advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čilaielji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Amerike
XXXIX. — LETO XXXIX
^dnje vesli
stanovitno z najvišjo pi„l 5^''" ^6, najnižjo 59 sto-fteneb ^ gorkeje, pravi vre-V napoved. Včeraj je bilo
^ posameznih krajih velikega hudo deževje in ka-Enai, "»Ogli požirati vode. o v Youngstownii, Ohio.
^^Senat v Washingtonu je sprega n	spremembe zako-Security, da gredo tisti 1 ^ pokoj z 62 leti, sobpti Л postane delanespo-^ gotovo podse neke razlike med
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), JULY 18, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 136
sprejela Poslancev, in sedaj se-"Wnn ^ ^ '■»''like odpravila nigg ^ zastopnikov zbor-Vej ancev in senata. Naj-
Mty	'spremembe Social Seen-
tof	'^olje, ima znani sena-
Pot»m	George, ki se letos,
pogu	Ml v senatu. 34 let,
tak ћ	senata. Zakon kot
pfU ^	pomeni poraz Eisenhow-
^	ftjegove administracije.
^	sprejel dopol-
Јђа iwi ^ pokojninah, oziro-VojgK vd|,ovami ameriških I^osedaj so dobivale te 8(^ Д veteranov $87 na me-jemali »^aproj pa bodo prc-sec T' $122 do $266 na me-
Wix2 sistem plačevanja ^jal pokojnin pa gre pod Security.
^j^s^nik indi jske vlade Ne-* Parizu, iz Pariz«, je ^ "Jugoslavijo, kjer bo fole ^ ®'^onskih otokih blizu Že /^govore s Titom. Tam sc Nas^ predsednik Egipta tii ^ Parizu je Nehni ro-•/i^. *'coze na i nanra v! in v Al-
žiry	>41 napravijo v Al-
ђо ^^^irje, odklonil pa je last-
^«elovanje.
strani!' komunistične ruske ki Rruščev je na banketu, П1|ђ prirejen na čast vzhod-Пјђ	odklonil pojmova-
žVejg^ P^la o svobodi. Sovjetska ^Padn^^ ^ nikdar sprejela te da ^ svobode, ker ta svobo-8toy	le vlado monopoli-
Co.	Goodyear Rnbbor
ђоуе	do sporazuma in do
tlobn«	pogodbe. Delavci
^Uta splošno šest in pol Se y "a uro. Pogajanja so ^"žbab Firestone in calt^	Rubber Co. Pri-
Usp^ da bodo pogajanja stM;; ^ bo v ameriški indu-^^ija mir.
Florida, bo kirurg Siboie	štiriletnega Mike
^ ^eč iT	očesu. Eno oko
in	pred dvemi leti
bo

adopti^	Mike je bil
hole ђ v pastorju James Si-'«Пе1а	imel mater, ki je
tofej ® ^lezen na očeh in gre Podedovanje bolezni.
žav^i^^fh^n^Rtonu bo danes dr-4a tjgj^ k John Foster Dulles 'jal Q konferenci razprav-^'Pta R	Amerike do
4il ^'P* je namreč spreme-politiko in ko gre za tudi га	i^ki Nil, gre
^'"oške, pa kdo naj da d	vlada sedaj
^ko ^ imela raje ameri-v	pomoč. Kon-
^^•ђос! ^fi^nu je proti tej Pa J ^''senhower in DIIIIAS
se ob drugo oko. Na
Vpliv stavke v jeklu na zunanjo industrijo
Ameriška stavka v jeklu ima gotove posledice ne le doma, temveč tudi v tujini. Doma je povzročila brezposelnost V tistih industrijah, ki so navezane na industrijo jekla, zlasti v transportu; nadaljna posledica stavke je špekulacija s cenami jekla in pa vprašanje zalog jekla. Koliko časa bodo namreč te zaloge trajale. Na zunanji svet je imela stavka jekla v ameriških jeklarnah to posledico, da so ameriški konsumenti jekla postali naročniki tujega jekla.
Ameriška naročila so šla tako-^
na Japonsko, kakor v Zapadno Nemčijo.
Radi stavke v ameriških jeklarnah je zaskrbljena soseda Kanada. Od vsakih treh ton jekla, ki ga porabi Kanada, pride ena tona tega jekla iz Združenih držav. Kanada rabi ravno sedaj veliko jekla, ko se dela na programu St. Lawrence Seaway in ko postavlja Kanada cevi za naravni plin v provinci Ontario.
Zalog jekla Kanada nima dovolj na razpolago.
Pomembne stavke v tujini
V	Veliki Britaniji grozi stavka v jeklu in v avtomobilski industriji. V zadnji radi tega, ker je bilo odpuščenih 2,600 delavcev, ker so v tovarnah uvedli avtomat.
Na Norveškem je huda stavka v industriji papirja in v gradbeni industriji.
V	Avstraliji so na stavki pristaniški delavci in je promet v pristaniščih paraliziran.
Tudi na Malajskem polotoku imajo veliko stavko rudarjev. Ti zahtevajo, da se jim prizna pravična mezda.
Stavkovni valovi so zajeli Brazilijo v Južni Ameriki. Brazilija preživlja hudo inflacijo, kar pomeni visoke cene. Delavci zahtevajo, da se mezde prilagodijo cenam.
Pozdravi
Pozdrave iz Ely, Minn., kamor sta se podala na počitnice, pošiljata Mr. in Mrs. Tony in Caroline Telich iz Parkgrove Ave.
VROČE—SOPARNO
Za prihodnjih 30 dni napoveduje washingtonska vremenska postaja, da bo na splošno vroče, soparno, na skratka, ne bomo imeli ^ --av normalnega vremena. Samo v državah ob atlantski obali na jugu se bo vreme približalo normali. Drugod pa povsod izrednosti, ali previsoka, ali pa temperatura pod normalo.
Cene krompirju
Gospodinje se razburjajo nad cenami novemu krompirju. V Clevelandu so bili nastavili ceno za deset funtov krompirja $1.35 in navzdol. Pred tednom dni je stalo 10 funtov krompirja 65 centov. Krompir je prišel iz Ca-lifornije. Cena krompirju je skakala in še skače; nekateri so zahtevali za 10 funtov 98, drugi 89 centov. Trgovci se kratkoma-lo izgovarjajo, da zalog ni dovolj, povpraševanje pa je veliko. Zato da je krompir drag. že različne nastavljene cene pa kažejo brez dvoma na to, da se a krompirjem uganja zelo umazana špekulacija.
NA SVET Z DESETIMI ZOBMI
V North Hollywood je prišel na svet v družini Lewisa in Mary Meeks sinko James, ki je imel takoj pri rojstvu deset zob. James ima bratca Lewisa mlajšega, ki je star že dve leti, pa se glede zob ne more kosati z najmanjšim bratcem novorojenim Jamesom. Seveda so bili pri tem pojavu začudeni tako zdravniki v porodnišnici, kakor tudi bolniške strežnice.
TELEVIZIJA V U^.A. IN V ANGLIJI
ZLATA DOBA ZA AVTOMOBIJLISTE!
Z novimi cestami bo po-magano tudi industriji. Pomislimo le na to, da bo po novem zakonu o cestnem omrežju izdanih na leto tako za nove ceste kot take, kot za vzdrževanje cest, kar —12 milijard dolarjev, če dolar v višini 12 milijard dolarjev kroži, gospodarstvo oživi.
Po cestah bomo lahko vozili 60 do 70 milj na uro brez rdeče luči in drugih prometnih znamt^nj, razen glede brzine, {lolno pa bo vseh znamenj, kam ceste držijo.
V Ameriki je že sediaj 3,-300,000 milj cest vseh vrst, novo cestno omrežje pa predvideva 40,000 milj novih cest, od teh 5,500 v območjih mest.
Za nov cestni red, za nove ceste, se je bilo res treba zganiti.
Danes je namreč na ameriških cestah že preko 60 milijonov motornih vozil. Napoved za leto 1965 je ta, da jih bo 80 milijonov in za leto 1975, nekako 92 milijonov, ali pa vsaj 95 milijonov.
Ameriška televizija je s svojimi programi začela prodirati v Veliko Britanijo. Tudi v Veliki Britaniji poznajo program "$64,-000" in se je izkazalo, da tem programom prisostvuje več kot polovica tistih, ki imajo televizijske aparate doma. Angleška nagrada pa v resnici ne znaša $64,000, marveč v dolarski valuti $4,480. Tisti, ki ne dobi nagrade, pa se je sicer dobro odrezal, dobi v Ameriki avtomobil, v Angliji pa nekaj državnih bonov.
Znani ameriški televizijski programi gredo tudi v Anglijo. Seveda jih je treba plačati. Angleško časopisje je sedaj nastopilo in trdi, da Angležem itak primanjkuje ameriških dolarjev, pa naj, kolikor jih imajo, upo-
^ROV;

arjata.
Krai
inovich, star 74 let.
ki je prišel lanskega decembra k svojemu sinu Robertu, kateri se nahaja tu pet let, je snoči pomagal sinu pri popravljanju televizijske antene na strehi njune hiše na 1429 E. 49 St. Robert je šel po lestvi na streho, na rami je nosil druge lestve. Oče je držal lestve, ko so sinu druge lestve zdrknile na tla In podrle očeta. Pri tem je padel tudi sin na očeta. Starejši Kra-inovich je bil na mestu mrtev.
rabijo za bolj pametne stvari, kot pa za ameriške televizijske programe. "Ali ni naravnost, smešno, da Britanci plačujejo drage dolarje za programe, kupljene od Amerikancev, ti programi pa služijo človeku le v zabavo? Kaj se mi Angleži ne moremo zabavati sami?"
