občinami. Vse dobre težnje . ZK se izpolnjujejo v^obliki raznih dogovorov in sporazumov, • ki jih dokončno obravnavajo^in j sprejemajo prav občinske skup-j ■ ščine.	1
Kdaj bo urejena »županova aleja?«
- Občane zanima, kdaj bo v resnici urejena tako imenovana „Županova aleja“ — kot so Ribničani krstili Ljubljansko cesto - in zakaj so se dela zavlekla? smo vprašali predsednika občinske	skupščine Ribnica Boga Abrahamsberga, po katerem so občani krstili ,,alejo“. Odgovoril je:
„Kot naj cenejši ponudnik je prevzelo ureditvena dela ljubljansko Cestno podjetje in zagotovilo, da bodo dela končana do 30. septembra letos. Zdaj pa izvajalci del poudarjajo, da so zaradi znanega pomanjkanja elektrike v zaostanku z mnogimi asfaltnimi deli. Prav zato so uspeli doseči sporazum z investi-toijem, da bodo ureditvena dela „aleje“ zaključili do 1. maja prihodnjega leta.“
- Kdo dela financira?
„Sklad za urejanje mestnega
zemljišča preko podjetja KOMUNALA Ribnica."
Za zaključek je predsednik dodal še: „Iz vse te zadeve smo dobili tale poduk: Ni vedno najbolj pametno dati dela najcenejšemu ponudniku. Podjetje SLOVENIJA CESTE je zahtevalo le 40.000 dinarjev več, in če bi dela oddali njim, bi bila gotovo že opravljena! “
K
ČREPINJE IZ LONČARIJE
PRESTAVITI SPOMENIK -Krajevna organizacija ZB Dolenja vas namerava prestaviti in preurediti spominsko obeležje na Jashici, posvečeno prvim štirim žrtvam s tega območja. Enkrat je bil spomenik zaradi gradnje ceste že prestavljeii, podobna usoda ga čaka tudi sedaj, ker je na neprimernem kraju, plošča pa je močno poškodovana. Postavili ga bodo nižje ob glavni cesti. Družbenopolitične organizacije Dolenje vasi pa bodo morde pospešiti prizadevanja za postavitev spomenika vsem padlim s tega območja, o čemer že dolgo razmišljajo. Dogovorili so se, naj bi uredili spomenik do 30-letnice osvoboditve, to je do leta
- Kaj si koplješ brlog kar pri vasi Retje v Loškem potoku?
— Ne kopljem brloga, iščem le temeljni kamen za proizvodno halo RIKA, ki so ga tu nekje zakopali pred dobrim letom dni.
1975. Imajo tri možnosti: \graditi ploščo v novi dvorani aK pa postaviti obeležje sredi Dolenje vasi ob spominski kapeli padlih v prvi vojni oziroma postaviti spomenik blizu šole ob križišču proti Blatam, kjer je po ureditvenem načrtu šolskega okolja tudi predviden.
KOMEMORACIJE - Tudi letos so lepo uspele žalne svečanosti v Prigorici in v Grčaricah. Organizirali sta jili organizaciji ZB in SZDL, sodelovala pa je tudi šolska mladina z recitacijami. V Grčaricah se je ' komemoracije 1. novembra udeležilo zelo veliko ljudi, mnogo tudi od drugod. Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih pa so vedno bolje organizirane in obiskane tudi v Dolenji vasi. Člani ZB so odnesli vence tudi k spomeniku na Jasnici in na preurejeno partizansko grobišče na pokopališču v Rakitnici.
SOLA ŽE TOPLA - Dva meseca je potekal pouk v šoli v neogrevanih prostorih, ker je bila peč centralne kurjeve neuporabna. Kljub mnogim težavam je podjelu PRISTAN, ki gradi dvorano, uspelo dobiti drugo, sicer že rabljeno peč in jo dokaj hitro montirati, tako da je od 1. novembra naprej šola ogrevana. Zaradi talne vode pa bo treba kotlovnico še preurediti, dvigniti tlak za dober meter, ogrevanje pa urediti tako, da bo primemo tudi za prihodnje leto dograjeno dvorano.
-vec
REiETO
v počastitev knyevn^ praznika so v Semiču odpiii krajevni muzei, v katerem si je moč o^edati krajevno d>irico preidmetov muzejske vrednosti. Zbirico je pripravil meniški Bdokranjski muzej. (Foto: ,B.P.)
V rudniku bodolietos nakapali 130.000 ion rjavega prenii>ga - Prc^iH bi ga , lahko še'innogo - »Uspešne« plo$^ iz polimarmorja^ :
v rudniku ijavega p^moga Kanižarica letošnjega načrta, po ka* . terem naj bi n^op^ 1 SO^OM ton ^K^oga^ najbrž ne bodo izponir B. Pomanjkanje delovne. šOe m^ letom je preprečilo izpolnitev.c načrta. Nakopali pa bodo okrog IJO.OOO ton premog^, po katerem je v tdi dneh izredno povpraševanje. V liidniku pravijo, da ne vedo
Ko bi bilo pri njih vse leto zaposlenih olao^ 200 rudarjev, toliko kot jih koplje premog sedaj, bi brez težav nakopali 150.000 ton premoga. Ker pa veliko rudajjev vsako leto ^mladi odide, čeprav imajo dva samska domova in v njih 137 ležišč, tare rudnik čedalje hujše pomanjkanje delovne sile. V Metliki, na primer, tarnajo zaradi pomanjk^ja delovnih mest za moške, v rudniku pa ne koplje niti en sam Metličan ...
Zaloge, ki so jih v rudniku že odkrili, bodo zadoščale za 50 let, če
MANJ KOVINARJEV
Medtem ko je ob zadnjem šolskem letu obiskovalo poklicno kovinarsko šolo v Črnomlju 122 dijakov, se jih je letos vpisalo le 97. Učni uspeh ob zaključku lanskega šolskega leta pa je bU 95,1-odstoten.
Nad takim uspehom se sicer ne gre pritoževati, zaskrbljujoče pa je, da izobrazbeni sestav predavateljev na šoli ni povsem ustrezen. Manjka predvsem profesorjev z visoko izo-orazbo, ki bi poučevali jezike in družbene vede.
PRESELILI SO KNJIŽNICO
Prejšnji teden se je črnomaljska knjižnica preselila iz neprimernih prostorov v dyaškem domu v prenovljene prostore v stavbi starega vrtca na Zadružni cesti 6. Knjižnica je odprta vsak torek. Četrtek in petek od 10. -12. ure dopoldan, popoldne pa vsak dan od 14. ure do 18.15.
Medtem ko so bili v prejšnjih prostorih vsi oddelki knjižnice (knjižnica, čitalnica, skladišče in pionirski oddelek) skupaj, je sedaj za vse dovolj prostora. Omenimo naj še, da ima knjižnica 7.000 knjig.
bi izkopali na leto do 220.000 ton premoga. Računajo pa, da je neodkritih zalog premoga v tem rudniku še toliko, da bodo lahko kopali še najmanj 100 let. Debele vrste premoga prodajajo železnici, vojnim poštam in industriji, drobne pa elektrarnam in ljubljanski toplarni, s katero so sklenili 10-letni dogovor. Toplarni bodo prodali vsako leto 30.000 do 50.000 ton premoga.
Polimarinome plošče za oblogo tal in sten v petih barvah, ki so jih
))Dolenjka«“TOZD
Ponekod pa še kar . čakajo
Prejšnji teden, 7. novembra, so se zaposleni v Dolenjkinih trgovinah v črnomaljski občini odločili, da bodo ustanovili iz vseh poslovalnic v občini eno TOZD. Kmalu bodo pripravili samoupravni sporazum o združitvi njihove TOZD v OZD Dolenjka. Za tako odločitev so se zaposleni v Dolenjkinih trgovinah v občini odločili tudi zaradi boljših ekonomskih pogojev poslovanja. Njihovo odločitev so že podprle tudi družbenopolitične organizacije v občini.
V obratu IM V iz Novega mesta v črnomaljski občini pa še niso kaj dosti storili, da bi uveljavili delavska ustavna dopolnila. Tudi v obratu Beti v Črnomlju dopolnil še niso uresničili, čeprav bodo to do konca leta gotovo naredili, saj se za uveljavitev dopolnil pripravljajo zelo resno.
^nenca in marmorja, najvažnejše pa je to, da gaje dovolj v okolici Črnomlja. Ce bi investirali v ureditev kamnoloma v Gradcu bi lahko izdelovali toliko teh izdelkov, da bi jih bilp dovolj za izvoz na zahodno delali ročno, že prodajali delali ročno že prodajali.
B. PODOBNIK
ASFALT IN VODA
Črnomaljska občinska skupščina je že naročila načrte za preložitev vodovoda in gradnjo kanalizacijskega omrežja v Zadružni ulici. Prebivalci omenjene ulice, pa tudi drugi so se doslej jezili nad neurejenostjo omenjene ulice. Tega pa bo sedaj konec. V prihodnjem letu nameravajo cesto, ko bodo končali dela pri polaganju kanalizacijskih in vodovodnih cevi, še asfaltirati.
ČRNOMAUSKI DROBIR
NI JIM PRESENETIL - Medtem ko je letošnji prvi sneg presenetil skoraj vse, so delavci zimske službe svojo nalogo opravili tako dobro, kot da bi beli element že dolgo čakali. Vse ceste so pravočasno spluži-li, zato prometnih zastojev ni bilo. Le avtoprevozniki so se znašli „na ledu“. Njihovi jekleni konjički so bili še vedno obuti v letno obutev...
MIR — V dobre stare čase so se prva dva dneva, ko je zapadel sneg, L, i povrnili Crnomaljčani. Živeli so kot v tistih časih, ko še niso poznali zoprnega zvonjenja in brnenja telefonov. Moker sneg je namreč pretr-
gal mnoge telefonske napeljave in mesto je bilo dva dni odrezano od sveta*.
OŽIVLJENO DELO - V krajevnih skupnostih v občini so minule dni pregledali delovanje odborov za splosni ljudski odpor, izvolili v vodstva neluj novih članov in poživili delo teh organov. Razdelili so tudi nekatere nove naloge.
PRIPRAVE - Mladinci v občini se v svojih aktivih vneto pripravljajo na občinsko konferenco ZMS, ki bo konec meseca. Pregledujejo dosedanje delo, izdelujejo delovne načrte za naprej in razmišljajo, kako bi ga še izboljšali.
Kse manj Črnomaljčanov,' ki so že preživeli mladostno razposajenost, zahaja v kino. Vzdušje med predstavami je namreč tako, da omogoča vse drugo, le zbranega spremljanja dogajanja na platnu ne. Za to poskrbijo, predvsem na nedeljskih popoldanskih predstavah, mladeniči, ki jih ne zanima film-
Red v kinu?
ska zgodba, pač pa izkoriščajo predstave za izživljanje, ki ni več le razposajenost,	marveč
velikokrat že pravo huliganstvo.
Uprava kina je bila doslej nemočna. Lahko je le ugotavljala škodo, ki so jo mladeniči povzročali predvsem z ugašanjem cigaret na stolih in še drugače. Žalostno je tudi, da skupina huliganov (drugače jih ne moremo imenovati), odvrne mnogo spodobnih gledalcev od obiskovanja kina.
Predstavniki uprave kina in črnomaljske temeljne kulturne skupnosti so opozorili, naj se obiskovalci filmskih predstav ne jezijo, če bodo v bodoče predstave prekinjali, da bodo miličniki najbolj nedostojne obiskovalce odstranili iz dvorane. Tako kot je sedaj, namreč ne gre več, za red in mir pa bodo morali malce potrpeti tudi tisti, ki ga spoštujejo. S sodnikom za prekrške so se že domenili, da bodo imeli „prednost” pri plačevanju kazni razgrajači med filmskimi predstavami.
B. PODOBNIK
Združitev je prinesla uspeh
štart novega podjetja TGP je spodbuden - Ni bila »politična« združitev V naslednjih treh letih za štirideset milijonov naložb
Ko sta se 1. julija metliško komunalno pocUetje in transportno podje^ združili v Transportno gradbeno podjetje, so mnogi namigovali, da je to „politična** združitev, ki se ne bo izkazala. Skupno poslovanje v treh mesecih pa je pokazalo, da so se skeptiki hudo zmotili, s£y poslovni rezultati nazorno govore, da je bila odločitev zapodenih v obdi kolektivih, ki sta se z referendumom odločila za združitev, pravilna.
