Književnost.
251
popolnoma. Radi tega je Evgen opustil svoj prvotni namen, da bi osvojil trdnjavo in po zimi ostal v Bosni; zapustil je Sarajevo že 25. vinotoka. Pod njegovim varstvom je bežalo tudi jako veliko kristijanov; zidove pa je ukazal ujete odvesti.
Blizu sto let ni Sarajevo več videlo avstrijske vojske. A cesar Josip II. je namerjal zopet oprostiti bosanske kristijane; še več: namerjal je celo v zvezi s Katarino rusko končati sramotno gospodarstvo turško v Evropi. Junaku Lavdonu je izročil preimenitno nalogo, da pomore Bošnjakom. Tudi sedaj so bili Turki v strahu, ker so poznali „vraga" Lavdona. Dne 9. grudna 1. 1788. je stopila njegova vojna v glavno bosansko mesto.
Se dandanes popeva narod v svojih pesmih oba junaka, posebno pa je našemu slovenskemu narodu znan hrabri Lavdon, ki je osvojil Beli-grad.
Sarajevo vendar o tem Času še ni bilo glavno mesto; do srede našega stoletja jestoloval turški vezir v Travniku, v Sarajevu je smel ostati samo dvakrat dvanajst ur; da, celo sultana so pripo-znavali Sarajevčani le kot kalifa, ki je pač pošiljal duhovne svoje sodnike, a v svetnih rečeh je ukazovalo po starih navadah vladoželjno plemstvo. S kratka: Sarajevo je imelo oligarhično vlado ter je imelo razne pravice kot središče trgovine na suhem.
Veliko truda je stalo Turčijo, da si je v našem  stoletju   uklonila  samozavestno   mesto.
Slovenska književnost.
Trtna uš in tTtoreja. Navod, kako seje mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal Ivan Bele, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Celje, i8(j3. Tiskal in ^alo^il Dragotin Hribar. 8°. Str. 116. Cena 40 kr. po pošti 5 kr. več. — To je pač zlata knjiga za naše vinorejce; zaslužila sta si pisatelj in izdajatelj, da jima izrečemo zanjo zahvalo. Omenjamo kratko vsebino: 1. pogl.: Vzroki prevratu v naši vinoreji. (Trtna uš.) 2 pogl.: Splošen popis ameriških trt. 3. pogl.: Pomnožitev trt. 4. pogl.: Cepljenje. 5. pogl.: Katere vrste evropskih (domačih) trt naj bi najbolj cepili? 6. pogl.: Naprava vinogradov. 7. pogl.: Sajenje z ozirom na cepljenje trt. 8. pogl.: Stroški. 9. pogl.: Razne drobtine. Dodatek. — Kdor, ne rečem: natančno prečita, ampak vsaj pregleda to knjigo, vidi takoj, kako je primerna, koristna in tudi potrebna. Zato bi bilo jako prav, da bi si jo  vinorejci kupili in jo pazno čitali.
Bojevala se je v ta namen od leta 1817. do 1850., ko je nam že znani renegat Omar paša s svojo brezobzirnostjo in krutostjo upokoril Sarajevčane.
V berolinskem miru so odločile velevlasti, da Bosno in Hercegovino zasede Avstrija, da reši ondotne kristijane turške silovitosti, napravi mir ter uravna deželo po sedanjih potrebah. Težavna je bila naloga, katero je prevzel general Filipovič, pa dovršil jo je Častno. Bil je pa tudi mož za to. Sam Jugoslovan, je dobro poznal ne le jezik, ampak tudi navade naroda bosanskega; zvest svojemu vladarju je bil tudi navdušen vojak. V mnogih bitkah je zmagal tolpe roparja Hadži-Loje in stopil v Sarajevo dne 18. vel. srpana, na rojstveni dan presvetlega našega vladarja; ob 3. uri popoldne je zaplapo-lala naša cesarska zastava na stari trdnjavi nad mestom.
S tem slovesnim trenutkom se je začela za Sarajevo nova doba, doba rasti in mirnega razvoja. Sedanje Sarajevo je prejšnjemu komaj podobno. Da bi hoteli biti njega prebivalci, ne rečem hvaležni, ampak resnični in odkritosrčni, morali bi to priznati. Pa je-li takor Pri katolikih gotovo, pri Srbih dvoumno, še bolj dvoumno pri Spanjolih, — gotovo pa niso zadovoljni mohamedani, — brani jim verski fanatizem, dasi se jim ne godi niti najmanja krivica, marveč ravno   nje vlada varuje kakor punčico
V   OČesU.                                                             .          (Dalje.)