V Anglijo silijo enako ameriški otroški programi na televiziji. Najuglednejši angleški list Times v Londonu je nastopil odločno zoper te programe. Ti programi so pač amerikanski, poveličujejo ameriške junake in junakinje, dajejo primere, ki služijo za vzgojo ameriških otrok, pa kaj naj ti programi vzgojujejo tudi angleške otroke, tako se sprašuje list Times.
. Zagovorniki amerišikh televizijskih programov pravijo, da so cenejši, kot pa, če bi jih Angleži napravili sami. Drugi pa se zav zemajo za to, da Angleži sami napravijo kratkomalo vse programe ker da so po možganih in po denarju dovolj močni.
Torej tekma med anglosaksonsko raso, med Ameriko in Veliko Britanijo. Zunanji kritiki ne dvomijo, kdo bo v tej tekmi zmagal, namreč Amerikanci.
PODPIŠI, ALI VETIRAJI
Govemer Louisiane Earl Long ne ve, kam z novim zakonom, ki ga je odobrila zakopiidaja, M se je postavila na strogo rastično stališče. Prepove naj se skupni ples belih in črnih, skupni prijateljski sestanki, skupni šport, vežbanje, kakor prireditve same. Govemer zakon ali podpiše ali vetira, potem pa se obrne na volilstvo Louisiane. Iz sosednjih držav prihaja na governerja pritisk, naj se posluži pravice veta.
PO DOGODKIH V POZNANU
Upori v Poznanu so razburili poljsko vlado. Dva ministra sta odšla iz vlade, glavni voditelji upora so zaprti. Zadnje poročilo iz Poznana pravi, da je sestavljena obtožnica zoper 223 kolovodij. Ti pridejo pred sodišče. Na drugi strani je bilo pomiriti delavstvo, ki je grozilo z mezdnim gibanjem. Poljska vlada obeta zvišati delavske mezde, pa se je sklenilo delavcem vrniti del davkov, da vrne, ki so jih že plačali, in sicer v poljski valuti šest in pol milijonov zlotov, ali v dolarski valuti poldrug milijon dolarjev. Delavci bodo dobili povrnjene davke v gotovini.
MORSKA VODA—
PITNA VODA
Federalno tajništvo za notranje zadeve objavlja, da je posebni odbor, ki preiskuje, kako spre meniti slano morsko vodo v pit no vodo, dobil za nadaljnja raziskovanja $400,000, za prihodnje leto mu je določenih $550,-000. Raziskovanja bodo končana v letu 1957. Potem se bo začelo s praktično uporabo teh izsledkov.
Če naj ne pretiravamo, tako pravi federalni tajnik za notranje zadeve Fred Beaton, bo Amerika v letu 1990 preprežena vodovodnimi cevmi, ki bodo dajale vodo iz Atlantika, kakor iz Pacifika, ki bo predelana v pitno vodo in bodo tako z vodo preskrbljeni vsi Amerikanci za vse njihove potrebe.
VODITELJI KONGRESA PRI EISENHOWERJU; SPREJMITE MOJ PR06RAM! -R0TI PREDSEDNIK
VLOGA AVERELLA HARRIMANAr DVA OTVORITVENA GOVORNIKA
WASHINGTON, 17. julija—Danes so bili pri predsedniku Eisenhowerju v Beli hiši voditelji zbornice poslancev in senata in je predsednik Eisenhower skušal vplivati na nje, da v tekočem 84. zasedanju kongresa sprejmejo zakone, kot jih je on predložil. V kongresu samem so nasprotno na delu moči, da kongres čimprej e zaključi svoje zasedanje in glasuje le še o tem, kar je že pripravljenega za glasovanje.
Eisenhower je bil predlagal*--
svoj program "14 točk," to je 14 zakonskih predlogov. Med temi so ostali nerešeni in verjetno ne bodo rešeni naslednji:
Predlog Eisefthowerja, kako naj federalna blagajna pomaga ameriškemu šolstvu.
Predlog Eisenhowerja, da se zvišajo poštne pristojbine. Zbornica poslancev je zvišanje cene poštnih znamk odobrila, je pa zelo dvomljivo, če bo temu zvišanju pritrdil tudi senat.
Eisenhower je predlagal zvišanje plač važnim članom v administraciji. Več kot dvomljivo je, če bo kongres v tem zasedanju ta predlog sprejel.
Eisenhower je predlagal spremembo zakona o naseljevanju v Ameriko. Ta zakon naj bi bil bolj liberalen. Napoved; v tem zasedanju ne bo s tem zakonom nič.
Kongres bo proti volji Eisenhowerja verjetno sprejel zakon, ki bi zboljšal Social Security. Vsebina je znana: ženske v pokoj z 62 leti, delanesposobni naj dobijo podporo že s 50 leti.
Zakon o državljanskih svoboščinah se premljeva v spodnji zbornici. Kar bi sprejela spodnja zbornica, ne bo odobril senat, to je napoved.
V kongresu gre bitka o ameriški pomoči tujini. Še nič jasnega!
Ker zadevajo Ameriko razne povodnji, ima kongres predlog, da se za tiste kraje, katere navadno obiščejo povodnji, uvede zavarovanje. Napoved: v tem zasedanju zakon ne bo sprejet.
Stanovanjsko vprašanje, koliko stavb naj se zida s federalno pomočjo, ne bo rešeno.
Gre tudi za carine za blago, ki se iz tujine uvaža v Ameriko. Eisenhower je za liberalizem. Usoda predloga je—negotovost.
Bilanca zasedanja 84. kongresa ne bo bogata, kvečjemu srednja.
Clement—Langlie
Za govornika, ki bosta imela na obeh občnih zborih strank otvoritvena govora, sta določena dva governerja. Ta govor bo imel za demokrate Frank Clement, govemer države Tennessee, ki je začel svojo karijero kot agent FBI, bil izvoljen za governerja, ko mu je bilo šele 32 let, je sedaj star 36 let in je prijatelj Adlaia Stevensona.
Za republikance bo imel otvoritveni govor'govemer države Washington Arthur Langlie. Langlie je star 55 let in je bil v državi Washington izvoljen za governerja že tretjič. Pri no-vemberskih volitvah se bo potegoval za mesto zveznega senatorja. Njegov protikandidat je demokrat Warren Magnuson, ki je sedanji senator za državo Washington.
Vloga Johna Cooper ja
Na povelje Eisenhowerja kandidira v Kentuckyu John Sherman Cooper, ki je bil že dvakrat senator, zadnja leta pa je bil ameriški poslanik v Indiji. Igra s Cooperjem je ta, da bi Cooper, ki je še razmeroma mlad, avgusta bo star 55 let, dobil sedež, ki ga je zavzemal pokojni demokrat Alben Bark-ley. O Cooperju so republikanci prepričani, da bo v kampanji uspel, ker je zelo dober agitator. Bil je izvoljen v senat za državo Kentucky prvič leta 1946, drugič pa leta 1952.
Gallup o Harrimanu
Dr. Gallup, ki vodi znani Gal-lupov zavod za raziskovanje javnega mnenja, je dal preko televizije tole značilno sodbo o Ave-rellu Harrimanu:
Averell Harriman in njegovi prijatelji računajo s tem, da na občnem zboru demokratske stranke, ki se začne dne 10. avgusta v Chicagu, glasovanje ne bo tako gladko. Da bo več gla-
PREMOŽENJE GENERAL MOTORS
Družba General Motors je v preiskavi, da hoče dobiti monopol nad avtomobilsko industrijo, zlasti v proizvodnji tovornih vozil.
Družba General-Motors je objavila podatke o svoji moči. Njeno premoženje je vredno 6 milijard in 300 milijonov dolarjev. Družba ima 157 tovarn, 123 tu v Ameriki, šest v Kanadi in 28 v drugih državah. Lansko leto je prodala svojih produktov za vrednost $12,400,000,000. Delavske mezde so znašale $3,100,-000,000; družba ima zaposlenih 624,000 ljudi. Na dohodninskem davku je plačala $1,400,000,-000, čisti dobiček po plačilu davkov je znašal $1,200,000,000.) (Senator Estes Kefauver je dal k temu ogromnemu dobičku tole značilno pripombo: Nekaj v družbi General Motors ni v redu. Ali so delavske mezde prenizke,
so van j, pri petem glasovanju pa da se bo tehtnica nagnila na stran Averella Harrimana in tako upa Harriman, da bo dobil nominacijo.
Gallup je postavil še drugo politično trditev, da se ameriški volilec ne sprašuje toliko, kdo bo dobil predsedniško nominacijo, kakor o tem, kdo bo pri volitvah zmagal. Gallup je trdil, da je njegovo zadnje povpraševanje pri ameriških volilcih, če bi si stala nasproti Eisenhower na republikanski, Harriman na demokratski listi, Eisenhower dobil dve tretjini, Harriman le slabo tretjino glasov. Tudi v demokratskih vrstah da so se izjavili o zmagi Eisenhowerja nad Harnmanom.