Ugotovili pa so, da bo razvoj hitrejši, če bodo sile združili Novo podjetje TGP ima sedaj 320 delavcev, ki so zaposleni v gradbeništvu, transportu, obrti in komunalno stanovanjskem gospodarstvu. To so samoupravne enote podjetja, ki imajo svoje svete enot, letne načrte, samo ugotavljajo svoj dohodek, le lastnega žko računa nimajo. Na zborih lovnih ljudi so se odločili, da bo podjetje enostavna delovna organizacija.
„V treh mesecih skupn^a poslovanja smo ustvarili za 15 milijonov bruto dohodka, od tega 3,5 milijona akumulacije. To je mn<%o večji uspeh, kot sta ga dosegali podjetji pri ločenem poslovanju," je povedd v. d. direktorja TGP Franc Vrviščar. ,^ovprečni osebni dohodki pa so zaposlenim, odkar, smo zdri^ni, poskočili od 1.600 na 1.930 di-narjevi^V-v	'	•	'
Pbdieije ima 70 yo^, zapodeniV
Prejšnji podjetji sta nastali in se razvijaU zgolj po zaslugi od^ kanj in pridnosti zaposlenih ter sta kar dobro poslovali tudi točeno.
VEČ VARNOSTI PRI DELU
,Za naše zaposlene še nismo dovolj naredili," pravijo v TGP v Metliki Zato obstajajo tudi objektivni razlogi, saj' so delavci podjetja na delu v raznih krajih, l^ub temu so sklenili, da se bodo resneje kot doslej oprijeli reševanja socialnih in stanovanjskih problemov. Letos in prihodnje leto nameravajo zgraditi 10 stanovanj, pozornost pa bodo posvetili tudi izboljšanju delovnih pogojev ter varstva in z^ite pri de-Tudi seminaiji o varnosti pn l^lu;; ki jih bodo oj^anizii^ naj '^pripom<^ 'k večji <v)un6sti za^ ste^.	•
njeul pa sedaj sodelujejo tudi pri gradnjah avtocest Hoče-Levec, Po-stojna-Razdrto, Otočac-Zadar in še ponekod. Razen tega gradijo in popravljajo tudi cestno omrežje v Beli krajini
V TGP so si zastavili investicijski program za naslednja tri leta. S pomočjo bank bodo v omenjenem obdobju vložili 40 milijonov di- , narjev. Denar bodo porabili za modernizacijo strojnega parka, gradnjo nov^a obrata, v katerem bi našli I^ostor obrtniki, mehaniki in delavci raznih servisov, radi pa bi na območju Bele krajine zgradili tudi separacijo, ki bi belokranjski kamen ^ izkoriščala za material pri gradnji stavb in cest Investicije naj bi pripomogle k temu, da bi letno dos^ 80 mil^onov bruto dohodkov, od česar " n^ bi 12 milijonov ostalo za akumulacijo. Investirati pa nameravajo tudi v kadre, ki naj bi jih s štipendijami pridobivali že v zadnjih razredih osnovnih šoL
BRANKO PODOBNIK .
pričeli izdelovati v rud^u pred ' dvema letoma, so na tl^ ¥Bdno bolj iskane, 21 zaposlenih v tein obratu ' rudnika pa jih' niesee izdela 1.500 kvadratnih metrov. Iz istega
___________________________________ ^	. materialai so-pričeli letos izdelovati ■
točno, zakai ie letos tolikšno povpraše^^je po premogu, pravijo tudi okenske police in stopnice in
pa,dabigalikop«KMtoliko&or».ft£^g.	So'J
DATOVALI SO fCRt	|
V zadnji 'kivodajal^ akciji v Meffiki, ki je bila prejšnji \ mesec, je'darovalo'kri 337 k^odajalcev. Največ jih je'prišlo | iz ,3eti“, glede na število zaposlenih pa se je spet najbolj ^ izkazal Novoteks.- ,	'	\
iz posameznih podjetij in krajev je iprišlo na odvzem krvi i na^ednje število darovalcev:	’	I
Beti — 85, Novoteks 35, Komet — 25, IMV (Suhor) — ž 38, TGP — 24, Kmetijska zadruga — 18, Zdravstveni dom — | 5, Osnovna šola 18, Mercator - 16, Občinska skupščina - J n, Suhor in Jugoije — 18, Drašiči in Radoviča - 24, Gradac | Ž in Podzemelj — 19, Dobfavice — 5 in 32 Metličanov,	ž
Gradac bo sprejel goste
Osrednja republiška proslava ob 30-letnici Rdečega križa v B. krajini - Dvorana in avto
Junija 1944 so v ponosni partizanski Beli krajini, iz katere so partizani že prej za vedno pregnal sovražnike, ponovno ustanovili organizacijo Rdečega križa Slovenije. Prihodnje leto bo minilo od tistih hudih časov že trideset let, republiški odbor Rdečega križa pa bo 16. junija priredil v Gradcu v Beli l^jini osr^njo republiko proslavo.
Člani republiškega odbora Rdečega križa v Ljubljani so o organizaciji osrednje proslave prihodnje leto v Gradcu že govorili. Sklenili so, da bodo ob tej priložnosti Gradcuin s tem vsej Beli krajini nekaj poklonili. Belokranjci lahko na pomoč zares računajo, saj so na seji med drugim omenili tudi to, da imajo Belokranjci že zadosti proslav in da jim je potrebna resnična pomoč.
Metliški izvršni odbor občinske organizacije Rdečega križa je zato na zadnji seji razpravljal o tem, kaj bi bilo najbolje storiti za prebivalce Gradca. Vsekakor bo potrebno obnoviti dvorano, v kateri so pred 29. leti na novo ustanovili ^ovensko organizacijo Rdečega križa, saj bo tudi osrednja proslava prihodnje leto v tej dvorani.
Nova predilnica
Novoteksov nov obrat » 1975. letu
blizu sedanjega oorata Novotek-sove predilnice v Metliki bodo 26. novembra, ko praznuje občina krajevni praznik, položili temeljni kamen, kjer naj bi do srede 1975 zrasla nova predilnica. Investicija bo veljala okrog 80 milijonov dinarjev, v predilnici pa bo zaposlenih novih 100 parov rok - med njimi največ moških.
V predilnici, ki bo najsodobneje opremljena z italijanskimi in angleškimi stroji, bodo predli samo surovo prejo. V Novoteksu računajo, da se bo njihova proizvodnja potem, ko bodo proizvajali tudi v novem obratu, podvojila.
Letos bo kolektiv, ki šteje 220 zaposlenih, kljub pomanjkanju elektrike v septembru izpoInU svoj letni načrt; napredli bodo 715 ton česane preje.
V Metliki so se zato domenili, da bodo izdelali predračun stroškov za obnovo dvorane v Gradcu in za nakup kombija, ki bi vozil šolske otroke v šolo in 'domov. Upajo; da se bo republiški odbor Rdečega križa izkazal in da ne bo prelomil besed, ki obljubljajo pomoč. Podrobneje pa se bodo v Metliki o organizaciji proslave še dogovorili.
Zmagal razum
'Go^odar^eniki in tudi drugi vedo,-da imajo mo^osti na trgu, kjer vlada vse huj^ konkurenc^ močni. S|bkejši zaostajajo in propadajo. R^dbro-bljenost je obsojena na st%ns^ jo, manjše organizacije se težko dokopljejo do bančnih posojil, težko prodrejo s svojimi ponudbami, skratk^ ostajajo v ^nci večjih.
Zato je treba ^jati vse'tiste, ki na vse načine skušajo (v nevednosti ali pa hote) preprečevati razne integracije. Uporabljajo najrazličnejše metode, največkrat pa govoričijo, da bo pri morebitni združitvi dveh podjetij večje „požrlo“ manjšega, ali pa, da bo iz enega slabega in enega dobrega nastalo povprečno podjetje. Skratka, vsem, ki jih nočejo ali nočejo poslušati vsiljujejo svoje mnenje o politični int^raciji.
Približno tako je bilo tudi pred meseci, ko sta se delovna kolektiva komunalnega in transportnega podjetja v Metliki odločevala o združitvi Na srečo je med večino zaposlenih zma^ razum, tako da podjetji že tri mesece poslujeta skupaj. In to zelo uspešno, vzorno! Ustvarjeni dohodek se je zelo dvignil, temu primemo so se povečali tudi osebni dohodki zaposlenih. Združitev tudi ni prinesla „raz-kola“ med vodilnimi iz obeh prejšnjih podjetij, kot so pričakovali črno^edci. Skupaj z vsemi zaposlenimi so pljunili v roke. Rezultati pa so že vidni.
V ____________ B.	PODOBNIK/
m
Metličani, predvsem pa prebivalci Drašič, upajo, da se bo^o kn^u vozili po asfaltu do svoje vasi. Na sliki: delo na cesti Metlika-Drašiči. (Foto: B. Podobnik)
SPREHOD PO METLIKI
MLADI V SLO - v torek, 6. novembra, so člani predsedstva občinske konference ZMS spregovorili o vlogi mladinske organizacije v splošnem ljudskem odporu. Kritizirali so tudi nekatere ne dovolj ddav-ne člane predsedstva in še enkrat ugotovili, da bi bilo prav, če bi imela mladinska organizacija poklicnega sekretarja.
NOVA KNJIŽNICA - Člani izvr-šega odbora metliške temeljne kulturne skupnosti so na zadnjem sestanku s predstavniki republiškega Zavoda za spomeniško varstvo spregovorili o dolžnostih temeljne kulturne skupnosti do te ustanove. Seznanili pa so se tudi z delom pre-
novljene knjižnice.
PRVI SNEG - S prvim snegom, ki je dokaj presenetil Metličane, so se pričele „zimske“ težave pešcev. Razen tega, da moker element močno ovira promet, nagaja tudi pešcem, predvsem posredno: avtomobilisti se za uboga bitja na pločniku ne zmenijo in jih prav nesramno škropijo z brozgo. Obzirnost bi se morala zares uveljaviti
TRGOVINI - Prebivalci Podzemlja in vasice Curili se že mesec dni veselijo novih trgovin v svojih krajih. Obe trgovini je odprla kmetijska zadruga in prodajalci v njih so z dosedanjim prometom v lokalih zadovoljni.
metliški tednik
RESET0 REŠETO RESETB REŠETO REŠETO REŠETol
Preveč ali premalo pristrižene peruti?
Veliko novosti v cestnem prometu in stari grehi • Občinski in republiški mostovi se podirajo • Kjer lahko voziš 100, omejeno na 40, kjer lahko le 40, dopuščeno voziti 100
Jožeta Benčino, predsednika sveta za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini Ribnica smo zaprosili za razgovor o nekaterih novostih v cestnem prometu in drugih perečih prometnih vprašanjih na območju občine Ribnica.
-	Na katerih cestah v ribniški občini je po novih predpisih hitrost omejena na 100 lan na uro in na katerih na 80 km?
Omejitev 100 km na uro velja za ceste iz Ribnice proti Kočevju, Ljubljani, Žlebiču, Sodražici in Loškemu potoku. Za ostale velja 80 km na uro. Izjema so lokalne (občinske) ceste, za katere velja omejitev 40 kiri na uro, kar je naše komunalno podjetje, ki te ceste vzdržuje, tudi označilo s posebnimi tablami. Seveda je treba pri vožnji
Ivanka BambičT „Ko bom velika, bi bila rada tovarišica. To me najbdj veseli.“ (Foto: J. Primc)
Varujemo novo šolo
Odkar imajo v Loškem potoku novo šolo, so uvedli tudi dežurstvo. Kot dežurni se izmenjujejo učenci višjih razredov.
„Ena glavnih nalog dežurnih je, da varujemo novo šolo in pazimo na red. Nova šola je bila draga. Zanjo so naši starši prispevali v obliki samoprispevka, mi pa smo jo dolžni varovati," je povedala učenka 7. razreda Ivanka Bambič, ki je bila ob našem prihodu dežurna šole.