Saj vemo, da. je nevednost najdražja stvar: dobra knjiga pa, za katero daš 40 kr., donese ti stotakov. Glede na obseg in pa na to, da ima tudi slike, vidiš,  da je knjiga jako  po  ceni.           Agricola.
Igre in pesmi m otroška ^abavišča in ljudske šole. Uredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. V Ljubljani. Izdala in ^alo^ila „Družba sv. Cirila in Metodau. l8()3. Osmerka. 38 -b- 103. Cena 60 kr. vez. zvezku. — S to knjigo se je prav uspešno pomnožilo naše šolsko in peda-gogično slovstvo. „Narodna šola v Ljubljani je že pred leti izdala Funtkovo ,Zabavišče slovenskim otrokom'. V tem nam je podala besedilo pri merno slovenskim igram in pesmicam za otroška zabavišča (otroške vrte). Treba je bilo še prikladnih napevov. To potrebo je čutil tudi te knjižice ure-jevatelj, ki biva kot član c. kr. izpraševalne komisije za otroška zabavišča že več let pri vsakoletnih praktiških izpitih v tukajšnjem zabavišču slovenskem. Zategadelj je začel- prirejati to-le zbirko otroških iger in pesmic, videč, da se tega dela ne
Književnost.
252
Književnost.
loti kaka druga spretnejša moč.— Gradivo je v tej zbirki tako razvrščeno, kakor v ,Zabavišču', in kakor se razvrščuje v obče v pesmaricah za otroška zabavišča drugih narodov. ,Dodatek' ima nekaj iger in dve pesmi, katerih besed ni v Funt-kovi knjižici, katerih napevi so pa večinoma že znani v naših zabaviščih. Zbirki na čelu stoji dvanajst pesmic nabožne vsebine, kakor veli izrek: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. „ Predgovor", iz katerega smo povzeli te besede, obsega za tako knjižico nenavadno veliko stranij — 38, torej dobro tretjino. S tem ne rečemo, da ni potreben, le ime nam ni všeč. Morda bi se bilo bolje reklo: „Nauk o petju v otroških zabaviščih." Največ napevov je napravil gospod urednik sam. Kolikor smo se mogli prepričati, ne bode pri otrocih nikake težave z napevi, ker so lahki. Prav tako je vsebina izbrana dobro, kolikor se je namreč moglo res izbirati. Gospod urednik in pisatelj, kakor tudi družba sta s tem delom vrlo  pospešila   „zabavanje"   v  otroških vrtih.    L.
Hrvaška književnost.
Ribe. Prirodoslovne i kulturne črtice. Napisao dr. Mišo Kišpatič. Sa sto trideset i osam slika. Na-gradjeno r| naklade grofa Ivana Nep. Draškoviča. Zagreb i8q3. Str. VIII -j- 4.5 5. Knjižarska cena 3 gld.
Že več let ni Matica Hrv. izdala prirodoslov-nega dela, zato je gotovo vsak ud vesel, da je dobil letos v roke zopet knjigo iz prirodoslovne znanosti. Prišle so ria vrsto ribe, in prav ta stroka je jako lepa in zanimiva; hkrati je ribištvo jako važno v narodnem gospodarstvu, torej ima knjiga tudi praktično vrednost. Kakor v prejšnjih svojih prirodoslovnih delih, katera je Matica izdala, tako je tudi tukaj pokazal g. pisatelj, da je veščak v svoji stroki. — Ta knjiga je poučna, vendar pa tudi poljudna in bo izVrstno ustrezala ne le strokovnjaku ampak vsakemu omikancu. Pisatelj se je oziral zlasti na praktično stran, kar je hvalevredno; v ta namen je dodal .tudi pouk o umetelnem vzgajanju rib. Na veliko škodo narodnega gospodarstva je ribištvo po sladkih vodah jako nazadovalo v našem stoletju. Po raznih deželah gledajo, kako bi se temu pomoglo; tudi na Hrvaškem se v novejšem času mnogo dela, da bi še ribištvo zopet povzdignilo. K temu bo mnogo pripomogla brez dvombe tudi ta knjiga. Za lažjo porabo je dodan pregled in kratek opis vseh domačih rib. Primeren je imenik vseh rib, katere se v tej knjigi opisujejo. — Hrvaška imena raznih rib nam kažejo bogastvo hrvaškega jezika in pa, kako lepo seje že razvila na Hrvaškem prirodoslovna znanost; zaradi nazivala ima ta knjiga še posebno vrednost. Prav dobro je, da je pisatelj dodal še povsod nemško, latinsko in talijansko ime.