Gallup je podal tudi politično napoved, da če bi kandidiral na republikanski strani za predsednika Richard Nixon, bi sicer s pičlo večino, toda vendarle zmagal nad Harrimanom.
Razmere v Franciji...
v francoskem političnem življenju še vedno razgrajajo Pou-jadisti, pristaši tiste stranke, ki se bojuje zoper plačevanje dav-kor. ancoska oblast jftn je začela stopati na prste, ni jih pa še zatrla. Neizprosen nasprotnik Poujadistov je Pierre Men-des-France, ki je bil nedavno predsednik vlade. M e n d e s -France je prišel v Strassburg, ga je policija hotela zaščiti in mu je svetovala, da naj gre s kolodvora skozi stranska vrata. Vlak je imel zamudo ene ure. Mendes-France je policiji odgovoril;
"Zakaj bi Poujadistom vzel užitek, ko so čakali tako dolgo? Vlak je imel zamudo, pa jih vsaj za čakanje nagradimo, da se lahko razvpijejo."
ni torej toliko produkcijskih stroškov, ali pa so avtomobili General Motors predragi.)
Družba General Motors ima 541,000 delničarjev, ki imajo 185,000,000 delnic ali dve tretjini delnic. Družbeni delničar je tudi podjetje DuPont, ki ima 63,000,000 delnic. Družba ima 14 takih delničarjev, ki imajo v rokah 28,000,000 delnic, ali 10% vseh delnic.
V letu 1955 je družba General Motors napravila 3,977,686 osebnih in 496,262 tovornih avtomobilov, 2,724 avtobusov in 853 lokomotiv—to samo v USA.
Družba se peča s produkcijo strojev, ki so potrebni v gospodinjstvu, kot na primer hladilniki in podobno, s traktorji, z vsemi mogočimi električnimi motorji in je v Ameriki velikan med velikani.
ANNA JANC
Včeraj dopoldne je preminila nagloma na svojemu domu Anna Jane, rojena Tomšič, stara 75 let. Stanovala je na 16007 Huntmere Ave. Doma je bila iz Žužemberka, odkoder je prišla v Ameriko leta 1924. Bila je članica društva Mir št. 142 S.N.P.J. Mož John je umrl pred nekaj leti.
Tukaj zapušča pet sinov; Edward, William, John, Paul in Alfred, tri hčere: Mrs. Catherine Piebernik, Mrs. Jane Smith v Cardington, O., in Mrs. Anna Uchelvich, 12 vnukov, pet prav-nukov, sestro Mrs. Caroline Te-kaučič in v Canonsburg, Pa., brata Mike Tomšič. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče sv. Pavla. ^
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidciys and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)________
For Six Months — (Za šest mesecev)_______
For Throe Months — (Za tri mesece)________
_..$10.00 _ 6.00 — 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
Б'ог One Year — (Za eno leto) _:______
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece)___
__$12.00
_ 7.00
____ 4,50
Entered as Second Class Matter April 2eih, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
ZA GLASOVE FARMARJEV BO ŠLO
Mesec avgust, ko bosta obe ameriški politični stranki, demokratska in republikanska imeli svoje občne zbore, pa postavili glavne politične kandidate, je pred durmi! Eisenhower je prijavil svojo predsedniško kandidaturo in ni nobenega dvoma, da se bo kmalu nato vnel oster boj za volilne glasove ameriških farmarjev.
Republikanci si lastijo glasove ameriških farmarjev. Toda leta 1948 je med njimi vlekel demokrat Harry Truman in z glasovi farmarjev tudi zmagal. Ima za ameriške farmarje tudi letos demokratska stranka kaj izrednega v žepu, na programu?*
Ce pogledamo na položaj ameriških farmarjev kot je danes, moramo priznati, da se je ta položaj zelo zboljšal. farmarji so bili na tleh lansko jesen in letošnjo zimo. Cene kmetijskim pridelkom in živini so narasle. Od lanskega decembra je narasla cena prašičem pri funtu za najmanj 16 centov. To pomeni ?a farmarja precej. Soja je važ&i kmetijski pridelek. Lanskega decembra je dobil farmar malo več kot $2 za bušelj soje, sedaj dobi že $3. Cena koruzi je enako poskočila za 30 centov pri bušlju, enako so dražja jajca, kakor tudi mleko. Pretekla zima je bila za farmarje slaba, letošnje poletje z jesenjo se obeta za farmarje kot dobro.
Ameriškim farmarjem je bila mila sreča v nesreči drugih. Ce gledamo na'ameriški izvoz v Evropo, vidimo, da je Amerika izvozila v Evropo veliko živeža, pa tudi sadja. Evropa je trpela neverjetno hudo in dolgo zimo, pa je odpovedala žetev. Kraji v Evropi, ki niso poznali snega, kakor južna Italija in veliko krajev ob Sredozemskem morju, so imeli sneg in hud mraz. Južno sadje je bilo uničeno in tako je razlagati, da ga je morala uvažati v Evropo Amerika.
Uvoz kmetijskih pridelkov v Evropo je bil na splošno velik in pri tem ne računamo samo z izvozom živeža, ki ga daje Amerika v obliki pomoči, več ali manj za darila; računajmo prav s pravo ameriško privatno trgovino in ta se je, ko gre za kmetijske pridelke, v Evropi obnesla, kakor še nikdar popreje. Z eno besedo—stanje ameriških farmarjev se je zboljšalo. Kdo ima pri tem zasluge, to je politično vprašanje in za to bo šlo. Gotovo niso krivi ne republikanci, ne demokrat je, če sta bila zajela Evropo hud sneg in mraz, pa uničila setev. Toda v praktični politiki se ne bo iskalo vzrokov v Evropi, marveč se bo pokazalo na končni uspeh, ki so ga dosegli ameriški farmarji s tem, da so veliko prodali, cena pa je bila boljša, kot lani. Vse to se je dogodilo pod republikansko administracijo, bodo trdili republikanci in si lastili zasluge za zboljšanje polo žaja farmarjev. Praktični farmar bo v resnici pomislil le na to, koliko je prodal in koUko je dobil za svoje pridelke.
Zanimiva je nadalje politika s tako imenovano Soil Banko. Ideja, da naj se ameriške farmarje prepriča, da naj ne obdelujejo vse plodne zemlje, pa bodo za to odškodo-vani, je bila ideja Brannana, federalnega tajnika za kmetijstvo pod Harryem Trumanom. Republikanci so na to idejo pristali pod Eisenhower jem in dvomimo, če bo vlekla parola, da so duhovni očetje te ideje demokrat je in naj "bi toraj šla zasluga, da se je ustanovila ta banka, le demokratom, ne pa republikancem. Praktični farmar se bo le odločil, ali je za to banko, ali se bo omejil seveda proti odškodnini pri obdelovanju polja, ali pa ga bo vlekla strast, da obdeluje, kakor je bil obdeloval do sedaj.
■ Eisenhower je javil, da smo se znebili federalnih zalog živil v letošnjih šestih mesecih skoraj za vrednost dveh milijard dolarjev. Na zalogah je še vedno blaga vrednega čez osem milijard dolarjev, stroški uprave teh zalog pa znašajo še vedno na dan en milijon dolarjev. Federalna pomoč v denarju ameriškim farmarjem še vedno posluje. Zdi se, kakor bi se mačka sama sebe lovila za rep, ko tipamo za pravo farmarsko politiko. Tega sicer federalna vlada ni objavila, drži pa, da sledi za vsak dolar kot izkupiček za prodana živila, takoj dolar in pol v federalne zaloge v obliki svežih živil. Tekma za farmarske volilne glasove bo na vsak način zanimiva.	L. Č.
VAŽEN DOGODEK V MONTEVIDEU
V Montevideu, glavnem mestu Urugvaja, so se pred mesecem dni sestali predstavniki treh la-tinskoameriških socialističnih strank (Socialistične stranke Urugvaja, Socialistične stranke Argentine in Ljudske socialistične stranke Čila) in ustanovili Posvetovalni odbor Socialistične internacionale za Latinsko Ameriko.
Sestanek v Montevideu je prvi poskus latinskoameriških socialističnih strank, da bi med seboj navezale stalne stike, izmenjavale izkušnje in začele sodelovati s socialističnimi gibanji na drugih celinah. Socialistične stranke Latinske Amerike so namreč bile doslej med seboj zelo slabo povezane, nikakih stikov pa tudi niso imele s socialističnimi gibanji v Evropi, Aziji in Afriki.
Latinskoamei'iške socialistične stranke so večinoma še zelo mlade in neizkušene. Skoraj vse nimajo posebnega vpliva na delovne množico Јл na politične razmere v svoji deželi. Ena izmed redkih izjem je Ljudska socialistična stranka čila (njeni predstavniki so nas pred nedavnim obiskali), ki se odločno zavzema za gospodarsko osamosvojitev dežele in ima precejšen vpliv med čilskim proletariatom. Ostale latinsko-ameriške socialistične stranke pa zbirajo v svojih vrstah zlasti izobražence in napredne elemente iz srednjih slojev, čeprav se nekatere (na nrimer argentinska) že skušajo uveljaviti - tudi med proletariatom.