Dežurni imajo posebni zvezek, v katerega vpisujejo, če se zgodi kaj nenavadnega. Je že tako, da uščipne nagajiva žilica zdaj tega, zdaj onega, potem pa se lahko zdrobi šipa ali polomi kaj drugega...
upoštevati še vse ostale omejitve in stanje ceste. Proti Loškemu potoku na primer ne kaže voziti s 100 km na uro, ampak le s 40.
- Omejitev hitrosti na nekaterih cestah skozi naselja je celo stroga. Občani opozarjajo, da so se v zadnjem obdobju meje naselij znatno podaljšale. Prihaja do tega, da je vožnja skozi njive in travnSce na ravni pregledni cesti omejena na 40 ali 50 km na uro. Zakaj je to potrebno?
- Veljajo omejitve skozi naseljene kraje v občini na 50 km na uro, oziroma skozi Ribnico in Sodražico 40 km na uro. Res pa so se meje naselij in s tem omejitve hitrosti v zadnjem času razširile. Tako je na primer naš svet predlagal, naj bi s kočevske strani stal v Ribnici znak za omejitev hitrosti pri odcepu ceste proti Hrovači, v resnici pa stoji že-pred goričevskim mostom. Tako se je Ribnica res jnalo preveč podaljšala. Isto velja na drugi strani Ribnice, ko je znak na gorenjskih njivah. Ce niso znaki tam, kjer je potrebno, potem učinkujejo na voznika prav nasprotno, kot bi morali. Voznik pa po ravni, pregledni cesti, ki je celo izven naselja, pač vozi, kolikor bo za okoliščine primemo. Ko pa pride do nevarnega mesta, kjer bi res mo- • ral zmanjšati hitrost, pa se lahko zgodi, da bo na znak omejitve pozabil in pride do nesreče. Verjetno je vzrok za označevanje omejitve hitrosti že na tabli kraja ta, da je tako označevanje cenejše.
- Po novem predlogu naj bi voznik ne smel imeti v kj^i nič alkohola. Nekateri menijo, da je to le predpis več in da naj bi bil le en predpis, ki bi določal strogo kazen za vse, ki vozijo nevarno, ki ogrožajo življenje drugih in povzročajo nesreče, ne glede na to, ali vozijo vinjeni, trezni ali pod vplivom mamil, zdravil ali le iz objestnosti. Spet drugi pa so za to, da med vožnjo voznik sploh ne sme imeti v ,k^i alkohola. Kaj je po vaše prav?
- Dosedanja statistika nesreč nam ne dovoljuje dvomov, ali alkohol v prometu ah ne: Vsakemu ne moremo predpisati, koliko alkohola lahko spije, da bo še varno vozil -na vsakega namreč ista količina alkohola različno vpliva - zato je prav, d2 \elja za vse popolna trez-
nost. Naslednja faza prizadevanj za varno vožnjo bo, da bodo prepovedana mamila in zdravila, ki vplivajo na sposobnost voznika, da ne vozi več varno. Predvidoma bo treba spisek teh zdravil javno objaviti. Zelo pomembno pa je tudi izločanje iz prometa tistih ljudi, ki nevarno vozijo ali povzročajo nesreče. Ta ukrep ni nič manj pomemben kot izločanje voznikov, ki uživajo alkohol.
Mostovi razpadajo
-	Ob zaključku povejte za bralce še svoje mnenje o mostovih v občini, ki so zelo slabi, hkrati pa življenjsko pomembni za gospodarstvo in ljudi. Gre predvsem za most v Ribnici in Sodražici.
mm
morajo podjetja ali šoferji prevažati na lastno odgovornost preko mostov, ki ne prenesejo obremenitve nad eno tono. Zavestno delamo prekrške. Po moje bi moral vsak znak, ki omejuje promet oziroma večjo nosilnost, imeti dodatni znak, kje je obvoz. Ce tega ni, je ukrep o omejitvi nosilnosti ali prepovedi promer ta neživljenjski. Z njim si le nekdo opere roke oziroma se znebi odgovornosti, če bi se kaj zgodilo. V tem, ribniškem, primeru bi moral potekati promet ^ozi Breže, a tudi tam mostovi in ceste ne dovoljujejo osnega pritiska nad 4 tone.
Še hujši primer je most v Sodražici. Ce se podre, nam popolnoma onemogoči prometne zveze s polovico občine. Sredstva za posodabljanje cest je treba uporabiti tudi za urejevanje mostov. To je treba reševati takoj. Zgodi se namreč lahko, da prihodnjič ne bo prišlo le do „kopanja" brez hujših posledic, kot se je zgodilo pred kratkim v Sodražici, ampak do človeškili in materialnih žrtev.
- Samo še to: v katero pristojnost oziroma vzdrževanje sodita ta dva mostova?
- Most v Ribnici je občinski, v Sodražici pa republiški.
JOŽE PRIMC
Te dni je podjetje RIRCTTUbnica poslalo na Dansko 10 snežnih plugov, 10 pa so jih poslali že prej. Na sliki: viličar pelje plug v barvanje. (Foto: J. Primc)
Obračun uresničevanja sporazumov
Analiza o uresničevanju samoupravnih sporazumov In dogovorov bo hkrati tudi obračun dela občinske skupščine in njenih organov pred bližnjimi volitvami - Pokazati na tiste, ki se dogovorov ne držijo
Jože Benčina: „Iz prometa izločiti vse, ki povzročajo nesre-če.“
—	Mostovi so res posebno poglavje našega prometa. Industrija na Mali Mlaki je praktično odrezana od Ribnice, ceste in železnice. Blago
Zaradi obširnih nalog pri izvajanju ustavne reforme je bilo doslej premalo storjenega za redno spremljanje izvajanja vseh nalog, ki izhajajo iz sprejetih samoupravnih dogovorov in sporazumov, pa tudi za ugotavlja-
Ciganom se podira baraka
Družine Silve Hudorovič se otepajo Ribničanje, pa tudi v Kočevju se ne potegujejo zanjo
„Pet naš živi v baraki, gšpud,“ je potožil Cigan oziroma Rom Boštjan Hudorovič, ki živi s hčerjo in tremi
VPIS ČLANOV AMD
Avto-moto društvo Ribnica je začelo vpisovati člane za leto 1974. Letna članarina znaša za avtomobiliste 100 din, motoriste 50 din in pešce 30 din. Vpisuje France Gričar.
V tej razpadajoči baraki živi družina Silve Hudorovič. V Ribnici se je otepajo, ker ima stalno prebivališče v kočevski občini, v ribniški občini pa živi že 10 let. (Foto: J. Primc)
vnuki v baraki, ki bo vsak čas zlezla skupaj, v Lepovčah pri Ribnici.
Vrat ni, skozi streho curi. Ženske tarnajo. Kaj storiti? Pri predsedniku občinske skupščine Bogu Abrahamsbergu smo zvedeli:
„Med razpravo o ciganskem vprašanju v občini smo ugotovili, da je v naši občini stalno prijavljenih 14 Ciganov oziroma Romov. Že celo desetletje pa živi v naši občini še Silva Hudorovič s tremi otroki - najmlajši je star 3, najstarejši pa 14 let
-	in očetom.
Za vse Cigane, ki so redno prijavljeni v naši občini, bo potrebno v okviru programa stanovanjske gradnje zagotoviti primerna stanovanja. Nikakršne pripravljenosti pa ni, da bi tako stanovanje zagotovili tudi Silvi in njeni družini, ker ni v Ribnici stalno prijavljena."
Silva Hudorovič z družino in njen oče so stalno prijavljeni v kočevski občini, od koder dobivajo občasno tudi družbeno denarno pomoč. Vendar želijo vsi ostati za stalno v ribniški občini. Svet krajevne skupnosti Ribnica pa seveda vztraja, da se morajo Hudoroviči nastaniti tam, kjer so za stalno prijavljeni.
nje težav, ki pri tem nastajajo. Zaradi domneve, da se sprejeti sporazumi in dogovori ne izvajajo dosledno, so na sestanku članov ZK občinskih upravnih organov sklenili, da bodo do 27. novembra pripravili o tej zadevi natančno poročilo, o katerem bo razpravljala tudi občinska skupščina na prvi seji.
Uprava občinske skupščine namerava s tp analizo spodbuditi vse zainteresirane, vse podpisnike sporazumov in dogovorov, predvsem pa družbenopolitične organizacije, da bi še pred volitvami temeljito ocenili v občini veljavne samoupravne sporazume in dogovore ter njihovo izvajanje. To so nove oblike samoupravnega delovanja, zato je najbolje, da že na začetku z vso resnostjo zasledujemo, kako se v praksi uveljavljajo in uresničujejo.
V	ribniški občini velja trenutno osem takih sporazumov in dogovorov, ki se nanašajo na družbene denarne pomoči, štipendije, kadrovsko politiko, osnove za nadomestilo odbornikom, poslancem ter voljenim in imenovanim osebam, financiranje in vzgojo predšolskih otrok, strokovno družbeno in splošno izobraževanje odraslih in mladine, usmerjanje denarja za stanovanjsko gradnjo ter na merila in pogoje, po katerili so občani
dolžni na javni poziv predložiti podatke o premoženju in nači-. nu njegove pridobitve.
Ni rečeno, da se bodo z oceno strinjali vsi zainteresirani. Vendar naj bi med kritično oceno odkrito pokazali na tiste, ki se sprejetih sporazumov in dogovorov ne držijo. Dejstvo namreč je, da so nekateri sporazumi sprejeti, ne izvaja pa jih skoraj nihče. Podrobneje bodo občani seznanjeni s tem po občinski seji-
To oceno, ki so jo zalitevali komunisti, ki delajo v upravnih organi občinske skupščine Ribnica, lahko prištevamo med prve priprave za obračun dela občinske skupščine in njenih organov pred spomladanskimi volitvami. Med razpravo bodo gotovo odkriti pomembni elementi za izdelavo programa dela za naslednje volilno obdobje, se pravi od leta 1974 do 1978.
J. PRIMC
KMALU MALA ŠOLA
Na ribniški osemletki vpisujejo ' otroke v malo šolo. Koliko jih bo, še ; ne vedo, predvidoma pa jih bo za 5 oddelkov, medtem ko jih je bilo lani za 6, oziroma jih je obiskovalo 160 • otrok. Trije oddelki bodo na cen- ; tralni šoli, dva pa na podružničnih. ‘ Mali šolarji bodo predelali predpisani 100-urni učni program. VRibnici^' bodo imeli pouk najprej bližnji otroci; ko bo ta oddelek končal, bo prišel na vrsto drugi, za njim pa tretji.
lillllllllllllll
»Fantje, stvar je taka in taka...«
Tako se začne obveščanje delavcev in z njim boljša samouprava • Delavec naj odloča, ne le opazuje in spremlja dogajanja
Milan Tekavec je ključavničar v RIKO Ribnica. Prizadevno je delal in še dela v raznih organizacijah, med drugim tudi v li^adinsid in ZK.
— Pogovorila bi se predvsem o izhodiščih za bližnji kongres ZKJ in drugih pripravah za oba kongresa. Vendar naj bi o tem ne govorila na splošno, ampak v luči tvojega dela in mišljenja oziroma dela in odnosov v vašem podjetju in v občini .. .
- Takoj na začetku naj povem, da o izhodiščih pri nas še nismo razpravljali. Po moje bi morali pred razpravo najprej bolje, globlje in na razumljiv način seznaniti z izhodišči vse neposredne proizvajalce, šele nato pa bi lahko o tem učinkovito razpravljali. 2al je pri nas samoupravljanje bolj na papirju kot pa resnično. Niso uveljavljene niti tiste samoupravne pravice, ki so žc uzakonjene, da o novili sploli ne govo-
rim. To pa je, razumljivo, zato, ker je pri nas zaposlenih veliko mladih delavcev, ki o samoupravljanju malo vedo, in zato, ker so naši delavci hkrati kmetje in bolj mislijo na t6, kaj bodo popoldne postorili na kmetiji, kot o tem, kako bi bolje upravljali podjetje. Torej je po podjetjih treba organizirati - in to po manjših skupinah, ker sicer ni razprave -predavanja o izhodiščih. Taka predavanja bi morala biti o ustavnih spremembah in drugem. Ljudi je treba osveščati, če hočemo napraviti korak naprej!