Od 3 — 20 str. govori o vrednosti rib v narodnem  gospodarstvu, o ribah kot človeški hrani,
o strupenih ribah, kemičnem sestavu ribjega mesa, potem o razvoju ihtijologije ali riboslovja od najstarejših časov do današnjega dne. Od 21— 92 str. govori pisatelj o telesnem ustrojstvu rib in o umetelnem vzgajanju (92—: 1 1 6), potem o ribjih sovražnikih (n 7 — 1 28) in o posameznih vrstah rib (1 29—401).
Ne razumemo, kako more pisatelj, govoreč o „duševnih sposobnostih" rib, trditi o živalih, da „ mislijo" (str.'49.) in pa o ribjem „razumu" (str. 52.). Kolikor se spominjamo, pisal je isti pisatelj nekdaj jednako tudi o mravljah in čebelah. Je-li to morda na podlagi Darvvinove teorije?
Mimogrede izražamo željo, da bi tudi naša Mohorjeva družba sčasoma izdala poljudno knjigo o ribah, kakor .sedaj izdaje rastlinstvo; seveda s posebnim  ozirom  na slovenske  dežele.                F.
Ilirski glazberiici. Prilogi z^a poviest hrvat-skoga preporoda. Napisao Fr. S. Kuhač. Sa osam slika. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkal-čeviča. Zagreb iS'g J. Str. VII -p 285. Cena 1 gld. 20  kr.
Doba ilirskega preporoda je velikanskega pomena v političnem in kulturnem oziru v zgodovini hrvaškega naroda. Ž njo se začenja novo življenje na Hrvaškem-. .Narodni jezik, slovstvo, vede, lepe umetnosti — vse je začelo kliti, kakor cvetice pomladi. V resnici je bila ta doba — doba splošnega navdušenja, katero se mlajšemu pokolenju zdi včasih najivno, celo smešno. In vendar je le tako navdušenje moglo odstraniti one silne ovire, ki so bile na poti političnemu in kulturnemu napredku naroda hrvaškega. Vsakdo, ki se je le količkaj zavedal, hotel je biti pisatelj, pesnik, umetnik. Kaj čuda torej, če se med pisatelji in pesniki nahajajo ljudje, ki k temu niso imeli pravega poklica. Tako je pri vsakem narodu, kadar nastopa kako novo pot. Kakor v pesništvu, tako se jih je mnogo poskušalo tudi v narodni glasbi,'jeden uspešno, drugi manj srečno. Vendar je tudi to treba vedeti, če hočemo dobiti pravi in popoln  pojem  o lepi ilirski dobi.
V hrvaškem slovstvu se je že mnogo pisalo o slovstvenem delovanju v ilirski dobi, a o glasbi malo in še to raztreseno. Zatorej je ta knjiga jako dragocena za zgodovino ilirske dobe. Slavnoznani in marljivi skladatelj in muzikolog hrvaški, Kuhač, je že 1. 1887. opisal življenje in delovanje najznamenitejšega ilirskega skladatelja, Vatroslava Lisin-skega, letos nam pa podaje osemnajst življenjepisov drugih ilirskih skladateljev. Med temi glasbeniki sta tudi dva Slovenca: Ferdo Livadič (VViesner), za Lisinskim največji skladatelj ilirske dobe, in pa slavni pesnik „Djulabij", Stanko Vraz. Prvi se je rodil v Celju na Štajerskem dne 30.-velikega travna leta 1798., a umrl je dne 5. prosinca 1. 1878. v Samoboru blizu Zagreba. Stanka Vraza smo poznavali doslej kot ljubkega pesnika, duhovitega kritika in gorečega rodoljuba, a na njegove zasluge za na-