Glavna naloga Posvetovalnega -odbora latinskoameriških socialistov je "Izmenjava informacij med strankami, ki so izšle iz političnega gibanja delavskega razreda in katerih cilj je uresni-oenje socializma na svetu." Izmenjava informacij, izkušenj in idej bo lahko močno okrepila socialistične stranke Latinske Amerike, razjasnila njihove poglede na posamezna vprašanja boja za socializem in združevala
njihove sile v boju proti izkori-ščevalskim diktatorskim režimom, ki s pomočjo tujega kapitala vladajo v večini latinsko ameriških dežel. Obenem pa je naloga Posvetovalnega odbora tudi "izmenjava informacij s socialističnimi strankami na svetu," zlasti z evropskimi in azijskimi socialističnimi gibanji, ki so v boju za socializem pridobile že obilo izkušenj.
V sporočilu, ki so ga objavili ob zaključku sestanka v Montevideu, izražajo lantinskoameri-ški socialisti svojo predanost "demokratičnim načelom in pravicam človeka" ter obsojajo "diktatorske režime, ki ne spoštujejo teh načel, predvsem vlade Dominikanske republike, Venezuele, Nikarague, Paragvaja in Guatemale." Obenem protestirajo proti zločinskemu uboju profesorja Galindeza, naprednega dominikanskega politika in pisatelja, ki so ga pred nedavnim umorili agenti dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilda. O bližnjem sestanku latinskoameriških diktator-jev v Panami pa trde, da je "dokaz sedanje gospodovalne politike, ki jo izvaja Republikanska stranka Združenih ameriških držav preko ameriškega zunanjega ministrstva in ki je privedla do krepitve diktatur in do gospodarskega osiromašenja Latinske Amerike." Na konfe-""enci v Montevideu so s simpatijami sprejeli napoved , da namerava ljudska socialistična stranka Čila sklicati kongres vseh demokratičnih strank Latinske Amerike, ki bi "obsodil diktatorske režime Latinske Amerike, kakor tudi notranje in zunanje sile, ki jih podpirajo."
Posvetovalni odbor latinskoameriških socialističnih strank ima izključno latinskoameriški značaj. Vanj se lahko včlanijo vse socialistične stranke Latinske Amerike, ne glede na svoje odnose s Socialistično interna-cionalo.
OPERACIJA ŽELODČNIH ČIROV
Docent univerze v Innsbrucku dr. Erchard Kux je postavil teorijo, da so mnoge bolezni nadih dni posledica prevelike raz-draženosti vegetativnega živčnega sistema. Prej je živel človek bolj mirno. Življenjsko važna živca vagus in simpatikus sta .ahko iz možganov neovirano harmonično regulirala funkcije organov (srce, pljuča, želodec, ji'cva in žleze) nei-voznost, razburjenje, hrup, nemir in strah pa zdaj preveč dražijo vegetativna živca. To povzroča bolezni, kakor ^o želodčni čiri, zožitev srca, naduha in tuberkuloza.
Dr. Kux meni, da je vegetativni živčni sistem odvečen. Odkril je preprosto operacijo, ki ta si-steni izloči. Namesto da bi bolniku z želodčnim čirom prerezal trebuh in mu odrezal znaten del želodca (tako imenovana želodčna resekcija, ga dr. Kux položi lako, da loži s trebuhom na operacijski mizi. Pod lokalno ana-3tczijo mu napravi kratek rez na hrbtu in mu skozi pljučno mreno omrtviči pljučno krilo. Potem potisne votlo iglo v pljuča. Tedaj začne delovati tako imenovani endoskop. V tej drobni cevki sta zamotana optična naprava ji električni operacijski nož, tako imenovani termokauter. Kakor skozi teleskop gleda zdravnik v pljuča in hitro najde v njih dva živca: vagus in simpatikus. Ko ju s termokauter jem stisne, spusti skozi napravo kratek udarec električnega toka in živca sta prerezana. Duh po pra-ženem mesu da znak, da je operacijski poseg končan. Potem kirurg odprtino zašije. Vsa operacija traja največ pet minut, j Takoj po njej lahko bolnik je in I pije celo močno žganje. Dva dni j po operaciji pa že spet lahko
redno dela. Želodčnih čirov ne čuti več. Dr. Kux je napravil že nad 2000 takšnih operacij in vse so se posrečile.
Živec simpatikus je alarmni živči sistem. Ta živec potiska v kir hormon adrenalin, kadar gi ozi nevarnost ali kadar se človek prestraši, in tako pripravi telo za boj. Cesto nastane zaradi tega previsok krvni pritisk. Živec vagus opravlja živčni sistem prebave in spanja. Ta živec proizvaja želodčno kislino in izdela je preveč, kadar ima človek hude skrbi, kadar se jezi in razburja. In tako nastanejo želodčni čiri. Dr. Kux prereže živca vagus in simpatikus in tako loči možgane od organov. Da je to moč storiti, so vedeli zdravniki že prej. Toda operacija je bila nevarna in negotova, ker niso vedeli, ali lahko živca brez posledic prerežejo. Ce so prerezali simpatikus, je začel vagus premočno delovati in nasprotno.
Šele ko je dr. Kux odkril operacijo z rezom 2 cm, se je odločil za istočasni prerez obeh živcev, da ju omrtviči. In uspeh je pokazal, da je imel prav. Želodčni čiri izginejo v razmeroma kratkem času, ker niso bolezni, marveč samo simptomi. Želodčni čili nastanejo zaradi premočne želodčne kisline, ki draži živec vagus. Po operaciji ne morejo več nastajati prevelike količine kisline in čiri se zacelijo. Izkušnje so pokazale, da deluje žElodec tudi potem, ko je njegova živčna zveza z možgj^ni prerezana, sam s svojim živčnim sistemom nemoteno in čisto dobro.
Dr. Kuxova operacija ugodno vpliva tudi na druge bolezni, kakor so angina pektoris, visok krvni pritisk, vse vrste želodčnih bolezni, levkemija in tuberkulo-
O državljanstvu
Vprašanje: Jaz sem bil rojen v Evropi leta 1890. Moj oče je bil tedaj ameriški državljan. V Zedinjene države sem bil prinesen ko mi je bilo 10 let. Ali sem jaz ameriški državljan, ali moram zaprositi za državljanstvo ?
Odgovor: Vi ste po rojstvu ameriški državljan pod pogojem, da je vaš oče bival v Zedinje-nih državah kdajkoli pred vašim rojstvom. Enako pravilo je veljavno za vse osebe, ki so bile rojene v tujini pod enakimi razmerami pred 24. majem 1934. Na tisti dan je stopila v veljavo nova postava, ki določa, da osebe, ki so bile rojene v tujini na ali po 24. maju 1934, katerih eden ali ob stariša sta bila ameriška državljana, so podvrženi drugačnim zakonom. Situacija je dokaj komplicirana. Kdor želi natančnejše podatke v tem oziru, naj si nabavi knjižico "How to become a citizen of the United States." To je 144 strani obsegajoča brošura, ki jo je izdal Common Council for American Unity, 20 West 40th St., New York 18, N. Y., kamor je pisati ponjo.
(Opomba uredništva: — Od časa do časa bomo objavili informacije, v obliki vprašanj in odgovorov, tikajoče se državljanstva in zakonov v tej zvezi.)
INDIJA PO IZVOZU TEKSTILU DRUGA DEŽELA NA SVETU
Lani je bila Indija po izvozu tekstilij druga dežela na svetu. V zadnjem poročilu Indijske komisije za izvoz bombažnih tekstilnih tkanin je rečeno, da je izvozila Indija lani 815 milijonov kvadratnih jardov (Yard 0.914 m) tkanin, predlanskim pa 900 milijonov. Največji izvoznik tektilnih izdelkov na svetu je Japonska. Japonska je izvozila lani 1139 milijonov kvadratnih jardov tklanin. Velika Britanija pa 555 milijonov.
DOTTIJEVIM OTROKOM SK MUDI
Drugi otrok družine Dotti iz Turina se je lodil na svežnjih časnikov. Oče Otello Dotti je zadržal na cesti šoferja, ki je peljal časnike na železniško postajo, in ga prosil, naj njegovo ženo nemudoma odpelje v bolnišnico, ker bo vsak čas rodila. Deklica pa je prišla na svet, preden je kamion prispel v bolnišnico. Pred dvema letoma se je Dottiju rod;l sin v taksiju.
NOV KRVNIK V ANGLIJI
Za novega krvnika v Angliji je imenovalo ministrstvo za pravosodje gostilničarja Harryja Allena. Bil je 20 let pomočnik dosedanjega , krvnika Alberta Pierrepointa, ki so ga nedavno upokojili. Allen pa najbrž ne bo opravljal svojega poklica, ker se je Spodnji dom v februarju izrekel proti smrtni kazni.
Lojze ćampu:
Časopis naše ogledalo
Pripomba urednišlva: To je posebno poglavje rokopis® ^ urednika Lojzeta Čampe, ki je bilo pred vojno pripravljen® tisk v knjigi, namenjeno staremu kraju, pa obravnava vprašanje zakaj je moralo priti do časnika ali kakor se rab: o beseda, do časopisja. Doba pred vojno, v vojni in po vojni je sika j spremenila. Nastali so novi poročevalski uradi. Principi dovine in časopisja pa ostanejo isti. Prepričani smo, da se vrstice,^ ki jih objavljamo, zanimali tisti, ki se zanimajo za css®'' radi pišejo v časopis, pa bodo bolje razumeli časopis.