— Kaj meniš o delavski kontroli?
- Naj si delavci iz proizvodnje ah 00 ZK ali sindikata ali delavskega sveta še tako razbijamo glavo, je končno vse preveč prepuščeno naključju. l ako je vsaj moje mnenje. Kdo izmed proizvajalcev je sploh sposoben, da se bo z vsem tern spoprijel? Prav zato pravim, da so prej potrebna predavanja, osveščanje de-lavccv, potem bomo šele sposobni to izpeljati. Ne spominjam se, da bi
pri nas razpravljali o delavski kontroli. Občinski komite naj bi tudi prej razčistil, kako naj delavske kontrole zaživijo.
-	V ribniški občini sta v zadnjih letih propadli dve podjetji, GRADBENIK in STANGRAD. Zakaj? Kako preprečiti, da podjetja ne bi propadala?
ODGOVORNI SO SE OBNAŠALI NEODGOVORNO
Po moje je premalo, če je v podjetju le en član ZK in če ne delajo tudi vse ostale organizacije in organi. Ce bi vse to delalo, sem prepričan, da se kaj takej-a ne bi zgodilo. Uprava podjetja tudi ni upo.števa-la opozoril občinskega komiteja ZK, sindikalnega sveta in občinske skupščine. Odpovorni v podjetju so se obnašah lu-odgovorno. Razgovore o združitvi so na piinier vodili Ic vodilni. Samovolja vodilniii in nedelav-
nost organizacij in samoupravnih organov sta spet mogoči le, če delavci niso izobraženi. Ce ljudje niso izobraženi, so krive politične organizacije in vodilni ljudje v podjetju. Sama uprava v podjetju bi morala dajati več poudarka izobraževanju in več prispevati zanj. Uprava in samouprava morata najti skupen jezik, ker bodo le tako laliko oboji prispevali k uresničevanju Titovega pisma.
Milan Tekavec; „Ljudi je treba osve.ščati, izobraževati, če hočemo napraviti korak naprej.“ (Foto: J. Primc)
— Kako pa je treba v bodoče ukrepati, če vodstvo podjetja ne upošteva navodJ ZK, sindikata in občinske skupščine in zato propade? Kaj naj bi ukrenili v bodoče, da do takili primerov ne bi prišlo?
- Rešitve ne vem, vendar menim, da bi morali v bodoče ostali izven podjetja delati bolj učinkovito, če tega v podjetju nočejo ali ne morejo.
— Koliko TOZD bo v vašem podjetju?
- Odločili smo se za eno, ker je malo zaposlenih.
— Delavec naj bi si upal povedati vse. Ne bi se smel bati posledic. Kako je pri vas in kaj praviš o tem?
- Nesmiselno je, da bi se posameznik v nekaj zaletaval, treba je nastopati organizirano. Potrebna je enotnost. Na občinski ravni pozdravljamo ustanovitev aktiva neposrednih proizvajalcev. Na .sestanku teh aktivov '.se delavci upajo zastopati stališča, ki .se jih v podjetju ne bi. Opozarjajo na nepravilnosti, zahtevajo odgovore. Vse .to pripombe pridejo končno do podjetja, kjer le morajo na vpraš;inja dati odgovor in urediti zadeve, na katere delavci
upravičeno opozarjajo. Aktiv delavcev je odlična zamisel!
- Kakšno pa naj bi bilo po tvojem najučinkovitejše obve-'ščanje v podjetju?
- Več sestankov kolektiva oziroma posameznega obrata je najbolj učinkovito obveščanje, ki lahko skupaj z izobraževanjem zelo izboljša samoupravo. Te sestanke mora zahtevati ZK. Zditj je tako: delavski svet nekaj sklene, nato dolgo traja, da je napravljen zapisnik, pa spet nekaj dni, da ga izobesijo na oglasni deski in da ga ljudje prebero. Medtem pa je že vse o tistih zadevah .sklenjeno in izpeljano. Delavci torej ne mcKrejo prispevati svojih zamish za reševanje zadev. Sestanki obrata ali kolektiva bi morali biti torej večkrat in krajši. Rekh bi nam: „1'antje, stvar je taka in taka. Razmislite o njej. Cez dan, dva ali tri se dobimo, pa boste povedali svoje mišljenje o njej." Tako bi delavec odločal o stvareh, zdaj pa jih le spremlja oziroma opazuje.
- Delavec je običajno hitro kaznovan, če kaj žagreši. Kaj pa vodilni?
- V.sak naj odgovarja za svoje delo! Pov.sod, pri vsakem posamezniku je treba več reda in odgovornosti. Iako mislim jaz, zavedam pa se, da to ni popoln odgovor. y
J. PRIMC
RAZPISNA KOMISIJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVODA ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO, Prešernov trg 5
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA (ni reelekcija):
1) DIREKTORJA in
2) TAJNIKA - RAČUNOVODJE.
Pogoji pod 1):
— visokošolska izobrazba (prednost imajo slavisti) in 2 leti prakse v kulturno-prosvetnih institucijah ali
— višješolska izobrazba in 4 leta prakse v kulturno-prosve-tnih institucijah ali
— srednješolska izobrazba in 10 let prakse v kulturno-prosve-tnih institucijah.
Pogoji Po 1):
— višja ekonomska izobrazba ali
— ekonomski tehnik, prednost imajo kandidati s prakso.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Stanovanje ni na razpolago.
V	prijavi je navesti kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih mest ter priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa.
Veletrgovina
„MERCATOR",
Ljubljana
TOZD MERCATOR Novo mestc
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.2 PRODAJALCEV ŽELEZNINSKE STROKE ZA PRODAJALNO ŠENTJERNEJ,
2.1 ADMINISTRATORKE V PRODAJALNI ŠENTJERNEJ
Pogoji za sprejem:
Ad 1: kvalificirani trgovski delavec železninske stroke,
Ad 2: administrativna šola ali ustrezna srednja strokovna izobrazba.	^
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto. Glavni trg 3, do vključno 24. 11. 1973.
PROSTO DELOVNO MESTO!
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
vabi k scdeloi^Rl'j
ADMINISTRATORJA v splošnem sektorju
Pogoji za zasedbo:
— 4-letna administrativna šola z 2-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami
— ekonomska srednja šola z 2-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami in obveznim dobrim znanjem strojepisja
Pismene ali osebne prijave s potrebnimi dokumenti o izobrazbi in praksi sprejema splošni sektor. Novo mesto, Trdinova ul. 23, do zasedbe delovnega mesta.
Nastop dela je možen takoj.
m
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
PROSTO DELOVNO MESTO!
„Slovenijales",
Ljubljana
„LIK", LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
VZDRŽEVALCA
Pogoji: kvalificiran strojni ključavničar z najmanj dvema letoma prakse.
Pismene prijave sprejema splošni sektor podjetja. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
KAVARNA NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoj:
— visoko kvalificirani gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu
ali
— višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu
Prijavi morajo karKlidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi in potrdilo o nekaznovanosti.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi' na naslov:
Kavarna Novo mesto za „razpisno komisijo"
V
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI METLIKA razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI.
Pogoji: srednješolska izobrazba, po možnosti gradbeni tehnik.
Nastop službe s 1.1.1974.
Pismene ponudbe s kratkim žvijenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: Krajevna skupnost Metlika, Metlika, Breg revolucije 15, najkasneje do 1.12.1973.
PROSTA DELOVNA MESTA!
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
V
razpisuje prosta delovna mesta:
1. ZDRAVSTVENEGA SVETOVALCA,
2. REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE II,
3. REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN OTROŠKI DODATEK II. - ČRNOMEU,
4. FINANČNEGA REVIZORJA,
5. STROJNEGA KNJIGOVODJA ZA PRISPEVKE,
6. REFERENTA ZA KONTROLO IN PORAVNAVO RAČUNOV DELAVSKEGA ZAVAROVANJA.
POGOJI:
pod 1: dokončana medicinska fakulteta, 10 let zdravniške prakse in znanje slovenskega jezika, pod 2. in 3: dokončana pravna fakulteta I. stopnje, ali višja upravna šola, ali višja šola za socialne delavce, ali njim sorodne šole in 3 leta prakse, pod 4: dokončana višja ekonomsko-komercialna šola ali njej sorodna šola in 3 leta prakse, pod 5. in 6: dokončana ekonomska srednja šola ali njej sorodna šola in 2 leti prakse.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev morajo kandidati počisti v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Koinuriaini zavod za socialno zavarovanje. Novo mesto. Kldfičev trg. št. 3.
Kmetijska zadruga KRKA,
Novo mesto,
išče sodelavca za prosto delovno mesto DELOVODJE V JURKI VASI
Za delovno mesto veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji: srednja šola kmetijske ali živinorejske ali veterinarske smeri in strokovna sposobnost vodenja delovišča.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Kandidati naj vložijo prijave kadrovski službi na gornji naslov.
Razglas velja do zasedbe.	\
M ETAINA
Komisija za sprejem in odpust delavcev PRI TOZD TLK KRMELJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. NABAVNI REFERENT POGOJ:
a) tehniška srednja šola kovinske stroke s 3-letno prakso
b) KV trgovec s prakso v železnini (5 let)
2. REMONTNI ELEKTRIČAR Pogoj:
KV električar — jaki tok s 1-3-letno prakso pri vzdrževanju
3. SKLADIŠČNI KARTOTEKAR Pogoj:
administrativna šola — brez prakse, šola v gospodarstvu — trgovske stroke — po možnosti s prakso v kovinski stroki Nastop službe za vsa navedena delovna mesta je takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije, Maribor — TOPLARNA LJUBLJANA, Ljubljana, Toplarniška 19 — Upravni odbor za delovna razmerja in socialno varstvo objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. ADMINISTRATORJA
2. PRIPRAVNIKA - EKONOMSKEGA TEHNIKA
3. STROJEVODJO ZA IZMENIČNO DELO
4. VEČ KURJAČEV ZA MEHANIZIRANO KURJENJE ZA IZMENIČNO DELO
5. VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
6. VEČ OBRATNIH ELEKTRIČARJEV ZA IZMENIČNO DELO
7. VEČ ELEKTRIČARJEV
8. PR EMI KAČA
9. VEČ ČISTILCEV
10. ČISTILKE
11. VEČ NK DELAVCEV ZA IZMENIČNO DELO
12. VEČ NK DELAVCEV
»a
Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. upravno-administrativna šola z 1-letno prakso po diplomi in znanjem nemškega jezika; poskusno delo 60 dni. pod 2. ekonomska srednja šola; pripravniška doba 1 leto pod 3. poklicna šola z izpitom za strojevodjo parne in motorne vleke; poskusno delo 60 din pod 4. KV ključavničar z izpitom za kurjača za mehanizirano kurjenje; poskusno delo 60 dni pod 5. KV strojni ključavničar; poskusno delo 60 dni pod 6. KV električar; poskusno delo 60 dni pod 7. KV električar; poskusno delo 60 dni pod 8. izpit za premi kača; poskusno delo 60 dni pod 9.10., 11. in 12. NK delavci; poskusno delo 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: TOPLARNA LJUBLJANA, Ljubljana, Toplarniška '*,5^ do 20.
11.	1973. Z vsemi kandidati se bomo ustnq pogovorili in jih nato pismeno obvestili o izidu izbire.
PRILOŽNOST ZA NEKVALIFICIRANE DELAVCE
»KOVINARSKA« tovorna Industrijske opreme In konstrukcij - KRŠKO
potrebuje zaradi razširitve poslovanja nove sodelavce in
OBJAVUA prosta delovna mesta za
15 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
ki bi takoj po nastopu zaposlitve obiskovali na stroške podjetja tritedenski osnovni tečsj za obločno varjenje in rezanje pri Zavodu SRS za varjenje v Ljubljani.
K sodelovanju vabimo predvsem mlajše nekvalificirane delavce z odsluženim vojaškim rokom.
Poskusna doba je tri mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Interesenti naj osebno vložijo prošnjo za sprejem do vključno 22. novembra 1973 v kadrovskem oddelku podjetja.