NARAV03I,0VNI IlUZfZJ
Učiteljica je razkazala učencem naravoslovni muzej. Solar-čki so se vrnili domov z globokimi vtisi. Jur'ck ■> 't, d razmišljal o vsem, kar je videl v muzeju. Čez nekaj dni ga jo mati vprašala, kako mu je muzej ugajal. "Bilo je kakor v mrtvem cirkusu," je odgovoril Jurček.
Zahvala
"Bunny"' (Mrs. ,Mary) Tolar, ki se nahaja že več let v Highland View bolnišnici, se najlepše zahvaljuje Mrs. Antoniji Tomle za velikodušni dar $5.00, enako pa tudi članicam krožka št. 9 Prog. Slovenk v Chicagu, 111., ki so ji poslale $5.00.
za. Ta operacija pospešuje tudi zdravljenje raka z raznimi zdravili.
—Ljudska Pravica
(nadaljevanje)
Poglejmo v prvi vrsti časopisne pisarne. Ko so bila namreč na razpolago sredstva hitrejšega poročanja in je število časopisja po padcu absolutizma in cenzure zrastlo, so se našli med podjetnimi tudi kaj kmalu ljudje, ki so spoznali položaj. Videli so, da potrebujejo časopisi poročil iz vseh mogočih krajev domovine in tujine, da pa z lastnimi sredstvi te potrebe ne morejo zadovoljiti, ker bi morali sicer imeti v vsakem pomembnejšem kraju svojega človeka, kateremu bi morala vrhu tega biti tudi sredstva na razpolago. Takih časnikov pa je bilo bore malo. Večina je bila navezana na poročila, ki jih je dobila drugod. Dalje pa izgledi prospeva-nja obrtnega zbiranja poročil niso bili ravno slabi. Ce se organizacija izvede, če se dobi mnogo odjemalcev, potem je zbiranje in razpošiljanje poročil poceni. Ni prezreti, da so imele tudi vlade na zbiranju poročil življenjsko korist. Saj gre za to, kaj se prinaša, odkod se prinaša ;n kaka smer se da poročilu. Modrih politikov ni bilo treba dolgo prepričevati, da mora vlada talv3 dopisne urade podpirati s tem, da jim da denarno podporo, pa tudi uradne vesti na razpolago. Tako so se ustanovile v sredini prejšnjega stoletja glavne zbirke poročil, glavne časniške pisarne na celini. To so bile berlinska Wolff, francoske Agence Havas in londonski Renter. Politično in po svoji organizaciji je bil najvažnejši londonski Reuter. Uradni naslov mu je "Reuters Telegram Company Ltd." Ustanovil ga je Israel Beer Josaphat. Bil je bančni uradnik, Žid, ki je študiral v Nemčiji in sicer v Gottingenu matematiko in fiziko. Dal se je krstit in je svoje ime spremenil v Reuter. Poskušal se je v Kolnu s temi da je ustanovil posredovalni urad za brzojave in poročila, pa ni imel veliko sreče. Dobil je nasvet, naj se preseli v London, kjer ni bilo cenzure kot tostran Kanala. Leta 1851 je res odšel v London ter ponudil svojo poročevalsko službo že tedaj najuglednejšemu listu "Times," ki ga je pa hvaležno odklonil. Ponudil se je drugemu važnemu listu "Morning Advertiser," ki ga ni odklonil. S tem je bil dan začetek. Reuter se je ponudil še drugim, ki so deloma sprejeli, deloma odklonili njegovo ponudbo. V začetku je bilo mnogo težav, a Reuter je odstranil polagoma drugo za drugo in končno začel že v 10 letih svojega obstoja napadati. Imel je zadostno število časnikov, ki so uporabljali njegova od lastnih dopisnikov prejeta poročila. Ko je državnik Gladstone odstranil še kolke, neke vrste pristojbine za vsako po-so sz ta zelo pocenila in s jO zno/a zrastlo število od-j-juuicev. Reuter јз spopolnil poročevalsko dužbo na vse plati angleškega imperija. Imel je svoje postojanke v vseh važnejših krajih, si osvojil telefonske Јп brzojavne proge in končno začel srdit dvoboj s celino. Od angleške vlade je dobil dovoljenje za gospodarske naprave na vzhodu in je "ustanovil celo lastno banko v Perziji. Pred vojno, zlasti leta 1912 in 1913, mu je šlo denarno precej slabo. Primanjkljaj pa je kril z dohodki iz gospodarskih podjetij. Med vojno se je podjetje popravilo s podporo vlade. Program Reuter-ja je: imperialističen v smislu angleškega imperija, dalje nad-strankarski in neodvisen. Pri' pomnimo lahko, da je ta dopisni
urad v Evropi najjačji in 3^ svojim poročanjem napravil gleški imperialistični politik' precenljive usluge.
Glavni sorodni dopisni Francije je Agence Havas-njenem postanku le nekaj ® ga. Okrog leta 1840 se je lil iz Berlina neki Jud, po ^ Bornstein, v Pariz, kjer s® pridružil že od leta 1835 ječemu dopisnemu uradu ^ nier. V letih 1840 do 18^^ Bornstein dal francoskim čilom še posebno nemško F go tako, da je bilo čimbolj vsestransko. Poročili" tako lahko šla tudi preko ® Francije. Podjetje je začelo P ipevati in dobilo Charlesu Havasu—Agence ^ i/as. Z razvojem brzojava s® podjetje silno spopolnilo m 3talo zelo dobičkonosno. avedlo tudi zbiranje inser^^®. xar je dobiček le še pove<^'

Havas je v kratkem času P vila povsod svoje zastopnik^'
Tretji veliki dopisni
usta-
Evropi je Wolff v Berlinu. , .......... J.	плгпћ»г'
kij(
aovitelj mu je dr. Bern
•idru^
vVolff, po poklicu zdravnik, - ^
pričel podjetje leta 1849' ta dopisni urad je bi^ ^jj votno omejen le na cn čaSP^ tiamreč na "National-Zciti"'°, / Berlinu. Tej so se pi'
drugi časniki. Urad je . najprej borzna poročila iz ^ i za. in od drugod, pozneje pa ^ politična. Razvoj tega dopi^'^^g, urada sta zelo podpirala marck in cesar Viljem, Reuter iz Londona povsem ^ spodriniti delovanje Nemčiji. Podobno kot nj^^ dva evropska tekmeca in Havas je tudi Wolff usta^^,^ ijal v vseh važnih trgovski političnih središčih podruzO od koder je dobil potem Wolffov dopisni urad je sčasoma sicer mnogo sprem^^^j, zlasti v obhki notranje org zacije. Postal je organ
samo v Nemčiji 42 po Kot vladni dopisni uiad
kratne berlinske vlade. Po se je zelo spopolnil. Poro^ ^ mo po radiu 300 časnikom ' ■.
i^oc viaani dopisni uiad silja Ic taka poročila, ki . berlinski vladi overovlJ^ Wolff je za vlado sredstV' katerem izvaža svoja v tujino. Že iz tega je razvi ^ da ni samostojen, da poročila ne morejo biti stva' ampak so namerno vlado'' barvana.
Ko smo v teh kratkih
pregledali glavne tii evrop'
lili L#
dopisne urade: Reuterja, Wolffa, poglejmo na	^
države Severne Amerike, vprašanje dopisnega urada šile najbolj idealno. Imaroo oP viti najprej z Associated P'" Časopisna podjetja so se z'' ^ žila, izdajatelji časnikov s" L dogovorili na medsebejno menjavo vesti tako, da je -gala misel skupnega deia- ^ tem tiskovnem uradu ne noben dobiček, za nobeno P ^ tiko, ampak le za to, da združenimi močmi dobe
,či-
la. Naročniki plačajo le zmerne stroške za poročila-nov tega dopisnega urada jj kih 1300, urad pa ima v okrog 100,000 miljonov brzojavnih linij, stelegrafir^ roma stelefonira, skablira i"^ diotelefnnira	nnd
diotelefonira dnevno nad besed. Zbirališča poročil so deljena na 4 središča:
Atlanta, New York, San Cisco, člani morajo vse jji kar jih zvedo, javiti tej sk^" organizaciji.
(Dalje prihodnjič)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Edina samo moška družabna organizacija
Slovenska moška zveza v Ameriki
Ustanovljena 3, junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
Nova moderna organizacija na družabnem, športnem in kulturnem polju
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije
Predspri. t.	GLAVNI ODBOR:
Dofi'	P. INTIHAR. 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O.
Drugi	IVAN GERMAN. 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 ^HUlgrove Road, Cleveland 19, o.
Gi'	P. JADRICH, 948 E. 207th St., Euclid 19, O.
Zapisnik	M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland 19, O.
Kar: DAMJAN TOMAZIN, 1:28 E. 66th St., Cleveland 3, O.
Pfcdsednit •	NADZORNI ODBOR: Џ
niK Ш prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave.,
^ Cleveland 3, o.
Tretli	ANTON TEKAVEC. 20303 Goller Ave., Euclid 19, O.
adzornik: PRANK SMOLE, 117—16th St.. S.W., Barbcrtdfi, O.
John orrr, prosvetni in kulturni odbor:
Marttm	61st St.. Cleveland 3, O.
Damtam	15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
^^UlS Ч	1128 E. 60th St., Cleveland 3, O.
Oradn	Direktor atletike, 21701 Puller Ave., Euclid 23, O.
^ o glasilo: "Enakopravnost," 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O
pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, John P. Jadrich, 948 E. 207th St.. Euclid 19, O.
IV 1-3345
Naših pionirjev—
slov. moške zveze
jo (jj. . ^'AND, Ohio—Kakor Peju Pi"®!) poročano, priredi zvegp	Slovenske moške
^He 2?^°^ izlet ali piknik Louis y	farmi brata
Kalion	na Eddy Rd. in
^zhodrf ^ Willoughby Hills, od Wickliffe, O.,
se peljete po Ud. (одЛ®"' P^ljite do Bishop P i krenite južno do odnn/j '	na levo (vz-
do Kaliope Rd., krenite po Kaliope Rd. do Zgon-peljete po
ђо J TJ.	isto (vzhod-
kretii^	Rd. (84) potem
J](Jdy ^^^'^Grno po Bishop do
h,
severno farm,
in potem vzhodno na
Hd. Eddy Rd. do Kaliope do 2 severno po Kaffope farme, ki so prve 'T*: od ICaliopove.
bodo S.M.Z.
zaznamovana z na-
Progp ^ ^^ba zopet navajati ves Sedgi ^Gr je bil že omenjen, liko	na vas, člane, ko-
Uko jjj-. ° udeležilo in ko-seboj	boste pripeljali s
H
dit(
ne
Host.	pokažimo našo slož-
da	potrudil, da'vam kar jg ^^jboljše na razpolago
ftaši	moči. Vi starejši
ta i2ig^	^ katerih čast se vrši
da He 'r,	posebno vabljeni,
^'lideti	te prilike, da
- izostane nobeden, pri-
leti "G te ргшке, aa se %	starimi znanci
'SOVorifo •
^ in zabavate, ter pri
Ne pozabite v nedeljo, 22. julija na farmo Louis Zgonca. Na svidenje!
John F. Jadrich, gl. taj.
Kampanja za novo članstvo je še vedno v teku, "Ali ste že pridobili vašega novega člana bodisi v odrash ali mladinski oddelek?" Ako ne, vzdramite se!
Tajniki so prošeni, da skrbijo da oddajo certifikate novopri-stoplim, da so pravilno podpisani od članov, sicer lahko postanejo težkoče ko član umrje in ni polica podpisana. Apeliram na vse članstvo naj pregledajo svoje certifikate in ako niso podpisani, kjer je zaznamovano za podpis člana, da naj podpišejo s svojim lastnoročnim podpisom.
Toliko za danes—se oglasim zopet drugi mesec,
John F. Jadrich.
če storiš kaj dobrega, se malokdaj izve, a stori kaj slabega, takoj se bo izvedelo sto milj daleč.
MISiCiBNITAL
NIGHTLY THRU JULY 29
NORTH OF THiSTlEOOWN
wow име @ SUNOAr 7.90
^аг
m da se po domače
vaš Dan
popolen uspeh. VstoDni„„ .
Se ob J	prosta. Prične
■ ад in traja do mraka.
.Soxoffice"Rcacrvm+toMc
MONTROSE 3-8400
-TICKETS AT ALL BURROWS STORES
Itck^'l 50Г 2 00, 2-50, 300 FRI WSAT. '2 00,* г 50, 3 00,3 50
*S^(/'CA»r4r rt^f/iriet	_
merry widow Starts July 30
Free Bus Meets Van Akcn Rapid 7:40 - 8:10. 1 Hr. Earlier Sun.
"Oglašajte v EnaJiOpravnosti"
Ob poslednjem slovu
i>]v	v
ŽALOSTI
^ dneh žalosti ob izgubi dragega svojca, vam bo naše simpatetično nudilo vso pomoč, da vam težkoče žalosti. Lepi, dosto-tveni pogrebni obredi bodo
ostali
v trajnem spominu.
■VlARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
478 EAST 152nd STREET
^ ° ni odgovora, pokličite KE 1 5202 ulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
Carinske meje med državami
Vse suverene države imajo svoje določbe glede carin na razne vrste blaga, ki se uvaža iz inozemstva. Nekatere države dobivajo znatne dohodke od carin na blago, ki je impbrtirano iz drugih dežel. To je en vzrok za carine.
Drugi, mnogo večji vzrok za carine na importirano blago pa je protekcija domače industrije ali sploh domačega gospodarstva. V inozemstvu producirano blago bi se v mnogih primerih moglo znatno ceneje prodajati v deželah uvoza, če ne bi bilo carine. Tako blago bi bilo morda producirano v deželah, kjer prevladujejo nizke delavske plače ali so drugi produkcijski stroški nižji. To bi bilo ugodno za kupce, toda bi morda zadušilo ali hudo prizadelo isto vrsto produkcije v deželah uvoza.
Na kratko rečeno, vsaka država skuša braniti domačo produkcijo pred premočno konkurenco iz tujine. V take svrhe se poslužuje carine, ki dvigne ceno uvoženega blaga v deželi uvoza. Carine na uvoženo blago, ki ne dela konkurence domači produkciji, so navadno nizke ali jih sploh ni.
Kakor druge države tudi vlada Zedinjenih držav zahteva določene procente vrednosti im-portiranega blaga v obliki carine. V splošnem pa so te carine nižje kot so carine za blago, izvoženo iz Zedinjenih držav v inozemstvo. Povprečno znaša ta carina le nekaj nad 5% vrednosti uvoženega blaga; v nekaterih primerih več, v drugih manj.
Kot že, omenjeno, se vse države poslužujejo carine na uvoženo blago zaradi protekcija domače produkcije, zaradi dohodkov, ki jih carine prinašajo državnim blagajnam in dostikrat iz obeh vzrokov. Na Francoskem, na primer, znaša carina z raznimi dodatki za avtomobile uvožene iz Zedinjenih držav ali od drugod, 60% originalne cene; na Japonskem pa celo 110%. Turčija zahteva carino v višini 100% vrednosti od importiranih čevljev, sladkorja in umetne svile, ter 150% od raznih živil in od izdelkov iz prave svile. Italija zahteva 45% carine od uvoženih avtomobilov. Celo naša sosedna Canada zahteva do 30% vrednosti carine od mnogih vrst blaga, uvoženega, iz Zedinjenih držav ali od drugod iz inozemstva.
Najlepše bi bilo seveda, če bi vse carinske meje med deželami sveta odpadle. Na primer, če bi se lahko mednarodna trgovina razvijala tako kot je omogočena med 48 državami naše Unije, med katerimi ni nikakih carinskih mej. Toda, kakor že omenjeno, mnoge dežele sveta dobivajo potom carin znatne dohodke od blaga, importiranega iz inozemstva. Druge dežele skušajo protektirati važne domače industrije, da jih ne zaduši tuja konkurenca. V Zedinjenih državah carina na blago, uvoženo iz inozemstva, ne šteje dosti v dolarjih. Glavni namen ameriške carine je protekcija domače proizvodnje.
Morda bo nekoč prišel čas, ko izmenjave blaga med ljudstvi sveta carine ne bodo več ovirale mednarodne trgovine; toda tisti časi, se zdi, so še za gorami. Do takrat pa moramo v svetovni trgovini računati s carinami najrazličnejših vrst in vzeti situacijo tako, kakršna je.
—NEW ERA, glasilo AB2


ZEMITE SI NEKAJ MINUT ČASA,
da
PREČITATE ZGODOVINO GLEVELANDSKEGA NAJBOLJ POPULARNEGA PIVA!
....... ,
-:-•••. :f^-: . ..did









■•iijii;:-:?'*^'" V- ' • ;• • v ■чцр"**-'- ' ">'•*iđii'^ŠA»it,36P4yi
%%' T ,"*Г :::<ј%В^В5&еВ&а
Iz Pilzna . . , rojstnega kraja svetovno znanega
Ipilsener piva, prihaja
P.O.C. dedščina prvovrstne I kakovosti
Uvedba Pilsener rala okus pive po vsepn"
Danes, z uporabo ofi^inabie Pilsener formule pri
zrcvoluciolliziralo okus pive Sirom severovzhodnega Oliio
IVol>ciioga dvoma ni .. . ljudje se v rctiitici veselijo P.O.C. Pilsener piva s tistim pristnim 51 okusom!
formule varčuje 1843 leta v Evropi je zrevolucionizi-n svetu.
o C. in z vsemi izboljšavami moderne tehnike se je
PILSEN	WATER	(Co"	+ Mg")	: co;	= 100	: 71
!	IONS			. SALTS		
	Millivals	Parts per 100.000		N/lOOO	Parts per 100,000	Grains per gallon
SODIUM, Na-	1 0-14	032	NaCI	0-14	0-82	0-57
MAGNESIUM, Mg*	r 0-07	0-08	Mg$04	Q-07	0-42	0.29
CALCIUM, Ca-	0-35	0-70	C3SO4	,0.05	0-34	0-24
CHLORIDE, CI'	0-14	0-50	СаСОз	•0-30	1-50	1-05
SULPHATE. ЗОд'	0-12	0-58				
CARBONATE. CO,	' 0-30	0-90				
		3.08		-	3-08	,2-15
Nase P.O.C. varen je pričnemo s posebno pripravljeno vodo, pri tem rabimo za vzorec pristno formulo aktualne Pilsen vode, kot jo vidite na desno:	.......................i^-
To Pilsen formulo vode pripravimo v skladu z gotovimi ameriškimi zahtevami za varenje. Potem to izvrstno P.O.C. vodo za varenje zmešamo ^ našim posebnim 6-vrslnim Oderbrucker hmeljem in Late Cluster 51 ječmenom, na strokovnjaški način naših Pilsener mojstrov v varen ju pive.