TRGOVSKO PODJETJE,
SEVNICA, Glavni trg 25
RAZPISUJE
delovno mesto
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA (ni reelekcija)
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
1. da ima višjo strokovno izobrazbo pravne, upravne ali socialne stroke ali organizacijske smeri,
2. da ima najmanj 3 leta uspešne delovne prakse pri opravljanju samostojnih opravil v splošnem sektorju delovne organizacije,
3. da ima sposobnost kontaktiranja z ljudmi,
4. da pozna predpise o delovnih razmerjih, socialnem, invalidskem in pokojninskem zavarovanju,
5. da ima družbeno-politične in moralno-etične kvalitete. Kandidati morajo predložiti pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev ter pismena dokazila o strokovnosti, letih prakse in da jim po določbah zakona oziroma po pravnomočnosti sodbe sodišča ni prepovedano delo na razpisnem delovnem mestu.
Stanovanje ni na razpolago.
2!aposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe brez zahtevanih dokazil se ne bodo obravnavale. Ponudbe pošljite na naslov:
TRGOVSKO PODJETJE, SEVNICA, Glavni trg 25.
Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisju.
St. 46 (1233) - 15. novembru 1973
DOLENJSKI LIST
21
TEDENSKiLE
B
Četrtek, 15. novembra - Leopold Petek, 16. novembra - Jerica Sobota, 17. novembra - Gregor Nedelja, 18. novembra - Hilda Ponedeljek, 19. novembra - Elizabeta Torek, 20. novembra — Srečko Sreda, 21. novembra - Marija Četrtek, 22. novembra — Cecilija
BRESTANICA: 17. in 18. 11. ameriški barvni film „Cmi šeriT‘.
BREŽICE: 16. in 17. 11. ameriški barvni film „Siera toride“. 18. in 19. 11. ameriški barvni film „El condor“. 20. in 21. 11. špansko-italijanski	barvni film
„Tujec imenovan pokopališče".
ČRNOMELJ:	18.	11.	nemški
barvni film „Balzakove grešnice“. 21. 11. nemški barvni film ,4ieintje — sonce bo spet zasijalo".
KRSKO: 17. in 18. 11. ameriški film „Ko šola gori“. 21. 11. ruski barvni film „Osvoboditev".
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM fanta na stroju za predelavo bakelita. Hrana in stanovanje zagotovljena. Dober zaslužek! Janez Zsletel, Stanežiče 22, Ljubljana-Sentvid.
ZA DELO v bifeju iščem dekle, lali-ko je začetnica. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Vse ponudbe pošljite na naslov: Bife pri Lovcu, Ljubljana, Kavčičeva 8.
ISCEM KUHARICO in natakarico. Stanovanje in hrana v hiši. Mesečni dohodki po dogovoru. Milan Herakovič, Kostanjevica na Krki, Oražnova 9.
ZA BIFE takoj prejmemo natakarico, lahko priučeno in dekle, ki ima veselje za priučitev v bifeju. Hrana in stanovanje v hiši, nedelje in prazniki prosti. Bife expres, Kajuhova 18, Ljubljana.
REDNO ZAPOSLITEV v popoldanskih urah dobi natakarica ^ natakar. Vprašajte v gostilni Opua, Trebnje.
METLIKA: Od 16. do 18. 11. fi-ancoski barvni film „Strojnica z Ažurne obale“. Od 21. do 25. 11. jugoslovanski barvni film „Mostobran".
MOKRONOG: 17. in 18. 11. domači barvni film „In bog je ustvaril kavarniško pevko".
MIRNA: 17. in 18. 11. „Žandar se ženi".
NOVO MESTO: Od 16. do 19. 11. ameriški barvni film „Šampion Rodea". Od 20. do 22. 11. španski barvni film „Sam proti bandi".
- POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 16. do 20. 11. barvni film „Alibabine pustolovščine".
RIBNICA: 17. in 18. 11. angleški barvni film „Vohunka Darling Lili".
SEVNICA:	17. in 18.	11.
ameriški film „Vitezovi Ruleta". 21. 11. italijanski film „Jegulja 300 milijonov"
ŠENTJERNEJ: 17. in 18. 11. „Za rablje ni milosti".
TREBNJE:	17. in 18.	11.
ameriški barvni ljubezenski film „Rajanova hči".
012
ST^
ODDAM samskim osebam enosobno stanovanje v Trebnjem. NasJov v upravi lista (2870/73)
ODDAM opremljeno samsko sobo.
Naslov v upravi lista (2864/73). SOBO ODDAM preprostemu fantu. Centralna kurjava in souporaba kopalnice. Naslov v upravi lista (2863/73).
OPREMLJENO in ogrevano sobo v bližini tovarne Novoteks ali v Novem mestu išče mlajši uslužbenec. Naslov v upravi lista
au9in).
iSCEM družinsko stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam vnaprej oziroma dam večjo nagrado. Naslov v upravi lista (2850/73).‘
OPREMLJENO SOBO oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (2851/73).
Motorna vozila
UGODNO PRODAM dobro ohranjen moped (4-brzinec, letnik 1972). Gregorčič Jože, Družinska vas 14, Smaiješke Toplice.
ZARADI ODHODA v tujino prodam malo rabljen traktor znamke Ursus (35 KM). Cena ugodna. Jože Motore, Zigarski vrh 4, Sevnica.
UGODNO PRODAM VW, letnik 1965, dobro ohranjen. Janko Levstik, Mrtovec, Šoštanj pri Sevnici.
POCENI PRODAM IMV kombi Kurir 1600 B, malo karamboli-ran, z dodatno ograjo in novo cerado, ter zastavo 750, letnik 1965, motor obnovljen. Ogled vsak dan po 14. uri. Kotaijeva 7, Novo mesto.
NSU 1200 C, letnik 1970, ugodno prodam. Dol. Toplice 57.
PRODAM osebni avtomobil zastavo 750, letnik 1969. Dragomir Vukovič, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 4
PRODAM ali zamenjam za gradbeni material nov avto Z^orožec— ZAZ. Poizve se po telefonu (068) 22-572.
PRODAM škodo, letnik 1968, po ugodni ceni. Jože Kosec, Brusmce 72.
UGODNO PRODAM rabljeni VW-hrošč. Informacije po telefonu 21-941.
NUJNO prodam zastavo 750 (prevoženih 39000 km), registrirano do aprila 1974. Cena lO.CKK) din. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Anica Novak, Osojnik 35, Semič.
PRODAM avto NSU prinz 1200 C, letnik 1970, ali zamenjam za fiat 750 in prodam nov polkavč. Re-gefča vas 17 3. Novo mesto.
p R.O DAM
UGODNO PRODAM dobro chjanje-no dnevno sobo. Informacije po telefonu vsak dan do 14. ure 21-770, Milojevič.
PRODAM štiri leta starega volčjaka, dobrega čuvaja. Tone Pavec, Canl^eva 27, Novo mesto.
PRODAM leseno hišo za prestavljanje. Naslov v upravi lista (2855/73).
UCJODNO prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Informacije dobite po telefonu 22-243, Injac, vsak dan po 15. uri.
UGODNO PRODAM nov, še nerabljen pletilni stroj Singer, dvore-dr.i, dolžina 120 cm. Naslov v upravi lista (2858/73).
PR(5dAM lahek gumi voz (1500 kg) samec, voziček, reporeznico, dva komata ih trodelne brane za konja. Pojasnila: Jelše 5, Otočec.
PRODAM skoraj nov otroški voziček s športnim vložkom. Jože Rodič, Dol. Straža 59.
PRODAM dvoredni pletilni stroj in pletem otroške odejice po naročilu. Telefon 22-264. Tatjana Zorko, Mestne njive 9/14, Novo me-
BIKCA 8 tednov, frizijka prodam. Ivan Globevnik, Škocjan 1.
NUDIM VAM vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Čene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
DRAGI MAMI ELIZABETI OVNIČEK iz Novega mesta. Karlovška 5, za njen dvojni praznik vse najlepše predvsem pa zdravja, želi Cirila z družino.
DRAGIMA ATU za 80. rojstni dan (26. 11.) in mami za 78. rojstni dan (27. 11.) še veliko lepih sončnih in zdravih dni, enako tudi bratu Francu za 36. rojstni dan (16. 11.) obilo zdravja in sreče v bodočnosti želita Ivan in Anica iz Nemčije, kakor tudi Ani in mala Anica.
dragi mami MARIJI ŠOBAR iz Dol. Toplic 19, vse najlepše in najboljše za njen 80. rojstni dan. Hčerka Anica.
OPRAVIČUJEM se Mariji Gorenc iz Kočevja, Ljubljanska cesta 30, za besede, izrečene dne 18. 9. 1973 v restavraciji ZKGP v Kočevju. Jože Rački, blok Trgoprometa, Kidričeva 9, Kočevje.
Ob težki in boleči izgubi moža in očeta
ANTONA DRAŠLERJA
iz Meniške vasi
se iskreno zahvaljujemo za prvo pomoč Karlu Oblaku, Neži Zaletelo-vi za pomoč, posebno še Jožetu Pečjaku za njegovo skrb in delo ter Barbičevim. Zahvaljujemo se za vence Novolesu iz Straže, Gozdnemu obratu Straža, Zvezi borcev in Oblakovim, za podovilne besede pa Karlu OblaJ(u in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Tone z družino, bratje Jože, Franc, Lovro in sestra Marija
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in brat
ALBIN PELKO
iz Škovca pri Tržišču
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, id ste g5 V tako velikem številu spremili na zadnji poti; mu darovali vence, cvetje in nas tolažili v težkih nutkih. Zahvala osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za trud
in skrbno nego, vaščanom za nesebično pomoč, predvsem Erpičevim in Debeljakovim. Posebna zahvala GD Tržišče in Krmelj za spremstvo s praporom, Borisu Debelaku za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru iz Mokronoga, cerkvenim pevcem za žalostinke, župniku za opravljeni obred in govor v cerkvi. Hvala tudi Igorju Malusu za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ivanka, Fani, Milka, brata Cenko in Ivan, sestri Francka in Agata z družinami ter drugo sorodstvo
Po dolgi, težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila v 82. letu starosti naša predraga mama, stara mama in babica
JOŽEFA UNETIČ, roj. Bromše z Vinjega vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter nam nudili pomoč. Hvaia kolektivu Zdravstvenega doma Brežice za podarjeni venec. Posebna zahvala dr. Sušinu za ves trud, dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin, župniku za opravljeni obred in podovi^e besede, sosedom Unetiče-vim, Kodričevim, Pavlovičevim, Hribarjevim in Kuharjevim iz Sutne. ,Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Ž<ilujoči:	sinovi	Avgust,
Vinko, Rajko, hčerke B^ci, Albina, Ivanka, Angela, Stanka in Jožica z družmami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi moje drage mame
NEŽE PINTERIČ
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje ter sočustvovali z menoj. Se posebej se zahvaljujem dobrim sosedom, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoča hčerka Olga Kapele, 29. oktobra 1973
Iskrena hvala „ODBORU SKUD DUŠANA JEREBA“, pevcem in orkestru za podaije-no cve^ ob dnevu mrtvih v spomin nekdanjemu sodelavcu Slavku Strajnaiju. — Žena KamiCS Strajnar
PRODAM takoj vseljivo novo stanovanjsko hišo z lepim vrtom v Dolenjskih Toplicah. Informacije: Jože Kavšek, Volčičeva 49, Novo mesto (blizu železniške postaje Kandija)
VIKEND PARCELO odstopim ali dam v zakup. Potrebujem garsonjero za 10 mesecev. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista (2873/73)
NOVOZGRAJENO večjo hišo v neposredni bližini Novega mesta ter asfaltirane ceste tsioj prodam. Lokacija in hiša primerna za vsako obrt. Naslov v upravi lista (2865/73).
RAZNO
VRVI. mreže, vprežnice, uzde, porodne pasove vseh vrst in dolži-n dobite vedno ali lahko naročite pri vrvarju v Novem mestu. Josip Kruliac, Vrhovčeva 10.
POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
lg(WESTIlA I
PROSIM tistega, ki je našel osebno izkaznico in druge dokumente, naj jih proti nagradi pošlje na naslov: Alojz Poljanec, Vinica 32, p. Šmarješke Toplice.