P.O.C. SE VARI POČASI, SKRBNO, DA № PREVISOKIH GRELNIH TEMPERATUR, KI BI POŠKODOVALE ALI PRIPALILE DELIKATNE SESTAVINE OKUSA V HMELJU, JEČMENU IN DRUGIH TVARINAH.
Hlajenje in počasno dve-postopno zrelost pive se fudi izvrši po pristnih Pilsener metodah. Nobene hitrice . . . nobenih kratkih potov . . . nobenih umetnih luičinov, ki bi slavili v nevarnost fundamentahu) pristnost tega finega piva.
Tekom zadnjih par let, je The Pilsener Brewing Co. potrošila več milijonov dolarjev za kontrolo kakovosti in opreme, da se ohrani znane visoke standarde, katere se je ustvarilo s prvotnim Pilsen pivom in z moderno P.O.C. pristnostjo.
Resnično dediščina P.O.C. prvovrstne kakovosti je odlična! Pijte P.O.C.
in veselile se!
THE PILSENER BREWING COMPANY, CLEVELAND, OHIO
Hlčesaa* ni boljše kot P.O.C. РШепег pivo • • • ne glede na ime izdelka ali cene
ш
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Gustave le Rouge:
HISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
—Nikoli! je zarjovel Lionel in škrtal z zobmi, sicer pa tudi ničesar ne vem.
—Laže! je vzkliknil Boby. Ravnokar ga je že imel v rokgh Udaril me je po čelu ž njim. Menda ga je vrgel proč, ko sva se borila.
—Bomo že videli, je rekla Mi^ sterija: demant moramo najti.
Natančno so preiskali Lionela, a našli niso ničesar.
—Morda ga je pogoltnil, je dejal eden mornarjev.
—Nemogoče! je ugovarjal Boby, saj je velik kot pest. Še enkrat zagotavljam, da je moral vreči proč, med tem ko sva se borila . . .
S strahom je Lionel gledal, kako sp roparji preiskovali vse kotičke kaverne, a nikomur ni prišlo na misel, da bi pregledal tla na mestu, kjer je vtaknil dertiant globoko v pesek.
—Kaj zato, je naposled dejala Misterija, ki je komaj skrivala svojo slabo voljo, vsekakor dobimo kamen.
In obrnila se je k Lionelu, ki so ga nategnjene vrvi močno skelele:	'•
—Le pogum, Brady, mu je dejala. Ali očete povedati, kje je demant? Prav! Lakota in žeja vas že prisilita k temu. Ne grem odtod brez Budhinega de-manta.
Obrnila mu je hrbet in se delala, kot bi se več ne brigala
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
C All' DEarbron
£3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION — ,
Major brand. 1 year. S. W. side. $ for $ inventory.
REliance 5-9197
LOUNGE and LIQUOR STORE — In So. Shore. Neighborhood trade.
Call — south Shore 8-9873 2555 E. 75th St.
CURTAIN LAUNDRY — Small; suitable for 2 people; be your own boss; good incom^; living quarters if desired.
Rogers Park 4-0870
zanj, naročila pa je Bobyju, naj ga ne izgubi iz oči.
Njena pozornost se je obrnila na nekaj drugega: baklje so več kot polovico že pogorele in njih dim je bil napolnil kayerno z zaduši jivim vzduhom, tako da je že bilo težko mogoče dihati. Treba je bilo takojšnje pomoči.
Dva mornarja sta dobila nalog, vrniti se na "Morsko lastovko" in prinesti seboj petrolejk in sveč, tako da bi bilo mogoče pri boljši luči raziskovati jamo in poiskati znameniti kamen.
Mornarja sta se čez par minut vsa preplašena vrnila.
—V spodnji hodnik udira morje. Izhod nam je zaprt . . .
Pri teh besedah se je vseh polastila groza. Misterija je s silo zatajevala svpje nerazpoloženje.
Misliti bi morala na to, je dejala hladno. Ko smo vstopili, je bila oseka, sedaj pa spet morje narašča. Tu nismo v nevarnosti. Treba je počakati, da spet pride plina. Da so tu shranjeni razni predmeti in . celo smodnik, nam dokazuje, da, morska voda ne prihaja nikoli do sem. Ujetniki smo za dve ali tri ure, a ne za več.
—Kaj je treba storiti? je vprašal Boby, ki je kljub tej razlagi postajal nemiren.
—Delajte, kar hočete! je odvrnila Misterija. Jejte, pijte, spočijte si! Goreti sme pa samo ena baklja, ne samo, ker je-treba štediti razsvetljavo, temveč tudi, da zmanjšamo ta prokleti dim.
Možje so takoj izvršili njeno povelje in razgrnili jestvine, ki so jih bili prinesli z "Morske lastovke." Vse je bilo strah. Težki vzduh je začel vplivati nanje. S težkim srcem in še težjo glavo so jedli, ne da bi bili lačni, pač pa so pili, kolikor so mogli, da si preženejo temne misli.
V rdeči luči edine baklje, ki je tičala v skalni razpoki, so se težke, velike sence premikale po stenah. Nakopičena zlatnina se je tajinstveno blestela in mi-sterijozni odsevi so plesali v vedno bolj gostem dimu, ki se je vlekel po jami in polagoma raZ: širjal v sosednje hodnike.
Moštvo je utihnilo, polotila se ga je čudna otrplost. Zdelo se jim je, da so stoletja nazaj in za vekomaj pokopani v tem mrtvaškem podzemlju. Tudi Misterija se ni mogla otresti tega bolestnega vtisa. Sedla je na tla, naslonjena s hrbtom na zaboj in polagoma so se ji zapirale oči. Končno je zaspala.
Boby Bancroft je še enkrat
^Reversible MadKlne Enables^^ Dam To Store Surplus Energy
^TURBINE % ,^	I

/ T	^ -j



Lowering a rotor weighing 300 tons into position was one of the final steps in the installation of a powerful machine recently placed in operation at TVA's Hiwassee dam in North Carolina. The machine, developed and built by Allis-Chalmers, is called a pump-turbine. During periods of greatest demand for power, usually daytime hours, it uses water to generate electricity (left insert); it is then operating as a turbine. When the demand for electricity falls off, usually at night and when surplus powep is cheap, the machine can be reversed to serve as a giant pump and force water back through the dam to be stored in the reservoir (right Insert). The unique machine in this way makes possible the atorage of «urplu»energy.^__^^_.....................
pregledal vezi svojega ujetnika, ga sirovo sunil v prsi, legel na tla in tudi zaspal.
Sedmo poglavje Rešen!
Lionel ni spal; preveč so ga skelele vrvi, ki so mu rezale meso. V glavi pa se mu je kar mešalo, omotica se ga je polotevala in zdelo se mu je, da se mu možgani razlete.
Vedel je, da ne sme zaspati, da se prilika ne vrne nikoli več, okoristiti se s spancem sovražnikov.
Obupno je napel vse svoje mišice in skušal raztrgati vezi, a te so ga le še hujše rezale. Treba je bilo iznajti kaj drugega.
Po zelo težavnem zvijanju se mu je posrečilo, približati vrv, ki mu je vezala zapestja, ostremu robu skale, in potrpežljivo je začel drgniti.
Čez dobrih deset minut je bila vrv predrgnjena in ena roka mu je tako postala prosta. Ostalo je bila igrača. Bil je v par trenutkih razvezan.
Nekaj časa je ostal nepremičr no na mestu, da se mu odreve-neli udje oživijo. Potem je napravil nekoliko korakov in pazljivo poslušal. Nihče se ni ganil.
Mornarji in roparji so vsi spali. Treba se je bilo okoristiti s to srečno priliko.
Imel je svoj načrt, vedel je že, na kak način se mu posreči ubežati; toda najprvo je bilo treba misliti na demant, ki je bil zakopan v pesku, dva koraka proč od njega.
Naglo se je sklonil in začel brskati po pesku. Našel je kamen in ga vtaknil v žep svojega telovnika.
—Neverjetno srečo imam! si je mislil.
V	istem trenutku pa je baklja, ki je bila dogorela do konca, šu-šte ugasnila.
V	kaverni je nastala popolna tema. Lionel se je začel počasi plaziti v smeri izhoda in skušal priti preko mož, ki so ležali po tleh in spali.
Tu in tam je sunil kakega, ki je jezno zamrmral. Lionel se nato ni ganil in možak je spet spal naprej.
Begunec je rabil skoraj četrt ure za nekaj metrov. Potem pa je lahko šel malo hitreje naprej, kajti pot je bila prosta.
Dvoje stanovanj v najem
Vsako stanovanje ima 4 sobe in kopalnico; zgoraj. Parna gorkota. Sprejme se odraslo družino brez otrok. Za naslov se pozive v uradu tega lista.