ČLANE HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA Novo mesto prosimo, da plačajo članarino za leto 1973 v cvetličarni na Glavnem trgu št. 1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine drage mame
ROZALIJE ŠKUFCA
iz Vrhpeči pri Sv. Ani
se iskreno in najtopleje zahvaljujeva vsem vaščanom in dobrim sosedom, ki so najini mami kakorkoli pomagali v času njene bolezni in pri organizaciji pogreba, ter za vso nudeno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože iz Kanade in hčerka Marica
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, tete in svakinje
KAROLINE ZUPANČIČ
roj. NOVAK iz Mirne peči
se zahvaljujemo vsem, ki so nam s sočustvovanjem stali ob strani, nas obiskali, nas tolažili, spremili pokojnico k zadnjemu počitku in s cvetjem prekrili njen zadnji dom. Posebej se zahvdjujemo gasilcem, tovarišem pokojnega očeta, Alojziju Kastelcu iz Biške vasi, sosedom Rozmanovim, Srovinovim, Gorenčevim, Slugovi in drugim, železničarjem, tovarišem iz tovarne Krka, sorodnikom, prijateljem in znancem.
Njeni: hčeri Draga in Milka, sinova Tone in Jernej, sestra Pepca in brat Stanko, vnukinje Alenka, Nuška, Sonja, Sabina in vnuk Miran, snaha Ančka, zeta Jože in Zvone, nečakinje, nečaki, svakinje, s\'aki ter drugi sorodniki
ljubljana. Novo mesto, Mirna peč, Šentjernej, Borovlje
Odhajam s pokopališča. Tako miren kraj je to. Sonce zahaja in jesenski veter rahlo nosi po zraku odpadlo listje. Človek bi v takem okolju rekel, da je srečen. V meni pa je žalost, da me ne predrami lepota. Gledam stezice pred seboj in zdi se mi, da na njih vidim nešteto najihih stopinj. Gledam na klop, kjer mi je in zdi se mi, da na njih vidim nešteto najinih stopinj. Gledam na klop, kjer mi je prvič rekel: „-Maja, tako lepo mi je, ko sem ob tebi. Tako rad te imam!“ Jaz pa sem s svojimi rokami pomagala vetru kuštrati njegove dolge črne lase.
Ne, ne morem se sprijazniti z resnico. Zame so vse skupaj le mučne sanje, ki se bodo končale v sončnem jutru.
Spominjam se potovanja po Evropi, To je bila njegova ideja in popeljal meje širom po Evropi, Želel mije pokazati, kako lepo je živeti. Želel je najti kraj, ki bi mi najbolj ugajal, in tam bi mi postavil kolibico — najin dom. Kdo ve, kaj bi se res zgodilo?
Toda prišel je tisti usodni dan. Čakal me je na klopici v parku. Tistega dne sem bila jaz tako razigrana. Z vso silo sem ga objela in zašepetala: „Andrej, tako dolgi so trenutki, ko te ni. Nikoli ne bi mogla brez tebe, o Andrej, ... Andrej...“ in poljubljala sem ga po čelu.
„Maja, tako lepa si danes. Vsak dan si lepša in vsak dan te imam bolj rad.“ Prižel me je k sebi in utihnS,
„Maja, veš, v bolnišnico moram. Saj me boš obiskala, ali ne. Maja!? “
„Andrej!? Kaj,... K^‘... je ...? “
„Morda ne bo tako hudo. Morda pa,,.. No, ne vem. SaniO povedal sem ti. Slutim pa, da je precej hudo. Zdravnik je bil tako čuden in sploh se počutim tako čudno,“
Takrat sva bila zadnjikrat v parku. Takrat me je zadnjikrat poljubil, Še sedaj čutim toplLno njegovih ustnic.
Kmalu je resnično odšel v bolriico. Imel je tumor v glavi. Sedaj vem, da je zdravnik zagotovo vedel, da se lahko tako konča operacija, in mu izpolnil zadnjo željo. Daii pred operacijo je bil moj rojstni dan.
Zgodaj zjutraj me je prebudil zvonec. Šla sem odpirat. Pred menoj je stal Andrej, V rokah je držal veUk šopek rdečih nageljnov. Tako lep je bil. Na sebi je imel novo temno obleko. Prav \rgla sem. se mu okrog vratu in na ves glas zajokala.
O, kje si zdaj? Te res ne bom nikoli več videla Andrej? Morajo res tvoji črni lasje, tvoje vroče ustnice, roke gniti v zemlji? Kaj si storil, da si tako kaznovan? Kaj sem storila jaz. da je s tabo pokopano vse moje veselje.
Čez dva dni se je zgodilo. Operacga ni uspela. Za vedno je zamrl smeh v njegovih ustnicah. Oči se niso odprle in ni mi kot običajno ob srečanju dejal: „Maja ,,
Potem pa je prišel trenutek, ko sem se ga najbolj bala. Prijeli so za pokrov krste in velike, močne roke so držale kladivo in žeblje. Nisem mogla več jokati. Andrej je mrtev. Živijo le še rdeče rože, ki mi jih je nazadnje poklonil. S poslednjimi močmi sem prijela za njegov šopek. Zadnjič sem ga poljubila na mrzlo čelo in razsula nageljne po njegovi modri obleki. Nato so me potegnili stran in ga zabili v krsto. Takrat sem se zavedela, da njegovega ibraza ne bom nikoli več videla. Tam, kjer so neštetokrat potovale moje ustnice, bodo sedaj lezli črvi. Obraz se bo spačil... vsa lepota bo izginila.
„Andrej... Andrej...!“
„Gospodična, vam je slabo. Kar naslonite se name “
MAJA
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zhrič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Spiichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9	^	.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prekhca cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni Ug 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, fibni in prelom: CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
ČETRTEK, 15. NOVEMBRA;
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šoL 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Ciglar: O zaraščanju kmetijskih zemljišč na Tolminskem. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Enajsta šola“.
15.30 Glasbeni intermezzo. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - A. Vuletić: Popotnik. 22.15 Nočni koncert.
PETEK, 16. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Teden dni ra radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — Lado Grabljevec: O medici. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ...
14.10 Iz mladih grL 14.30 Naši jw-slušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franja Zorka. 20.00 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih.
SOBOTA, 17. NOVEMBRA:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Boris Praorotnik: Volivi dosuše-vanja sena s prevetrovanjem in siliranja trave na rejo govedi 12.40 Cez teavnike in polja. 13.3U Priporočajo
. vam.. .14.10 S pesmijo in besedo ^ po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni inter-' mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta ft-ivška. 20.00 Radijski radar. 21.00 Večer z Alfijem Nipi-' čem in njegovimi gosti. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 18. NOVEMBRA:
6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 .Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite,
^ tovariši... 10.05 Prvi aplavz. 11.00 j Poročila - Turistični napotki za
■ naše goste iz tujine. 11.15 - 13.00
■ Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. vmes ob 11.50 Pogovor s po-sluialci. 13.30 — 16.00 Nedeljsko-
; Športno popoldne. 16.00 Naši poslu-I šalci čestitajo in pozdravljajo - II.
: del, 17.05 Nedeljska reportaža.
. 18.00 Radijska igra - Roger Vail-* land: Kličem Jeny Merveille. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 10.15 Za vsako^ nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Lešnik: Pridelovanje jagod na Štajerskem. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušdci čestitko in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.15 Lahka glasba slovenski avtorjev. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute s kvartetom „DO" in ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Giovanni Paisiello: ,,Seviljski brivec". 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Komorni zbor RTV Zagreb bo pel jugoslovanske zborovske skladbe. 10.15 Valčki na koncertnem odru. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Miha Adamič: Obisk v gozdarskem muzeju Bistra pri Vrhniki. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Pričoročajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro*. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Peter Alprechtsen: „Očka Rassmusen". 22.15 Od popevke do popevke*
SREDA, 21. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz timne.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Rudi Paršek: Prve izkušnje z novimi nasadi jablan. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Loto vrtiljak". 17.45 Jezikovni pogovori. 18.30 Naš razgovor.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Komor-noglasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 22. NOVEMBRA:
8.10 Glasben matineja. 9,35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. J2.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Značilnosti trga, mleka in mlečnih izdelkov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glsbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč.
Na podlagi 15. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo davek od prometa proizvodov in storitev (Ur. list SRS št. 54/72) in 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 7-73/72) izdajajo davčne uprave občinskih skupščin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI O PROIZVEDENIH KOLIČINAH VINA ZA L. 1973.
Napoved je treba vložiti do 30. novembra 1973.
Napoved so dolžni vložiti zasebni proizvajalci vina, katerih letna proizvodnja presega količine, ki so za potrebe članov gospodinjstva oproščene plačila prometnega davka.
Z odlokom o posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje se za potrebe članov gospodinjstva prizna 300 litrov na družinskega člana, starega nad 16 (Metlika 15) let.
Napoved je treba vložiti pri davčni upravi občine, v kateri se plačuje davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
Za proizvedene količine vina se šteje celotna proizvodnja v letu, za katero se vlaga napoved. S celotno proizvodnjo so mišljene tudi količine, ki so za potrebe družinskih članov proste davka.
Napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.
Zavezanec-občan se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev, če v predpisanem roku ne vloži napovedi o proizvedenih količinah vina.
Zasebni proizvajalci, ki prodajajo vino, so dolžni vlagati tudi posebne trimesečne napovedi o prodanih količinah vina na posebnem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.
Te prijave so dolžni vložiti tudi tisti, katerih proizvodnja ne presega količin, odobrenih za potrebe članov gospodinjstva, pa te količine prodajajo samostojnim gostincem.
Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje,
dne 12.11.1973
OBČINSKE SKUPŠČINE Črnomelj Metlika Novo mesto .	Trebnje
otroci! 19.15 Minute z ansamlom Mojmira S^ta. 20.00 Cetrkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Berta Rumpret, upokojenka iz Brežic, stara 70 let; Marija Bibič, gospodinja iz Piršenbrega, stara 59 let; Stjepan Safar, kmet iz Movrač, star 49 let.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Uršič iz Trebč — deklico, Marica Bedič iz Celin — dečka, Marija Šušterič iz Pi-šec — deklico, Danica Bevec z Drnovka - Silvijo. Ana Majcen iz Mila-novič Dola — dečka, Đurđa Kuhar iz Samobora - dečka, Olga Kloko-čar iz Vukovega sela - dečka, Milena Tomše iz Sel - Vesno, Marija Drenik z Br^a - Mojco, Bojana Smit iz Rakitja - Mirelo, Marjeta Mars iz Brezine — dva dečka, dr. Alenka Zorko iz Brežic — Jureta, Marija Vovčko iz Dobrave — Rozalijo, Albina Zoflč iz Mrzlave vasi — dečka, Dragica Kapusta iz Drenja — dečka, Terezija Geijevič iz Vrhja -deklico, Jovanka Kušer iz Briane — dečka, Slavka Kovačič iz Cedma — dečka, Angela Žibert iz Račje vasi
— deklico, Majda Murn iz Sevnice — deklico, Ana Konjikovac iz Bregane
— Benidava, Nada Kapčič iz Pavlove vasi — Ivana, Mid^a Sluga iz Harmice - dečka. - Čestitamo!
KEliJIil
Cim
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Škufca iz Obrha - Anico, Mojca Skobe iz Krškega — Majo, Martina Povše z Ravna — Martino, Marija Kocjan iz Šmarjete — Sabino, Anka Kukec iz Tržišča - Dejana, Francka Čadonič iz Črnomlja - Eriko, Jožefa Pirc iz Črneče vasi - Nado, Anica Vardjan iz Črnomlja - Petra, Marija Gorše iz Podturna - Klemena, Anica Lozar iz Malene - Stanka, Olga Zagorc iz Cmeče vasi - Andrejo, Silva Klubu-čar iz Metlike - deklico, Ljubica Cvitkovič iz Brihov^a — deklico, Ana Kek iz Rdečega Kala - dečka, Majda Spoljar iz Potočne vasi -dečka, Jožica Jordan iz Kostanjevi-,,ce — deklico, Jožica Lumpert iz Smolenje vasi — deklico, Anica Šurla z Jame — dečka, Marija Bizjak iz Borovnice - deklico in Anica Konda iz Osojnika - deklico. - Čestitamo!
RADIO BREŽICE
Četrtek, 15. novembra-
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 17. NOVEMBRA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30-17.00 Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja.
17.00-17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas. Za naše najmlajše. 17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 18. NOVEMBR.\: 10.30 Domače zanimivosti — Uresničevanje nalog ZK po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja v posavskih občinah - Za naše kmetovalce:	Jože Cemoša:
Pripravimo se na obnovo vinogradov v letu 1974, Srečo Likar: Kako bomo obnavljali vinograde v brežiški občini — Nedeljski razgovor o delu Delavske univerze Brežice v novi sezoni — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 20. NOVEMBRA:
16.00-16.10 Napoved programa in srečanje z Antejem Pinteričem. 16.10-16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici. 16.30-16.45 Tedenski športni komentar. 16.45-17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 18. NOVEMBRA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.45 Po domače. 11.00 Minka Ga-letova: Človek v skrbi za živali. 11.15 Zabavna glasba z uganko.
11.45 Nedeljski intervju. 11.55 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila.
12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 21. NOVEMBRA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače. 16.45 Drobne misli za lepši vsakdan: Oditi tja, kjer ni krivde, ne kazni in ne greha. 17.00 Disko klub brez imena.
17.30 Mladinska oddaja: Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (v Stillesu v Sevnici so ustanovili aktiv mladih delavcev). 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 24. NOVEMBRA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za ... 16.20 EPP - I. deL
16.30 PoročUa. 16.35 EPP - II. del
16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek SOBOTNEGA VRTILJAKA in napoved sporeda za nedeljo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
1
— Francelj, ti pacek vražji, kdo pa je tale Erika? ? !
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekh teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Janja Koblar, Martin Žura, Rozalija Planinšek, Jožefa Pate, Matevž Mejač, Joža Mejajč, Jože Udovč, Štefka Jankovič, Nada Kru-Ijac, Vincencija Parkelj, Franc Bogolin, Franc Pirnar in Franc Nadu, člani Novoteksa Novo mesto; Milka Pape^ Slavka Slobodnik, Jožica Papež, Ivanka Plaveč, Cveta Zupančič in Stefan Črnec, člani Krke -tovarne zdravil Novo mesto; Mihael Kupljenik in Anton Povše, člana Dolenjke Novo mesto; Pavel Kirn, Karlo Majetič, Jože Fluher, Janez Povše in Martin Potočar, člani IM V Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta Novo mesto; Marta Zorc in Marija Safek, gospodinji iz Dolža; Majda Strajnar, članica Splošne bolnice Novo mesto; Nežka Žnidar, članica Mercatorja Novo mesto; Joža Kovač, članica Laboda Novo mesto; Peter Mrvar, član Elektro Novo mesto; Leopold Krevs, član Nov^rada Novo mesto; Vladimir Kovač, član Novolesa Straža; Terezija Sime, Marija Ovniček in Marija Kirn, članice Industrije obutve Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava Novo mesto; Ivan Jakše, član KZ Krla Novo mesto; Alojzija Žagar, študentka iz Mirne peči; Anton Jereb, član Novotehne Novo mesto.
NEDELJA; 18. NOVEMBRA:
8.55 J. Hasek: Dobri vojak Švejk — ponovitev barvne serije (Lj.) - 9.45 Ptujski festival - 6. oddaja (Lj.) -10.10 Kmetijska oddaja (Sa.) —
10.55 Mozaik (Lj.) - 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole. Enciklopedija živali (Lj.) - 11.45 Poročila (Lj.) - 11.50 TV kažipot (do 12.10) Nedeljsko popoldne: (Ljudje in zemlja. Po domače z našimi rojaki, Šport, Pisani svet. Za konec tedna) (Lj.) — 17.55 Moda za vas — barvna oddaja (Lj.) - 18.05 Poročila (Lj.) — 18.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pop Cira in Pop Spira (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) -19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Iz libra Marka Uvodiča - barvna oddaja TV Zagreb Beograd - 21.35 Nova imena - zabavna glasba (Zg.) - 21.55 Športni pregled (JRT) - 22.25 Poročila (Lj.)
PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA: 9.10 Odprta univerza (Bg.) -9.35 TV v šoU (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.)
- 11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg.)
- 14.45 TV v Šoli — ponovitev (Zg.)
- 15.40 Angleščina — ponovitev (Zg.) — 15.55 Nemščina — ponovitev (Zg.) — 16.10 TV v šoli - ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.45 Gregčev oče gre v partizane — I. del lutkovne serije Kurir Gregec (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Enciklopedija živali -barvni film (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Sk.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 Lastna kozmetika Narta (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 K. Vitlinger: Selitev duš - drama TV Zagreb (Lj.) — 22.00 Nokturno (Lj.)
- 22.15 Poročila (Lj.) -
TOREK, 20. NOVEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.40 Ruščina (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg.) - 16.10 Ruščina - ponovitev (Zg.) - 16.45 Madžarski TV pregled ( Pohorje, Plešivec do 17.05^) (Bg.)
- 17.45 Očetove barve - otroka oddaja (Lj) - 18.00 Risanka (Lj.) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Naši zbori - Domžale in okolica, barvna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) -19.00 Šolska TV: Nova matematika (Lj.) - 19.20 Cedre z atlatsa - barvna oddaja iz serije Mediteranska srečanja (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) -19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Diagonale (Lj.) - 21.30 H. Fallada: Sam med volkovi - TV nadaljevanka (Lj.) -22.15 Poročila (Lj.) - 22.20 Rokomet Jugoslavija: SZ - posnetek iz Cluja (Lj.) -
SREDA, 21. NOVEMBRA: 8.20 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoU (do 11.30) (Bg.) - 17.45 Otroci naše šole - serijska oddaja (Lj) -
18.00 Risanka (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Od filma do filma (Lj. ) -18,45 Marksizem (Lj.) -19.15 Mozaik (Lj.) - 19.20 Kaj hočemo: Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) - 19.45 Kozmetično ogledalo - barvna oddaja (Zg.) -19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Film tedna: vse ali nič - barvni film (Lj.) 22.20 Poročila (Lj.) - 22.25 Rokomet Jugoslavija: NDR — posnetek iz Cluja (Lj.)
Četrtek, 22. novembra:
9.35 TV v šoli (Zg.) — 10.30 Angleščina 10.45 Nemščina (Zg.) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg.) -14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) -
16.00 Šolska TV: Prirejanje elemen-
tov dveh množič (Lj.) - 16.45 Madžarski TV pr^led (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) — 17.45 Iz Slovenske književnosti: A. T. Linhart: Matiček se ženi - 5. del (Lj.) -18.05 Obzornik (Lj.) - 18.20 Mozaik (Lj.) — 18.25 Shane — serijski barvni, film (Lj.) - 19.15 Delavska TV tribuna: Socialna struktura samoupravnih organov (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) ^ 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Monitor: TRGATEV (Lj.) - 21.30 B. Lebovič: Nevarna srečanja — nadaljevanka TV Sarajevo (Lj.) — 22.30 Poročila (Lj.)
PETEK, 23. NOVEMBRA: 9.30
TV v šoli (Zg.) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg.) - 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zg.) — 16.10 Anglešči-
na - ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski TV pr^led (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu — Ce osminka in
pleskaijeva malica (Lj.) - 18.15 Ob-'3.30 “
Lj.)
minut za boljši jezik: Inženiring in
18.
Turno smučanje (Lj.) - 18.40
;ya:
Pet
marketing (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) - 18.55 400 let slovenske glasbe (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) -19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Komu zvoni - barvni film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj.) - 22.45 Umetnost in človek - barvna oddaja (Lj.)
SOBOTA, 24. NOVEMBRA:
9.35 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v ŠoU (do 12.00) (Sa.) - 13.30 Nogomet OUmpija: Borac (JRT - prenos) (Lj.) - 17.30 Narodna gl^ba (Lj.) - 17.55 Obzornik (Lj.) -18.10 Mozaik (Lj.) - 18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj.) - 19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj.) — 19.15 GledaUšče v hiši (Bg.) — 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35 Moji gostje in jaz: Durvovački trubadurji (Zg.) - 21.25 Barvna
■ oddaja (Lj.) - 21.30
ravnuki - barvni film (Lj.) -21.55 Colditz - serijski barvni film (Lj.) - 22.45 TV kažipot (Lj.) — 23.05 Poročila (Lj.)
Berite »Dolenjski list«
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Preteku teden so se ponesrečiU in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Antona Cetina je krava poškodovala po levi npgi; Ljuba Mlinarič je padla na dvorišču in si poškodovala levo' nogo; Janez Novoselič je padel z. lestve in si poškodoval lurbtenico; Augusta Pečnika je nekdo podrl z avtomobilom in mu poškodoval levo nogo, roko in hrbet; Alojzu Kven-dercu je cirkular poŠcodoval desno roko; Martin Rihtar je padel z motorjem in si poškodoval levo roko; Janez Frankovič je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Angela Jamnikar je padla na travniku in si poškodovala desno nogo; Marija Omerzo se je poparila po telesu; Jože Zorko si je z motorno žago po^odoval prste leve noge, Franca Bizjaka je podrl avto in mu poškodoval glavo; Matiji Pšeničniku je krava poškodovala desno nogo; Dra-W Zlobka je podrl avto in mu po-^odoval levo nogo; Ivanka Vegelj je padla na dvorišču in si poškodovala levo koleno. Garda Mmkič si je pri prometni nesreči poškodoval glavo.
PROSTA
DELOVNA MESTA
ISKRA - TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO v ZP Iskra Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.VEČ MLAJŠIH NEKVALIFICIRANIH DELAVK IN DELAVCEV ZA PRIUČITEV ZA DELO V ELEKTRO-STROKI
2. VEČ KV DELAVCEV ELEKTROSTROKE (ELEKTRO-MEHANIKI' ELEKTROINŠTALATERJI)
3. DVE SNAŽILKI
Poleg splošnih pogojev )e zaželeno, da kandidati izpolnjujejo še nasl^nje pogoje:
— za delovno mesto pod 1. zaželena končana osemletka
— za delovno mesto pod 2. dokazila o kvalifikaciji Osebni dohodek v okviru samoupravnega sporazuma.
Prijave sprejema splošrii sektor tovarne do zasedbe delovnih mest.
Sj: ^6 (1233) - 15. novembra 1973
DOLENJSKI LIST
z DUSO IN TELESOM
Slavko Kržan ni uganka. Učitelj, predsednik SZDL, sekretar v Dani, sekretar občinskega komiteja ZK, študent na Visoki šoli za politične vede (ena prvih diplom!), ravnatelj v Velikem Gabru, ravnatelj v Trebnjem in zdaj trebanjski župan - in še marsikaj je bil. Nisem ga spraševal, nerad govori o sebi.
Naključje je hotelo, da je na prvi seji občinske skupščine vodil razpravo o novem občinskem statutu. Ni govoril na pamet, potegnil je list in prebral svoje pripombe, vsako posebej počasi in s poudarkom. Kot „primus inter pares“ - prvi med enakimi.
Kje je njegovo mesto, še posebej v nerazviti občini, kot je trebanjska? Za naslednje srednjeročno obdobje je predvidenih 17 milijonov za nove naložbe v gospodarstvu. V prvi polovici decembra se bodo občani spet odločali. Takrat bo referendum, tretji po vrsti, za prispevek v šolstvo in za komunalno dejavnost.
Preden je Slavko Kržan postal predsednik občinske skupščine, je kot prosvetni delavec služboval ria najtežjih mestih. Veliki Gaber je dobil prenovljeno šolo letos, v Trebnjem so iz dneva v dan večje težave zaradi pomanjkanja šolskega prostora.
Tako je tudi na Mirni in še marsikje.
Komunalna dela v krajevnih skupnostih napredujejo počasi - kljub veliki vnemi ljudi in družbe.
Ne kaže pozabiti, na kar je Kržan opozoril ob izvolitvi: ,JVačrti so uresničljivi, samo enotni bomo morali biti. Čas postavlja pred nas novo organizacijo samoupravljanja - od vrha do tal, do podjetij, krajevnih skupnosti in občine. “
Razvoj samoupravnih odnosov je za nerazvito območje ključna stvar. Zastavljene naloge zahtevajo odločnega moža, to pa Slavko Kržan nedvomno je. Naj bo to ena izmed osebnih potez, ki sem jih povedal o trebanjskem županu v tem portretu.
„Bo ali ne bo speljal, kar je dobro zastavil njegov predhodriik,“ je bilo slišati ob menjavi županov. Kdor ga pozna kot človeka in po njegovem dosedajem delu, si takega vprašanja ni zastavljal.
Ni mu stekla zibelka v trebanjski občini, a se kljub temu bori za njen napredek. Morda bi bilo bolje reči, da je z dušo in telesom zanj. Z dosedanjimi ustvarjalnimi prispevki je to najbolje dokazal.
ALFRED ŽELEZNIK
D^aki novomeške gimnazije, ki se zanimajo za astronomijo, so si v soboto, 10. novembra, s teleskopom ogledali redek in zanimiv nebesni pojav, ko planet Merkur navidezno potuje preko sončne ploskve. To se 279. letih zgodi devetindvajsetkrat. Opazovali bodo tudi komet Kohoutek. (Foto: Sandi Mikulan)
Kuhano v parnem kotlu je boljše
Presenečenje mojstra Ivana Lampeta obeta bolj okusno meso
Prvo javno pokušnjo mesnih izdelkov in mesa, kuhanega v posebnem kotlu, je 9. novembra zvečer v hotelu Pugled pripravil mesarski mojster Ivan Lampe.
Kotel, ki je bil razstavljen že na eni prejšnjih kočevskih ,,Salamijad“, so po zamisli Ivana Lampeta izdelali KOVINAR Kočevje,, GORENJE Velenje in kovaški mojster Anton Osterman iz Kočevja. Značilnost kuhanja v tem kotlu je, da se meso, hrenovke in klobase (vse to se lahko kuha hkrati) ne kuhajo v vodi, ampak v pari. Termometer je med kuhanjem pokazal, da je imela para prek 110 stopinj Celzija.
Čeprav za pokušnjo ni bUo poseb; ne reklame, je nanjo prišlo precej občanov. Najprej so bile kuhane hrenovke, čeprav so bile v kotlu najbolj pri vrhu, kmalu nato klobase, ki so bile nekoliko nižje, uro kasneje pa še drugo meso, ki se je parilo pri dnu (krače, govedina itd.).
Pokuševalci so ugotavljali, da so v pari kuhani mesni izdelki in meso okusnejši, kot kuhani v vodi. O tem je mojster Lampe dejal:
„Prednost kuhanja v pari je, da mesni izdelki in meso ohranijo vso kakovost. Poleg tega jih lahko ohranimo tople dalj časa, kot če bi jih kuhali v vodi. Kuhanje v takih kotlih je zelo primerno za restavracije.
TUDI
NA MESTNIH NJIVAH
Kaže, da tudi v urejenem in močno obljudenem mestnem naselju, kakršne so novomeške Mestne njive, avtomobili čez noč niso na varnem, če stojijo pred bloki. V noči na 12. november je namreč nekdo vlomfl v parkirani avto Toneta Golteta in mu ukradel bundo, vredno 400 din.
LOVSKA TROFEJA -FOTOGRAFIJA
Jutri, 16. novembra, bodo ob 18. uri v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo umetniških fotografij „Lov in diyjad“. Razstavo organizira „Diana“, to je foto-kino klub Lovske zveze Slovenije v sodelovanju s svojo podružnico v Kočevju in Likovnim slonom Kočevje. Avtorji najuspešnejših foto^afij, razstavljenih na tej razstavi, ki je republiškega pomena, bodo prejeli nagrade in priznanja. Geslo članov FKK „Diana", ki so tudi člani lovskih organizacij, je: „Loviti manj s puško in več s kamero.“
NAPADEN MED IGRO
9. novembra zvečer je v igralnici spodnje kavarne v Novem mestu kegljal Stane Gazvoda, med igro pa je nek moški napadel in pretepel.
a napadalcem poizvedujejo.
planinske koče in veselice, saj se tako lahko skuha več mesa in me-
snih izdelkov hkrati. Parno kuhanje mesa in mesnih izdelkov se zato vedno bolj uveljavlja, ponekod ga uporabljajo že pogostje kot kuhanje v vodi. “
J. P.
Pokušnja mesnih izdelkov in mesa, kuhanega v p^, je pokazala, da so tako pripravljena jedila okusnejša. (Foto: J. Primc)
Bobni v dekliških rokah
Alenka in Mateja igrata na boben pri kočevski delavski godbi že od svojega desetega leta
Kočevska delavska godba, ki je naslednica bivše rudniške godbe, skrbi za mlajše godbenike in s tem za svoj obstanek in razvoj. Med mladimi godbeniki pa niso le fantje, ampak tudi nekaj deklet.
Alenka Remžgar in Mateja Junc štejeta šele 12 let, pri godbi pa sta
) Kozerija^
TO JE ŠELE mm
že ob prvem joku na tem svetu so ga promašili za čudežno dete. Ne, ni iznašel pulfra v tubah niti ni razlagal delovanj brezžičnega telefona, ampak so mu pečat čudežnosti pripisali samo zato, ker se je rodil kot šesti otrok v dnižini. Sosedje in meščani sploh so se namreč čudili, kako bodo lahko starši vzdrževali tako številno družino s tako nizkimi [dačami. Pardon, s tako nizko plačo. Služil je samo stari. Ker je le živel, so ugotovili, da je čudežno dete. In res je do zdaj napravil že vrsto čudežev.
Staršem se zdi pravi čudež, da je napravil osemlet
ko. Tudi nekaj učiteljev in učiteljic je široko zevaJo, ko jim je pomahal pod nosom z zaključnim spričevalom, saj so bili gjloboko prepričani, da s svojimi pičlimi sposobnostmi ne bo nikoli pustil za svojim hrbtom vhodnih vrat, nad katerimi piše: Osnovna šola bratov Bučmanov. Kar zadeva čudeže, mu je torej ugled narastel.
„To je pravi čudež! “ so kriknili vsi, ko so zvedeli, da je končal štiriletno srednjo šolo v slabih dveh letih. Znašel se je. Obiskoval je večerno gimnazijo, pa še to jeseni in pozimi, ko so večeri kratki. Verjemite, da mu znanje
ni begalo spočite glave, a papirji so papiiji!
Pri naslednjem čudežu so tri babnice omedlele, ena pa je dobila rano na želodcu. In to samo zaradi čudeža! Res je morala biti novica, da je uspešno opravil diplomo na višji šoli, za vse, ki ^ poznajo, pravi šok. Z diplomo v roki se g? je veselo nalezel, ljudje pa so ga gledali odprtin ust. Sčasoma je zaslišal za svojim hrbtom šepetanje: ,J*ravi čudodelnik je!“
To bi morali videti tekanja in beganja, kričanja in vriskanja, ko so mu preko radia čestitali za diplomo na visoki šoli. Višjo in visoko
pisno. Največja muka mu je bila, ko je moral izplaziti jezik, da je obliznil znamkico. Te^o je študirati, o ja.
Obložen s pečati in diplomami, je hipoma dobil službo. Ne mislite, da se je kdaj vroč napil mrzle vode. Ne, to pa ne. Od šestih do osmih se je mukoma prebujal, od osmih do desetih je bil pri malici, nato se je psihično pripravljal na kosilo, od 13. do 14. ure pa je gledal na uro. Nato se je odguncal domov.
Če je v službi pomotoma kdaj kaj naredil, so sodelavci odprli usta, kot bi v njih imeli vroč krompir, in vzdihnili:
,4*oglejte ga! Tako visoke šole ima, pa dela. To je pravi čudež^ “
TONI GAŠPERiC
m
uct, ua JC iiapiaTii	  Šolo	jC	kOHČal	pO	pOŠti.	DO-
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Na Martinovo soboto...
V pi'om<ml akciji »alkohol« je bilo 41 kaznovanih
Na območju UJV Novo mesto so med 21. uro 10. novembra in 3. uro 11. novembra izvedli prometno akcijo, v kateri so kontrolirali treznost za volanom. V tem času je bilo ustavljenih 289 vozil; z alkotestom je bilo preizku-šenih32 voznikov, od tega je pri štirinajstih balonček močno pozelenel. Miličniki so 13 voznikom zadržali vozniško dovoljenje in jim preprečili, da bi vinjeni vozili.
V tej akciji so našli tudi 5 šoferjev brez izpita in bodo prijavljeni sodniku za prekrše. Miličniki pa so v šestih nočnih urah mandatno kaznovali 41 oseb, 42 pa so jih „opozorili".
Kot vidimo, smo na Dolenjskem kar dobro počastili Martina, navzlic opazorUom pa vozniki motornih vozil še vedno vinjeni sedajo za volan	g
TAT NA OBISKU — Ljubljančan’ Anton Bertoncelj je bil 11. novembra na obisku pri Jarčevih na Malem . vrhu. Suknjič z denarnico je pustil v sobi, ugotovil pa je, da mu je nekdo vzel denarnico z 990 din, ki je bila v žepu. Kraje je_ osumljen 60-letni Miha Brajdič iz Žabjeka, Za kater^ je preiskovalni sodnik odredil pripor.
OSUMLJENCU ZA PETAMI -Avgustu Novaku iz Celevca je nekdo 10. novembra zvečer z domačega dvorišča odpeljal moped, vreden 2.000 din.
VINJEN V HOTELU - 10. no- J vembra so novomeški miličniki pri- f držali 31-letnega Alojza Poljanca iz Vinice pri Smarjeti, ker je opit razgrajal v hotelu MetropL Moral bo pred sodnika za prekrše.
Priznanje
učiteljlGl
9. novembra so obiskali učiteljico , Nado Vreček na Travi v kočevski občini in njene učence urednik revije „Kurirček“ Ivo Zorman, novinarka TV Milena Štajner, direktor zalo-Šje „Borec“ Vladimir Kavčič in sekretar ZKGP Feliks Vidmar. Obdarili so jo s šopki cvetja in knji-; gpii. Nada Vreček je vzorna učite- ■ Sica. Dobila je že več nagrad za svo- ■ je uspešno delo, od občinskih do ' republiških, med njimi tudi Ža^jo- * vo. Bila je tudi partizanska učitelji- i ca.	j
Pozornost so ji izkazali predvsem zato, ker so zadovoljni z znanjem otrok, ki jih poučuje. Solo obiskuje i največ otrok staršev, ki so zaposleni pri ZKGP. Učenci tudi veliko bero:! vsak prebere od 6 do 15 knjig v šol-, skem letu. Med njimi je precej knjig založbe „Borec“ in raznega partij zanskega čtiva.	j
Šolarji so nato gostom recitirali in j jim pokazali, key vse znajo in vedo.
že dve leti. O svojem delu pri godbi sta povedali:
„Dobili sva vabilo, naj se učiva igrati na boben v glasbeni šoli, potem pa sva se prijavili še godbi. Radi igrava pa tudi starši so zadovoljni, ker sva pri godbi. Doslej sva nastopili z godbeniki na koncertih po Kočevju. Vaje imamo dvakrat na teden.“
„Pri godbi sta le dve dekleti. Vama fantje, ki jih je precej, k^ nagajajo? “
„Nisva čisto sami, saj igra pri nas flavto še moja 13-letna sestra Edita, ki je pa danes ni tu,“ je povedala Matda; potem pa sta obe dodali, da jim fantje ne nagajajo, če pa se včasih le spozabijo, pa palice ne zapojejo po bobnih, ampak po njih.
Dinar je vse bolj cenjen! Njemu v čast so namreč minuli petek postavili rezbaiji sevniškera STILLESA pravi spomenik. Skulptura je visoka kot odrasel! človek, stoji pa na zelenici predj upravno z^dbo. Dinar se jej pridružil dnigi bolj abstraktni^ figuri; vse kaže, da bo tod na* s^a pravcata forma viva. (Foto: Železnik)
Alenka Remžgar in Mateja Junc že dve leti igrata pri kočevski delavski godbi. (Foto: J. Primc)