■ V NAJEM
se odda stanovanje s 4 sobami, garaža in gorkota.
Za dve ali tri odrasle osebe. Vpraša se na 1113 East 74th St.
Upal si je celo, ko je bil dovolj daleč, pripaliti užigalico, da najde pravi izhod, kajti nikakor ni videl, na kateri strani je. Zdelo se mu je pa, da mu iz hodnika, v katerem se je nahajal, veje boljši zrak, in začel je po njem stopati naprej. S slastjo je začel udihavati sveži zrak, ki ga je obdajal.
Naposled so se njegove noge zadele ob mehko tvarino; bil* je velik kup pepela, ki ga je bil zapazil pri prihodu.
S silnim veseljem je spoznal, da je pravi hodnik. Pogledal je navzgor in zapazil, da je na dnu navpičnega rova ali dimnika; pod njim so bivši prebivalci jame kurili ogenj in jo tako zračili.
Če bi se mu posrečilo, splezati po tem dimniku navzgor, bi bil rešen.
S pomočjo užigalic je spoznal, da plezanje navzgor ne bi bilo težavno. Skalovje je bilo tako razruvano in toliko čeri je molelo na vse konce, da je bilo plezanje omogočeno.
Predno je začel plezati, je Lionel pogledal nazaj in z začudenjem, potem pa s strahom opazil, da se v globočini jame pričenja svitati. Rdeča svetloba je postajala vedno bolj močna.
Naenkrat se je dvignil plamen in iskre so švignile v zrak v rdečkastem dimu.
Roparji so preplašeni vstajali. Klic "gori!" je zbudil tudi najbolj odrevenele iz spanja. Kmalu je pa začul Lionel druge, še strašnejše klice:
—Smodnik! Sod smodnika!
—Reši naj se, kdor se more!
—Brady je zažgal!
Lionel se je naglo povspel po prvih čereh skalnega rova. Pozabil je na svojo utrujenost; spretno kot mačka in varno kot mesečnik je plezal navzgor. Roke so mu pričele krvaveti, kajti robi skale so bili ostri. Za trenutek je pogledal navzgor in videl nad seboj slabo luč: košček neba.
Srce mu je zastajalo od groze.
V NAJEM
se odda dve sobi; eno za enega moška, drugo za dva moška.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in van
pošljemo po pošti. Cena 35c. M f N D E L DRUG CO 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli predamo kamorkoli.
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrel perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in rasne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
A. GRDIMA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmoro 1-1235
ROJAKI ! Lepota naše domovine ej tista, ki privablja vsako leto tujce, da jo obiščejo. Če jo pa želite obiskati drugo leto, ste naprošeni, da bi se prijavili že sedaj za ladje ter za letala.
100 Ibs. — BELE MOKE ................$9.50
Paket št. 6 . $12.00
IS Ibi. bele moko 10 Ibi. (iBdkorja 10 Ibi. rti Carolina 5 Ib(. kava Santos
Paket Št. 18 • $21.50
100 Ibl. GOLD MEDAL 22 lbs. sladkorja 11 lbs. rii Carolina 6 lbs. kava Santos
Paket št. 19 ■ $15.50
15 lbs. sladkorja 10 lbs. bele moke 6 lbs. kava Santos 4 kg. olivnega ol)a
DENARNE POŠILJKE —
PREKO NARODNE BANKE PO DIN 600 za dolar. POŠILJAMO tudi nemške radio aparate, bicikle. motorje, šivalne stroje ter ostale premete.
BLED TRAVEL SERVIGEe",?«^
Tel. EX 1-8787
Tel. EX 1-8787
ko je čul pod seboj obupne klice, rjovenje in preklinjanje nesreč-nežev, zaprtih v jami. Zdelo se mu je, kot da bi se bilo odprlo pod njim peklensko okno.
Naenkrat pa je preglasil vse rezek klic, obupen glas, ki ga je le predobro poznal—glas Histerije.
—Pomagaj mi, Lionel! . . . Na pomoč!
Temu klicu je sledilo par re-volverskih strelov, potem je kričanje za nekaj trenutkov prenehalo.
Lionel Brady se je bil ustavil. Ta klic na pomoč ga je presunil do zadnjega živca. Ali ga je ta ženska zaman klicala, naj ji pomaga, ona, ki ga je vkljub svoji zločinski naravi ljubila in mu v dveh slučajih rešila življenje?
Obotavljal se je. Silen bdj se je vršil v njem med Ijudomilost-jo in neobhodno potrebo bežati.
Ni utegnil, da bi se odločil. Spodaj je nastala eksplozija. Silen pok je pretresel skalovje in
LASTNIK
proda hišo za 2 družini; 5 in 5 lepih velikih sob; blizu šole, cerkve, trgovin in vožnje. Dober dohodek. Fornezi.
Vpraša se na
478 East 128th St.
ŽELIMO KUPITI
klavir (piano), po zmerni ceni Kdor ima za prodati naj pokliče HE 1-4509
4 SOBE
se odda v najem.
Pokličite HE 1-5451
Loti naprodaj
Krasni loti v Richmond Heights, poleg Metropolitan parka, z drevjem in goščo v ozadju. Nekaj izrednega v lepoti. Cene so od $3,100 naprej.
Za podrobnosti se obrnite na
MAVEC & 00. 26101 EUCLID AVENUE RE 2-8710
sledil mu je ropot, kakor če se podira poslopje, zadeto od granate.
Lionel se je instinktivno z vso silo krčevito oprijel skale, na kateri je visel. Dolgo časa se ni ganil. Bil je kot odrevenel. Od silne eksplozije so mu kapljice krvi stopile iz ušes, nosa in trepalnic.
Končno pa se je zdrznil in začel divje plezati navzgor. Z zadnjo silo je prišel iz rova in se
HIŠE NAPRODAJ
IZREDEIV NAKUP!
Proda se dve hiši na eni loti; vsaka za eno družino, spredaj 7 sob, zadaj 4 sobe. Novi fornezi in druge ugodnosti. V fari Marije Vnebov-sete.
LI 1-8662
LASTNIK PRODAJA
hišo 6 sob, vse v prvovrstnem stanu. V prijazni slovenski naselbini med Grovewood Ave. in Waterloo Rd. Pokličite po drugi uri popoldne
IV 1-1903 Hiša za 2 družini naprodaj
Proda se hišo za 2 družini v dobrem stanju; 6 in 4 sobe; klet pod vso hišo. Nahaja se v okolici Edna Ave. Pokličite
EX 1-9277
HIŠA NAPRO^^U
Proda se hiša na Edna Ave.—za dve družini, 5 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 garaži, 2 forneza. Eno stanovanje je prazno in nanovo de-korirano.
Za podrobnosti pokličite
UT 1-4210
Nove hiše naprodaj
Nova hiša blizu bulevarja in Euclid Beach parka; 4Vi sobe; dve spalnici, pregrajena klet, fornez na plin. Lota 40x12^). Blizu vseh udobnosti.
Na 25085 Highland Rd., 2 novi zidani hiši "ranch" tipa. Se lahko takoj vselite. Lota 80x200.
Za te in druge posebne nakupe, se obrnite na
STREKAL REALTY 405 E. 200 St., IV 1-1100
17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
ves okrvavljen zvalil na Onesvestil seje...	.
Zbudil se je od mraza. Bi o F zgodaj zjutraj. Oblaki so s nizko nad morjem, ki je težke, svinčene barve. Bela "
ka je izginjala na obzorju.
Bili
je "Morska lastovka," ki ]e žala z razpetimi jadri. .
Lionel je šepal proti svoji ti. Naenkrat se je spomnil in " glo potipal v žep. ^ Budhin demant je bil se v
v njem!
(Dalje priliOfinJlCl
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici smrti " jjj dragega sinčka, bratca ш ^



FRANK
ki je tako nesrečno v
prišel ob življenje
18. julija 1955.
reti.
v rani mladosti si moral unii' žalostno v solzah pustil si krute usode ni moč razumeti. . gjjs. da za večno zamrl je ljubki
Žalujoči
Starši, bral in
ter stari oče
dne 18.
Maple Heights,

Zakrajsek Funeral Home, In&^
6016 ST. CLAIR AVElf^ Tel: ENdicotl 1-31
......... ............ ILW ##


At







Take alalce...;plus alreeze...
and your own cottage in the pines. They add up to the perfect solution to your family's vacation problems for many years to come. And here's an easy way for you to get the money that will put the key to a sunmier home into your jxjcket.
Invest just $7.50 a week in Payroll Savings. In 5 yea,rs you'll have Savings Bonds worth $2053 in cash; in ten years, $4448.
Wliy is the Payroll Savings Plan so successful? Because it puts your savings on an automatic, systematic basis. And best of all,
you do more than save through Payroll Savings. You invest your money, too, and make it grow.
Before you know it — the summer home will be yours. And all you'll have to do is to sit on the porch and enjoy it. If you're real ambitious, you can sit and rock. In any event, you'll thank your lucky stars that you invested in U. S. Savings Bonds.
So get started today, on the Payroll Savings Plan where you work —or invest in Bonds regularly where yon bank.
FOR THE BIG THINGS IN YOUR IITE, BE READY WITH U. S. SAVINGS BONDS
The V. 5. Goeemment does not pay far this advertising. The ТтеаштЈ DepartTnent Amks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST