MAR0ČANI SO SE UMAKNILI Pariz poroča, da se je vdalo pet tisoč vstašev v Maroku. — Dobro utrjene Sarsar višine se nahajajo v francoskih rokah. — Španci razveseljeni. — iNa fronti je več črnih kot belih francoskih vojakov. — Španska se noče pogajati z A bdel Krimom. TETUAN, Španski Maroko, 1 5. avgusta. — Pet tisoč vstaških Marokancev se je brezpogojno udalo francoskim in španskim silam, ki so zavzele pozicije na Sarsar višinah. _ Jetniki so predstavljali celo rifsko posadko, ki je imela v svojih rokah močno utrjeno ter strate-gičfto važno Sarsar višino. Predaja te sile je baje končala francosko - španski problem v okraju, kjer sta obe armadi združili svoje sile. Zmago so proslavili francoski in španski vojaški poveljniki. FEZ, Francoski Maroko, 1 5. avgusta. — Ob celi francosko - rifski bojni fronti je položaj izvrsten za Francoze, dočim kažejo vsa znamenja, da se rifske sile razkrajajo. Brez boja je kolona polkovnika Freydenberga zasedla Džebel Sarsar pozicijo, ki je bila močno utrjena, dasi je francoski generalni štab pomišljal več tednov, predtio je dal povelje za splošni naskok. Džebel Sarsar je bila baza, odkoder so vstaši plemena terorizirali del dežele ob>Uezan, Suk-el Alba ceste. Francoske čet^ so sedaj popolnoma očistile to cesto ter ustanovile celo vrsto komunikacij, ki segajo prav do španskih vrst. Vsled zadnjega vojaškega uspeha bodo preprečeni nadaljni \ presenetilni napadi vstaških plemen. Posledice neprestanih uspehov Francozov so se pričele kazati na vsej fronti. — Domačini, ki šo na hitro pospravili.svoje pridelke ter se umaknili z živino vred, kažejo vedno manj in manj razpoloženja, da se bore. Celo Branes pleme, ki je bilo neprestano izpostavljeno agitaciji in propagandi Abdel Krima, se je naveličalo boja ter se približalo točki, ko se bo lahko otvorilo mirovna pogajanja s Francozi. Plemena v vojni zoni, ki ,so prijazna Francozom, so prignala nazaj svojo živino ter zasedla stare vasi-. PARIZ, Francija, 16. avgusta. — Francija se poslužuje-v boju proti Rifčanom preveč črnih čet SPOMINI IZ REVOLUCIJONARNE DOBE LE 60 ODSTOTKOV DOLGA Prejšnji član reparacijske komisije, lord Bradbury, pravi, da lahko plača Francija le 60 odstotkov svojih dolgov. — Predlaga bolj velikodušne pogoje. — Glede plačevanja niso - Francozi odvisni od Nemcev. LONDON, Anglija, 1 6. avgusta. — Lord Bradbury, prejšnji angleški zastopnik komisije in eden glavnih avtoritet glede evropskih reparacijskih financ, je danes izjavil, da lahko plača Francija le približno 60 odstotkov svojih dolgov v Angliji in Ameriki. V pogovoru, katerega je objavil Sunday Ex- j.-ress, je izjavil: — S primerno in pravilno upravljanimi financami ter voljo, da se podvrže slični mdavčnim bremenom kot ta dežela, se Francija lahko loti rialo-ge odplačevanja kapitala, katerega je dolžna Ameriki in nam, — seveda pod pogojem, da se ji nudi primerno uravnavo, a v slučaju Amerike bolj velikodušno kot je naša lastna uravnava dolgov z Ameriko. — Francija je bogata glede naravnih virov. — Skrajno značilno je prebolela posledice vojne. Najmanj devetdeset odstotkov vojnih poškodb je že restavriranih — in skoro izključno le potom varčevanja francoskega naroda samega. Produktivna zmožnost, katero predstavlja ta presenetljiva predstava, je sedaj prosta, da se ustvari nov kapital ali pa odplača inozemske dolgove. Z Alzacijo in Lorensko je bogastvo Francije danes mogoče večje kot pa je bilo pred iz&ruhom vojne. Plačilna zmožnost Francije glede inozemskih dolgov znaša danes najmanj dve tretini plačilne zmožnosti Nemčije. — Tudi če bi ne dobila Francija ničesar od Nemčije, sem prepričan, da bi lahko odplačevala svoje dolgove brez vsakega oškodovanja narodnega ž? v-(jenskega standarda. Francija mora najprej spraviti v red svoje lastne finance, predno bo zmožna odplačevati inozemske dolgove v primernem obsegu. Iz tega razloga trdim, da bo lahko Francija v teku desetih let pričela odplačevati polne kvote svojih obveznosti. Bolj velikodušne obrestne mere bi nudile Fran-c iji priliko, da odbije približno štirideset odstotkov svojih sedanjih dolgov. Prepričan sem, da bi lahko sklenila Francija take dogovore z nami in tudi z Ameriko, brez rizika, da preseže svojo zmožnost odplačevanja inozemski hdolgov- — Nisem mnenja, da bi bila taka'odplačevanja nemogoča, tudi v slučaju ne, da bi Nemčija ne hotela ali ne mogla plačevati odškodnine/ Ce bi Da-wesov načrt realiziral petdeset odstotkov papirnate vrednosti, bi bila Francija sorazmerno na boljšem kot smo pa mi. — JMDCKWOOO * UNDERWOOD. K. V.' Ko so kopali temelj za novo pošlo t je "New York Evening Post' -se zad> dili vse jwlino starin i/, dobe revolucije. Slika nam kaže dvoje steklenic in par topov.'kili krogle. Starine se nahajajo v ne\vyorškem narodopisnem muzeju. fcesed i-u nato so počili tatredi. Mrs.' H a nee jc omahnila, s krog I jo v' glavi, mrtva na tla. Ilanee in neki moiki. — na:jhri Anderson, —. ■ sta se borila na cesti. Padlo jo j več jst-relov. Ravno ko ie hotel Učrnce -skočiti prvko plota, je bi! j smrtno zadet. So^lascio z izpovedjo žeiso morilci nato streljali na rdeči ku-pe>j, >ki se je ustavil dvesto čevljev navzdol. Tudi na neiki drujri avtomobil ki se je prijeljal mimo, »o streljali lopovi, prodno .so se odpeljali. Ko je prišel maršali z Miridie-towna k farnirrju. Ilance, mu je slednji zasopela-l: — Stanoval je pri nas. Povedal sem mu. Ustrelila sta me, — Charles Wolfe in Dutch Anderson. - Cliiipman si je sicer pridobil 11:'-ke at-tre slo-ves a- (zločin »tke m svetu. a oblast i so smatrale Ander-sona v dno nevarnejšim p:i.'kom kot pa Chatpiua.ua. Anderson je izobražen človek, ki se zna priln-! godit i vsem mogočim razmeram ; in prilikam. Kina ne ho navzoča na konferenci Kitajska je sledila vzgledu Združenih držav ter ne bo navzoča na opijski konferenci. — Ničesar drugega kot puhle fraze se pričakujejo cd sestanka, ki se bo pričel dne 24. avgusta. ŽENEVA,-Švica, IG. avgustu. — Vsled ravnanja, ikaterejra je bila j deltžna tekom zadnja uvidu a rod-j lie opijske komierenee. se je Kitaj-, >/ka umaknila iz {^svetovalne <>-pij*ke komisije Lige narodov, terse li- bo Vsled tega udeležila sestanka, 'ki se bo pričel dne J4. av-: glista. Vspnčo pogodbe, ki je bila posledica pogajanj, s -katerih se umaknilo Združene države, je' sklenila Klta^j^ika, da tudi u-makne. V-lad'a v 'Pekingu je mn^-1 nja. da je nadaljna soudeizba Ki-, taj-kc v^boju proti opiju nezaže-' ljiva in brezkarMtna dokler ne bo evropski opijski blok odklonil vsako prenc/hanj : izkoriščanja Ki- j tajeev. Posvetovalni komite j glede op i-! ja obstaja iz zastopnikov Indije. Nizozemske, -Siama, Nemčije. An-; glije, Japonske, Por-tu«ral4ce in' Jugoslavijo. Ameriški konzul v Ženevi rudeležuje spj le kot opazovalec. Cao Hsm kitajnaki pobbtščf*-nec v Londonu, je dosedaj sodeloval s komitejem. v razmerju z belimi, — soglasno z Reginald Kanom, posebnim odposlance mlista Temps, ki je napisal celo serijo člankov glede razmer v Maroku. — Napočil je čas, ko bi morali Francozi prevzeti večji delež v tej.kampanji, od kojega izida je odvisna bodočnost dežele, — piše Kann. — Med četami, infanterijskimi in kavalerijskimi, je le malo oddelkov, obstoječih iz mož, ki so bili rekrtirani doma. — Poslali smo v bojne črte v glavnem Alžirce, Senegalce, Marokance in vojake Legije tjcev. K tem so prišli še ameriški prostovoljci, ko jih služba je bila sprejeta. — Skoro poniževalno je in končno bi postalo celo nevarno, če bi se razširilo po vsem svetu vesti, da dobivamo vojake iz vseh dežel sveta, z izjemo naših lastnih, ki se bore pod našo zastavo. Domače prebivalstvo Maroka že izjavlja: — Abdel Krim pravi, da nimate nikakih čet več. Ali je to res? Kann poziva deželo, naj prostovoljno sprejme žrtve sedanje kampanje, da se izogne večjim žrtvam iT bodočnosti. MADRID, Španska, 1 6. avgusta. — Španska je zavrnila mirovna pogajanja, katera je započel Abdel Krim, maroški vstaški voditelj ter označila njegove mirovne pogoje kot nemogoče. To je bilo oficijelno objavljeno danes v ugotovilu, katero je izdala Španska vlada. Ze dalj časa so krožila poročila -o pogajanjih, a dozdaj ni bilo objavljenega ničesar oficijelnega. Ugotovilo dostavlja, da je zahteval Abdel Krim "neodvisnost, absolutno iti brezpogojno, in nadalje izročitev-dela velikih zalog vojnega materijala, vojne odškodnine." J ~ ____ Chapmanovi tovariši so se maščevali Tovariši Chapmana so se osvetili na krvav način. Ustrelili so farmerja, ki je pričal proti na smrt obsojenemu baiiditu ter njegovo ženo. MUNC1E, Md., 15. avgusta. — Tovariši zloi^la^mega postnega roparja Geralda Gkapmana, so se osvetili Umorili so farmerja Ben Hance-a in njegorvo ženo, na 'kojih domu je stanoval morilec obenem s svojim tovarišem Andersonom več mesecev prtd aretacijo Chapmana. Zakonski par je bil ustreljen včeraj v avtobomLVu n«a deželni cesti, pet milj zaipadno od tukaj. v Charles "Wolfe, imenovan "eno-r(»ki*:, ki je -bil skupaj -z Andersonom ko se je odigralo krvavo dejanj«, je bil včeraj zvečer aretiran na domu svoje tašče. Taji! jc vsako soudeležbo pri dvojnem umoru, a 'bil je kljuib temu pridržan v ječi brez janrščine. O Andersonu mi dosedaj še nobenega sledu. Policija izjavlja, da je bil motiv tega dejanja dejstvo, da je farmer tekom procesa roti Chap-iiianu izpovedati ter V^sled tega preprečil alibi — dokaz, katerega je hotel obtoženi navesti in utemeljiti. Poročila u'lede merilu«. tragedije si nasprotujejo. Soglasno z eno verzijo >e je -približal Anderson, v kojetga družbi- se je nahajal še mudftljni, s svojim avtomobilom -avtomobilu farm'ir j a ter pričel strelja*i. Žena farmerja je biLa na mestu n;rtva a farmer sam je imel še toliko moči, da se je zavlekel na neko njivo odkoder so ga prevedli v bolnico, kjer je k ni a ki nato umrl. Soglasno z drugo verzijo j > prišel farmer Hance na dogovor j en se>ntanek z Andeirsonom, nakar ga je slednji enostavno ustrelil. Na vsalk način je policija prepričana, da je izvtršil Anderson krvavo dejjanje m sicer v namenu, da os vet i svoj-rga prijatelja Chapmana, ki je (bil spoznan krivim a-sled izpovedi farmerja. Andei-son pa je fbil raJzveniega prepričan. da ni nikdar varen pred far-a.ierjem in da ga slednji lahko izda vsak trenutek. Edini očividec slučaja je bila M»r. Charles Cromer, žitna farmerja Oromerja. ki je našla na smrt ranjenega Ilaee-a v koruz nem polju. Streljanje se je xavr-feilo v neposredni 'bližini Cromer-jeve farme, in( žena Cronu rja je takoj tdlefoničiio obvestila maršala Boolier-ja iz Moddletown. Kot znano, je i>il And tsoii aretiran istočasno s Chapmanom 'radii potrt nega ropa v dolenjem delu mesta \ew Yorka, in oba bandita sta pozneje pobegnila iz Aitlamta jetnišnice. Od takrat naprej so iskali Andersona kot ju-sličuc.ga 'begunca ter še radi številnih dirugih zločinov. Žena Grome rja je navedla naslednje podrofonosti 'katere je opazovala : — Trije avtomobili so privozHli po poti navzdol, majhen k upe j z liq nco države Ohio. velik avtomobil ter' avtomobil Hanee-ja. Sko ro pred t mojo hišo se je prrpcfljal rdeči atftomolbil mimo obeh ostalih*. Kupej se je untavil pred ar tomobilom Hance-ja. Mrs. H&nce je prišla prva kz a-vtomofoila. Bila j? bosa. Njen mož je prišel v./n pozneje, lzpizgovorili so pai < Španska vlada je baje ponudila Rifčanom "liberalne** mirovne pogoje, katere pa je Abdel Krim zKVriuL , Marino baje ni bil dejanski morilec ■—■—^— Nekatere priče so objavile, da ni on ustrelil m o tor mana in inšpektorja Mount Vernon kare. — Nadaljne priče pa izjavljajo, da je bil on dejanski morilec. Sest potnikov, ki so bili priča umora inšpektorja Jacob SSchu-inacherja V motonnana Xicolia na poulični kari, voeeči dne 20. Ju-! ijja v New Roc h cd le v Vlomit Ver-| i un, je !»ilo predstavljenih včeraj v' |>o'icijdlc m glavnem satanu yohnu Lope v j jvLarinu in nekateri izjavit;, da je Marino mo-rilec. • Na.la'jii'1 potniki pa so bili v itvoniii tor ojačili trditev _Marina. ia je oslal izven poulične iare in • ia je bil -John Daly, gangster iz ;Ia. l.-Uf::. uejan>$ki morilec. Oba ».-..!i)iiij na r!ta .->1 lianireč izvan-redno podobna. V* }M>tnike kare iu očividce umora poznajo, z izjemo Otona .Moractljcka iz New Yorka. katedra niso \'idi.fii huri noči umora in katerega ni mogla poMeija zaslediti. Marino je preživel .skrajno m--mirno noč. Trdi, da je jetičen, a pravi. <1,1 se ne pos/lužiije kokaina. Številni ljudje so obi.-kali policijski g!, i vn i «tain7 da si ogL d a.hi jetnika. Kanečdio je Markio pro-testiral: — Kaj pa mi lite pra\za;>: tfr ? A!i tšc-in na javni razstaviZakaj me ne j>u-ti:e saunega? Pretepel ženo do smrti. NE\YBI:RG1I. X. Y.. 14. avg. •Jan.sen Wells, star o<3en> in štirideset let. nočni < uvaj in |>oin.'>žni!i serif, je bil ai"r itiran ter odveden v glavni polici jsiki stan na teme !ju oiidolžhe. da je do smrti pretepel svojo ženo. Policija pravi, da je Wei's priznal, da je umoril svojo ::<4no_ dočim je stalo pet otrok naokrog ter joikalo. Eden otrok tihi je moral p«»ma-kn je poliožit 11» deloma oblečeno trii])lo ži'ne na post>fjo. nakar je šel v sosednjo sobo spat. Oba sta bila pijana ter se prepirala. Tekom prepira jo je vrgei al-tla ter š^stikrat skoeil najijo z no-gami. Ko' se je »prdbndil. ji?- bila žena mrtva. Telefoniral je po po-giv-buika, a neki sosed je pofkl/ical policijo. Izkazalo se je. da je umrla žena na notranjem krva.vljenju. Komisija, ki je se.stavl'jena izključno Lz -sil, predstavi jajočih opijski blok, je povsem naravno Vripravljena razveljaviti zadtiji uc-govor in id tega bodo obstajale njeine rajsprarve le iz govoranc. ki ne bod:o imele nobenoga ozadja. DENARNA1 IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ^ Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 D:n. — $19.10 2000 Din. —$38.00 5000 Din. — $94 50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 1» rentov za poštnino in Anice stroške. \ - Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad". ' ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 2C0 lir .......... $ 8 50 500 lir ..........$20 25 300 lir .......... $12.45 1000 lir .......... $39.50 Pri naročilih, ki znašajo mznj kot 200 lir, računamo po 16 centov za poštnino in druge stroške. ' 4 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubijanwk* kreditna banka* v Trstu. . 1 ' . * Za pošiljatve. ki predajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben'ftopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po cetii tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Rank Draft ' - k s FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street } New York, H. Y. Telephone: Cortlandt 4087 ' : ., -J', ifSSiisil- A t __ P-'.-^-s.-r-1 j fJT.AQ NAPOTi A F^rSšF^ vJriiiVO iliUVUl^A H Za inozemstvo cdo leto $7.00 B - - , f- , - ,- j B 75,000 Readers. , ll ^iihii...... ............. ......_|i List slovenskih delavcev V Amenki. nmtut a'i MM, J TELEFON: C0ETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Pest Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 192. — fiTEV. 192. . NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1925. — PONDELJEK. 17. AVGUSTA 1925. VOLUME XXXIU. — LETNIK XXXIJl * _ % GLAS NARODA, 17. AVG. 1925. Novke iz Slovenije. f if* ■ Jt — W—P— I I. -, ■ ■ I I 1 ffl L GLAS NAHODA | (SLOVENE DAILY) | y* . ...."... ■ Oviwd 0nd PvMMsd ^y i BLOySNIO PUBLISHING COMPANY fl Corporation) WH^M WtSmrpfuliM_Look Benedik, trwnrer fkM «f MainMi of the corporation and addrcMM of nbove officers: W Cortland* Bt^ Boroqgh of Manhattan, New York Citj, N. Y. ♦ 11 fl L A 8 NARODA" • _"Voioo of'the PurpU"_ Ikenod Moory Do* Except SuncUyt and Holiday*._ Kf Mb UU tetfrUii aa Ameriko Zo New York ta celo loto — $7.00 1» Komdo__$«.00 Za pal leto------- $3.50 %o pol (#fa $3.00 Za mozemstva to celo loto — $7.00 fa frfrt l»la _________»i.50 Zo pož teto-------»3.50 ^__Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. _ "GtisNeroda" Uhaja vtaki dan izvtemK nedelj in praenikoo. PdpU bra podpisa hi osebnosti se ne priobčnjept. Denar naj se Wagovali'paWjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-feav, protimo, da aa nam tudi prejšnje bivališče na k nan i, da hitreje __najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A1*, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876._ DOBA PR EMI RJA V Glavni usprh j»ogovoroi\' med Angleži in Franeazi je dogovor, da se bo govwilo iz Nemci glede 'varnostnega dogovora. To m«ogo če lahko imenujemo nagiredek. Bcdjše t« tot če bi se razpravljajo o nairtu za večni mir. Involviraui interesi so namreč tako števitori in tako raznoliki, da jah 11 i mogoče rešiti z eno samo fo-rniitfo. Gotovo je, da bi vbak dogovor, tidenjen sedaj, ki bi baje kril vse nasprotujoče si konflikte med Francijo. Anglijo, Nemčijo, Poljsko, mailo antanto in 'Rusijo, obstojaj iz negotovih in neodkrito>rčnih besed. Dolgotrajna pogajanja, ki so se vršila tekom zadnjega leta. so Dolgotrajna pogajanja, ki so »e vršila tekom zadnjega leta, so se kaj ukrene, naglede na to. kako dn kaj, Nobenega povoda pa ni za nestrpnost. Pogajanja so bila počasna an dolgotrajna, a le radite-ga, ker «0 bila bolj odkritosrčna in realistična. Drž»\-nBlci so pripovedovali drug drugemu, 'kaj v resnici mislijo. Našli so, ikaj resnično mislijo. Vsled tega je dejanski dogovor mogoče še daleč proč, a jasnost glede problema je postala večja. Cela &vct razume sedaj, da se nahaja težišče tega problema v irtočhi Evropi. Prav posebno pa se nahaja na nemški in ruski meji Poljske, na mejaih Mad ža.i-stke in mejah Rnnniarvske.. Mirovna pogod-ba je ustvarila Veliko. a slabo Poljsko meti Nemčijo in Rusijo. Tj at varila, je majhno Madžarsko ter napihnjeno Rivmunsko. roljska in Rumunska imata mogoče dtobro moralno pravico 7a VKak aker, katerega sta dobili in Madžarska je mogoče zaslužila izgubo vsega, kar je izgubila. Moralni element pa ne izpremeni dejstva., da je 'bila ta uravnava v iztični Evropi umetna in slučajna. Nikdar bi jI? ne bilo mogoče uveljaviti, če bi ne bila Nemčija zdrobljena na zapadli in če bi ne izginila Rusija kot vojaška sila. Poljska, madžarska in rumunska uravnava niso stalne v svojenn bisftvu. Počivajo na takih nej*talnih. stvareh kot ie impotenca Nemčije in Rusije, m francos&a supremaeija na kontunent.u, kaiteil? bi Francija nikdar ne mogla doseči brez »ngeške dn ameriške 'pomoči. Motiv francoske politike je ohraniti to suprcmacijo potom uve-1 javi j en j a vojaške zve«-.1 z anglesstfim imperijem. Francozi vedo. da je mogoče vzdržati iztočno uravnavo edinole s pritiskam francoske armade. Angleži na drugi strani pa niso interesirani pri vzdržanju francoske supremacije ali iztočne uravnave v njeni sedanji ofbliki. Njnb motov je aedaj kot je bil vedno preprečiti, da bi katerakoli srla obla vladala kontinent in s tem Angleški kanal in Severno morje. Vskd tega so pripravljeni zajamčiti Francijo in Nemčijo medsebojno, a ne bodo cajarneih francoskih zvez v iztočni Evropi in pomaga li vzdržati vojaško in diplomatično supremacijo. Stališče Nemčije ave, ki naj b: zmanjšale frakcije. i ■ ' " ' • Resnični varnostni ckjgovtor, kojega cilj bi bil določiti g^-danji ' ustroj Evrope za generacije, je nemogoč ter obenem ifcudi nezaželjiv. Pričakujemo lahko 'le uravnave, ki bodo olajšale izvršen je velikih iiprememb, skori katere mora Se iti Evropa predno bo našla svoje ravnotežje. Te »zpremembe vključujejo okrevanje Nemčije in Rusijo ter očipravijenje umetne supremaeije Francije. Dokfcr sje te iz-yemembe ne zavrse, bo živela Evropa še vedno v dobi premirj«, ne pa pod režimom inirui — Zdravnica za živčne bolezni —Pridite 'k n*eni vsi, ku .trpite na revmatizmu in bolnih živcih! — Tako je vabila gdč. Marija Puš na Zal^karje^ cesti. Dasi je imela oblastveno dovoljenje samo -za športno masažo, to je za masira nje z roko in za zadnavljenje kurjih očes, je obtoženka pacijente preiskovala, določala boktatn, dajala zdravila in masrrala s pomočjo e-k-ktrilce. Do tankega ipostopanja si je s\x)jika pravico zatto, 'ker je dolgo časa prafktdcirala po bolnicah kot redovnica, med vojsloo je bila višja sestra in predreica vojaških bolitic. a tu«di po vojski je delovala v ramenih kopališčih -kot maserka, n. pr. v Kraipinsbih toplicah. Njena dokaj obsežna praiksa v Ljubljani je pnišla pred !4odišče. ker jc neka iza revmatizmom bolna žena ^ušteraičeva po njenem zdrav 1 jen ju tako resno zbolela, da so jo morali peljati v 'bobiieo. PuSeva je bila zaradi mazaštva obtožena in obso.iena na deset dni za-pora a se je pritožila. Pritožil se Je pa tudi drža vrni pravduiik zaradi pre nizk kazjiti. Dežcftno .sodišče je (VI)e pritožbi zavrnilo tei- potrdilo prvo obsodbo. Dvonožna lisica. DelavceW ženi Pišdkovi v Šiška je ndkdo odnesel iz ikurnika rj;i-vo kokoš. Siwn je letel na sosedo Alston i jo Zidarjevo, pri kateri so videle sosede taka jajčka, ki se dobijo v zaklani 'ktfkoši. Se bolj je potrd»p!ia sum triletna ii'sdarjeva hčerka, ki je pripovedovala, da je mama jedla *4-kurjo žnpco". — Vočigled "Polžkim do/k»zom je bilo t a jen je 'zaman, iposl ibno ker je Tončka že presedela izaradi tatvi ne že par tednov v zaporu. Obsojena je bita na en teden zapora in v povrnitev 40 dinarjev za rjavko. Spor in pretep zaradi smeti. Zaradi cJindti sta se sprli Ln končno st^nii posesat nič a vdova Angela Stopar iz Zg. R°mika in njena dseda Marija, ^Zalarjeva. — Pri neki taiki priliki sta se zopet -poprijeli. Stopar jeva je med rn-\ an jem odskočila, zavihtela smr-tišnieo in ndaHla z vso silo svoje nasprotnico "na roko in trebuh. Na trebuhu .se ji udarec m poznali })ač pa ji je ziomdla vraž.^a sme-tišniea. kot y? žena zatrjevala, kost na roki. Pri obravnavi se je obtožena junakinja s smetišnico za£ro\arjala, da nasprotnice Jiploh ri zadoia, da ima ta že delj časa j>oskod o vano roko in da jjoškod-bo s-imiilira. Pravi, da je že nekoč simulirala na podol>en način z mezincem na isti roki, pa je tudi j ogorela pred sodiščem in niczimec ji. ozdrave brez odškodnine. — ^';^eh muh je polna ta ženska, nikar ji ne verjemite, gosj>odje sodniki ! — tako je zaključila svoj zagovor. Sodni zdiraivnik dr. Trav nr je ugotovil, da mi nobenih znakov zloma kosti in da torej tudi poškodbe ne more pripoznatfr.i ko? težke. Ugotovil je tudii, da je zdravljenje trajalo manj kot dvajset dni. Na podlagi tega mnenja je bila obsojena Stoiparjeva samo na 250 dinarjev globe in mora plaeati 200 dinarjev za zdravljenje, 500 dinarjev za bolečine, sod ne stroške dn ta'kso. Za izgubo za služka pa jo mora tožite!jiea. če še kaj zahtlcVa, tožiti 4'na atem-pe^jne,', to je pni civilnem sodišču. —w S tem pa vprašanje glede odlaganja smet.i še ni rešeno in se bo smetar^ka zgodlba liržko-ne ffe nadaljevala, dokler bosta ostali sosedi. Peter Zgaga 1 BBBmmHaBSEBMj V Clevelandu hočejo zgrat\iti Vclidio katedralo, in da bo zanimanje za katedralo več^e in prosto- ^ NoJj'ui -priaipevki obilnejši, e»e je ^ clevelandski škof podal osebno v ( Kini, odkodevr se je vrnil s pristno ( r trli krvi jo — zemeljskimi ostanki, svete Kristipe. ! Kosti >?v«te Kristiif vojo t zgodovino, in talko imajo tudi svetniki svojo. Pobožni možje so na podlagi ustnih izročil in zgodovinsfleih p*>- j dat ko v seNtavili natančen* živl^ic-nj ipis vseli svetnikov in svetnic. Ta knjiga je znaina ter se imenuje "Življenje svetnikov". Vse. kar je v tej knjiga, je baje do zadnje črke resnično kn je pod .smrt- j Tiim grehom zapovedano verovati. O sveti Kristini j/d rečemo, da je bila hči nekega ajdovskega uratl-! liika, kaiteri je imel tempelj in v templju vsepotao zlatih kii{>ov po-gaiu-ikih bogov. Kristina je daia te 'kipe razsto-piti ter je zlaito pi-odala, denar ji a razdelila med. revLže. Ko je oče izvedel za to dejanje, jo dal preteipsti iu vreči v ječo. Ker se pa nd hotela oilreči krivi veri, so jo obesili na špičast drog in pod njo zalkuiTili gnnado. Toda zgodil »u je čudež. Vetarovi so pognali plamen proti njenim mučile em in vztrajni devici se je i>o-i srečilo pobegniti. Po smrti njenega očeta so jo [•zopet izsledili. Vrgli m> jo v žarečo peč in poč | kurila pat dni in pot noči brez pre-staimika, ttxla po imtili dneh je stopila Kristina iz peči nepoškodovana. Cerkev ji je za vse to podelila mučeniško krono in jo pi-o-glusila za svetnico. Ta:lco je rečeno v knjigi "Življe-njc svetnikov". Kkir sem to napisal, bo rekel pater Koverta, da sveto vero napadam. * I V sobotnem dopisu se je pa Jo-I že iz Connecfticuta naime spravil Xaipravil mi je par takih komplimentov da me je v dno duše • sram. Da ne bodo im.de cenjene č it a tel j ice kakih napačnih domne-vanj, jiim na tem mestu rnfkrito |)ovem, da sem dosti bolj podoben Billiu Montana, kot pa Rudolfu Valentinu. Z J o že to m se bova pa že ob prvi priliki ffogovorila. Ce ne l>o drugače, bom v »svoji koloni objavil njegovo sliko. Cenjene čitate-Jljice ga bodo videle naslikanega v kopalni oblezil Pašič je ]K)trol>oval do t liratiejlave 60 air in ise je znatno t zaka&niL Cehoslovaška vlada je > stavila Pašiču poseben salonski i vozna riiucpoiago iji v Pragi na ko- i lodvoru so ga prišli pozdravit za- i stopnik zunanjega ministrstva po- ^ eda.nik (fir-a. jug. odpravnik j>oslov « Na -.-tasijevič z osobjem poslani- ■ štva gencrabii konzul Rašič in dr. G. Pašič pa se ni pokazal: o-»ta! je v vagonu ker se je počutil sla- 1 | bega. Kmalu nato je Pašič nadaljeval -nojo pot v Karlove Vari. . i Njegovo zdravstveno stanje jej nezadovoljiv in ga je vožnja ^il- [ no utrudila. V Karlovih Varih j ostane Pašič 4 tedne, od tam se pa t ' poda najbrž v francwiko ko]>ali- šče Evians les Bain-;. I Dragi labudi. Zagreb sd je v glavrnem že uredil .svoj <1 i vni park M a Jest mi r. I Težko ]>a so še pričalkovali labu-i do v, namemjnih za 'jrornj" matksi-,n:irsko jezero, kjer je zaoije j>ri-rejem o-točič in hišica za bivanje. Nartzorništ.vo parka je pisalo na I vse -trani; končno sc mu je po-1 srečilo nabaviti štiri la'oude, k: »<-f>iion-' 1 -i 1 jt-ke. m ta.vo se seljadd ne morejo | zadostno braniti. V»4ko\*i so po-' klali že ogromno množino goveje živine in nekatere posestnike sko- ro popolnoma upropastili. Razen volkov so se pojaviti tudi medvedi. Pred nekaj dnevi >>• je ' dogodil kitere-amten prizor z nekim pastirjem v Duvnu. Pastirček je čuval živino in prišel k ! r.ekemu grmu. Tam je mirno s«-' na t.la in vze*l piščalko, da bi [)i-!-kal. Nenadoma pa ga zgrabi izza grma medvtxi s š«c|)o za pleča. Prestrašeni pastirček je pričel o-I bupno klicati svoje pse. Psi so res takoj prihiteli, nakar se je ko-' smatinee spustil ž njimi vboj in izpustili pastirčka. Čim je bil ta na 'l varnem, je clivjv> zbežal proti domu. ne meneč se za živino in pse. Svojo kapo je pustil pastirček pod grmom. Ko so prišli čez štiri clni ljudje, da poiščejo njegovo * kapo. j-.' nenadoma stopil m rti veil predme. Ko pa je videl >i ikirc ar. četo ljudi, se je obrnil in izgini: V gOK'1. Na drugem kraj«i. v Sniei. fc»o ljudje opaejli l^edvejlko a dvema > mladičema. V strahu je medved-. j i;a pograibila samo enega mladiča in se spustila v beg, oelvidno mi-I sleč, da ima s s Iboj oba. Drugega mladiča so lj-udje ujeli. [ Samomor mlade dijakinje. J Mnogo soeiwtva je v Beogradu ^ j vzb ud i 1 samomor 10-1 et ne lvleo -patre Hrističevc. ueenike sedmega gimnazijskega razreda. Bila je , narijiva m inteligentna dUkliea. . vendar jc koncem šolskega leti-"padla" v matematiki. To je de-i klico sitno potrlo; niso je mogli potolažiti. Ko je mati prišla kli-I eat hčerko k obedu,^jo je našla o-bešeno v njemi sobi. Poiiskitsi, da s-e jo i>okliee zopet v življrnje, so _ ostali brez uspeha. TRGOVEC Z ŽIVIM BLAGOM Kominuracni poslanec bo ♦priial v Zar. LONDON, Angtija, 13. avgusta. SHapurki S&kiatvrfa, komunistični čkn poslanske dbonaiee v okra-ntt PftM*e je imjm i, dft bo v krat-l^m odpotoval ▼ Združene dr-, ; Mowja jae bom: Kemal te je ločil od ivcfje žene. Že pred nekaj dnevi smo omenili, da je v Beogradu, kakor tudi v Zemunu in Novem Sadu brez sledu izginilo več mladih deklet. Poli-eija je takoj sumila, da gre v tem slučaju za dobro organizirano tolpo trgovcev z živini blagom. V petek je prispelo v Novi Sail več zagrebških detektivov, ki vodijo tozadevno preiskavo. Dosedaj je bilo aretiranih pet oseb, in sicer dva lastnika javnih hiš ter pet artis-t iti j novosadskega bara. Policija je vse takoj temeljito zaslišala, vendar pa se o rezultatu preiskave varuje najstrožja tajnost. Šef policije v Novem Sadu dr. Mihaldžič je izjavil, da bodo vsi arctiranci odpravljeni v Zagreb, kjer se bo nadaljevala preiskava. Dognano je. da so aretiranei odpravljali uplenjena dekleta v inozemstvo, predvsem v Oriftit. V Novem Sadu je te dni na nepojasnjen način zopet izginilo eno dekle, 1!) letna telefonist in ja Dušica Subotin je prosila mater za dovoljenje, da se odpelje s prijateljem neke svoje tovarišiee z avtomobilom v Vel. Bečkerek. Mati spočetka s predlogom ni bila zadovoljna, končno pa je le privolila. ; toda pod pogojeni, da gre z njo tulili 7-letna sestrica Ivanka. Dušica ! se je nato s svojo sestrico odpelja-! la v Vel. Bečkerek. Šofiral je neki mladenič. Deklica si ni zapomnila številke avtomobila, ki je bila zamazana z blatom. Opazila pa je takoj. tla avtomobil ni krenil pmti Vel. Bečkereku. temveč proti IV-i trovaradinu. Zvečer bi se imeli vr-| niti. Ko jih ni bilo nazaj, ji- mati prijavila stvar policiji. Ta jc takoj dognala, da gre za trgovce z živini ! blagom, ki so v dveh avtomobilih ■ odpeljali več deklet preko Petro-j varadina in Mitrovice v Bosno. V i zvezi .s to a ter jo je bil na zahtevo zagrebšk. detektivov, si mi prispeli j v Novi Sad. aretiran lastnik javne 'hiše Roner, kasneje pa še lastnik I bara v Novem Sadu. ki so ju takoj > pripeljali v Zagreb. bilo prebivalstvo v lefeu 1917 tudi " jrreje pomirilo, če ne bi neki neodgovorni faktorji radi širjenja vesti o močnejših sunkih vedno l znova in .znova razburjali ljudi. ^ c Roparski umor. d . V Ljubljano sta pripeljala dva 1 orožnika a»> nc 20 let starega Fr. * Kilanearja iz Kaartnika pri Prcser-ju, ki je osumjen. da je zavratno ' umoril in oropal posestnika An- ' tona Žapca iz lšlke Fant s>c 1 je na cewti pridružil omenjenennu posestniku, ki je vozil deske v ' Podpeč in je prisedel k nj nnu. ' Nedaleč od Anzedčeve gostilne v Pod kraju so našli drugo jutro 1 Župca mrtvega ob cesti. Kot ui^ 1 jalca so taikoj osuan41i Klan čar ja ] ter ga aretirali. Udarjen je bil s trdim predmetom |K» glavi. Kako-r -iie je dognalo, je i m-J pri sebi 3 r»00 dinarjev, ki si jih jc brez- 1 dvomi to morilec prisvojil. Neurje v Žnmberku. V Žumberku v Gorjancih je bil ' zadnje diii velik naliv, »ki je na- 1 pravil po polju mnogo šlkode. N'a več krajih je turi treščilo. V va-isi Magwci je zgorela liiša in gospodarsko poslopjte neke siromašne ženske Dan ]H>prej je treščilo v gosipodarsko 'poslopje nia^ ee.vt i oženj enega kočarja Franceta Ribiča. Po poizi\-ed-j - bah žandarmerije ga je ubila nje-. gova žena z motiiko. ko sta se zve-; čer vračala od soseda, pri katerem ) sta delala. Žiiv^lfa sta v ved nem i prepiru. Osumljeno žono so orož- t niki izročili Sodišču. ^ Požar na Igu. Na Igu je izbruhnil požar v iro-i spodarskem poslopju posestnika' : Pavla Erjavca. Živino so rešili. - poslopje pa je zgorelo do tal. — - Uničeno je tudi mnogo sena. Ka- - ko je požar nastal, še ni pojasnje-j no. domneva pa se. da ga je za netila zlobna roka. Poslopje je bi- - lo zavarovano. 1 Zaplemba cerkvenih prtov. Domžalski orožniki 'so zaplenili v neki hiši v Domžalah bel aistarni prt, 1 čipicast prt, 6 erkvenih sveč 1 C kg votska, več zvončkov iz bro-5 r.a. 7 kozarcev in razne druge 1 cerkvene predmete. Kje so bili ti predmeti, ukradeni, še ni dognano. Predsedoikov urad te-kdm počitnic. CARIGRAD, Turčija, 13. avg. Pndesedcdk turflke republike, Mu« aiafa Kemal paša, se je ločai od svoje iene Latife Hanom. Tozadevne listine je nam poAmIU Bi miHL * _____ Graški vseučiliški profesor o po-• tresih v Brežicah. Univerzitetni profesor dr. He-litsch je posvetil v listu "Tages-post'potresaiim pojavom v Brežicah. obširnejši elamek, v katerem izvaja med drugim, da napravlja-jo vesti iz Brežic, vtis, da gre le za minioddoče potrane pojave. — Bilo ; bi popolnoma nenavadno, če bi prišlo še do močnejših potratnih sunkov. Pojavi se morejo primerjati, s potresom dne 29. januarja 1917. Vaded teiga je , ^bi« i m mmmm mmmmm mm«hiit.a»l1>m.»hlll.t«^»tw vo««, Mlada plavačica. terriubht. imroinjiin u. mw.touk'' Slika nam preilstavlja devetletno Helen Adanu>. ki z lahkoto in prunerbiua hitix> preplava tisoč jardov. NAPRODAJ trgovina deHkastes grocerije, tobaka in sladoleda, dve sobi. poceni. — 1991 Metropolitan Ave., Middle Village, Brooklyn, N. Y. ADVERTISE in GLAS NABODA Tekom svojega poletnega bivanja v Swrampscoltrt; srna predsednik Coolidge urade v palači, ki jo vodite na edikL To je*po9k>pje trgovska zboauice v Lynn, lbs. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street * Hew York, H. V. i" GLAS NARODA, XT. AVG. 1925. Gospodarska kriza v Nemčiji. Zastoj, ki že mesece traja v nemškem gospodarskem življenj«, se vedno bolj pretvarja v ostro krizo. Ta se pojavlja pod rao-nimi podobami: rastočo brezposelnostjo, ustavitvijo obratov v Po-renju, posebno pri Kruppu, zasto-ju v oddaji premoga v Punihrju, kjer ga je nakupicemo nad 10 milijonov ton, skrčenju delovnih dni in deloma popolni ustavitvi nekaterih obratov v želesmi in jekleni industriji. O slabi kupčijti toži tudi strojna m teikxtiina industrija. Pomanjkanje kreditov je vedno hujše, povpra&rvanje po denarju rawte in z njim abrostira mera. j Kreditov pa le ni dobiti. Cela vr-. sta velikih akcijskih družb ne deli vee divndomd. Velika nemška industrija, ki je znala taiko sijajno izrabiti zasedbo Poruhrja, ki si je dala nakazati od državne viade ogrooxno vsoto 700 milijonov zl aitih mark v s vrh o podpore in odškodnine, torej danes bori z velikimi težavami. Odkar so skoro vse nemške banke pod vodstvom nemške državne banke intervenirale v koriist Siim-nesovega konzorcija, »ki je padel v nevarno finančno krizo, se je položaj neprenehoma slabšal. Industrijske vrednote so neprestano padale. Ko se je zvedelo, da se konzorcij Oto Wo4f nahaja v istih finančnih težavah kot Sfcmnesov in da bo najstarejša ladjedelnica Reihersti- 0 milijonov zlatih Ifn-ov nakar" bo ru-" mmiska vlada- dvignila sekvester nad imetjem bolgarskih državljanov. Prevelika previdnost. JBgiipjaji Kard Okanour je t>o-♦rat* gospod. Pred krat krni seje napoti* na Angleško, da si kupi • am l»':>o jahto. Bal pa se je, kakor ve»liro, da bi ga kdo ne okra-del ali mu na kak protkaji način izvabi denar iti potem pobegnKl.v Ko je prišiel v London, ni hotel; v hotel. njemu primeren, marveč j«- n.-ks-alnil v skromni gorilni, dinarja ni kazal nikjer in ga ni no-m1 s seboj. rnzve.n, kar treba, v treh bankah je imel »tekoče rakune. V l>xn«lonu Ima znance in neki klub iri } - povabil na ponov-m» zabavo. Modri Kgipčait 1'iur.nonr pa je prevdaril. da se po nočnih lo-kalili skrivajo tatovi in so vaJiili; ni od;:val. Ko je imel oditi na Škotsko, je čakal na slučajno priložnost. da piihnmi kak sterling iai ne i>ride v dot.iko s tatovi. Ali v.sak rl'.vek ima svojo iu t ml i riianour.ia je v trenutku zapustila prevdarnost. ko mu je približal znanec, ki s" je ž njim pripeljal iz Egipta. Rekel mn j", ia je trgovec z živino in da se pri kupčiji mnogo zasluži. N'a povabilo mu jf dal Chanour 7o(M) šter-1 in gov. v katerimi izginil. Tako je bil Chanour «»Nlt*pa.rjen kljub vsej previdnosti. Gospodarstvo in lepa umetnost. Znani naeijonalni ekonom pro f'-or Keynes v Tjodonu se je za i ročil z rusko balerino Lf^bubkovo' ks:-tero Vzame v najkrajšem časti za svojo ženo. Konec fesov na Turškem. j Po naredbi turškega vojnoo imeti v-i čast i _ " ' l.iki turške armade do 1. oktobn 11' ara leta nip^o dosedanjih fesr» | l ove ecpiee, ki >o jiodobne nek 'vianjiu! pruskim, i Umirajoč morski pes ugriznil fi nančnega stražnika. A" bližini Pulja je opazil nek finančni stražnik v oddaljenost par metrov nad etn moten* dolge pa morskega vsa. Prijel ie za pit >ko in pat krat u-tr^lil nan. Mot->ki p »s. ki je bil dobro zadrt. j< izginil, naenkrat pa je priplava ia površje. Stražnik m- ii> sleke iri skotil v m<>rj). da noleirne p-; na -uho. K.o je prijel, na g<* ! je morski ptv;. ki je bii še pri živ 1 jenju. ugriznil na levo prsn< stran :;i ga močno ranil. Na po 1 moč so prihiti lli riliiči. ki >o prepe jljali stražnika v puljsko bolnico I ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE I dobite pri: NAVINŠEK-POTOKAR 391 Creeve St, ConwnanfK. Pa.; e£>* «lo». ir0 odstotkov ča-sa in razmišljanja, so v znatni manjšini. Ostala pretež na večina žensk pa pozna i»>leg skrbi za svtojo zunanjost tudi mno go drugih interesov, dela in skrbi, lil koliko je med nami žensk, ki vse to opravijo, ki vzorno vodijo gospodinjstvo. hodijo na predavanja, čitajo dobre knjige, pa so vendar vedno lepe in okusno oblečene. Toda teh žensk nihče noče videti, in zato se nam zdi. da je z skrbjo za zunanjost izčrpano vse žensko nehanje. Res je, da moramo skrbeti tudi za zdravje, za telesno lepoto in o-bleko. Toda pametna ženska ne izgublja s takimi rečmi preveč časa. To so stvari, ki jih spretna ženska premisli in opravi mimogrede, in ki bi začele presedati, če bi jim žrtvovala več časa, nego je neobhodno potrebno. In ženske, ki v modi niso podlegle niti špekulaciji, niti omejenosti, so življensko zainteresirane na vseli družabnih problemih vobče, na ženskih problemih pa še posebej. Ženska je bitje, ki ima od narave bogate in lepe darove. Tega bi tudi moški ne smeli pozabiti, kajti ženska raste in pada z moškim, kar velja tudi za moške. Zato bi moški ne smeli soditi o ženskah samo pod očesnim kotom modnih listov. "NEODREŠENI" KOS Kos lepo }>oje v svobodi, še lepše pa se ga lahko nauči peti v kletki. Treba le dobiti mladega kosa, pa ga človek, ki ima potrpljenje, v primerno kratkem čaisu nauči, da poje perfektno to ali ono pesem. Cesto se ga etijf? prepevati običajne popevke ali eeM .umetne arije. Za čaisa avstro jskega gospod-stva v Benetkah je neki benečan-ski neodrešenee uj)»l mladega koška in ga naučil peti Garibaldije-vc himno. Precej časa jo je pel doma vc njegovem stanovanju, potem na oknu, slednjič pa ga je Benečan opustil na svobodto, da prepeva kos GaritaldijeVo himno zunaj po gozdičih in ob hišah v veliko ijevoljo in jez« avstrijskih policaje/v.. Pa še hujše je bilo. Kos se je stairal in mladi koški so se naučili od njega peti Gairibal-dijevo himno in klicati: Beži, tujec, ven iz IitaJuje! Policaji niso vedeli, kaj storiti. Čestokrat sc culi okoli BenetHk kose, ki so peli Garibaldi jemo himno in slednji* so uprizorili velik lov na 'kose. da Iti utihnila okoli Benetk Garibal d i jeva -pesem. Deloma se jim j« posrečilo, loje na fcose se je n*d* Borba za mesto naslednika Lje-nina, ki se je več let vodila v vrstah ruske komunistične stranke, se lahko smatra, da je zaključena. Kot zmagovalec je izšel iz te večletne, težke borbe Georg Staljin. Sedaj je definitivno triumfiral nad tremi svojimi protivniki, nad Troekim. Kainenjevim in Zinovjc-vim. Moskovski boljševiki so na ta način dobili novega šefa železne roke, ki čvrsto diktira Rusijo. Mesto "očeta komunizma", položaj vsemogočnega diktatorja Rusije je torej zavzel Georg Staljin, ki pa se skrbno varuje, da se pokaže v pravi luči. Staljinu je treba priznati mojstersko umetnost, s katero je znal nastopati v notranjih sporih komunisične stranke, da je izšel iz boja za Ljeninovo nasledstvo kot zmagovalec. Od vseh nasprotnikov mu je bil najnevarnejši Troeki. V celi bolj-ševiški stranki ni bilo človeka ki bi se bil upal nastopiti odkrito in javno proti Trockemu. Da premaga Trockega, se je Staljin združil s Kamenjevim in Zinovjevim. Skupnim naporom te trojice je uspelo, da so strmoglavili vodjo rdeče armade in da so ga osovražili pri "stari gardi" boljševiske revolucije, to je pri starih in vplivnih agitatorjih komunistične stranke. Ko je zruiil Staljin Trockega, mu je bilo lahko premagati ostala dva člana triumvirata. Niti Kamenjev niti Zinovjev se jii hotel upirati Staljinu. Prvi je mož neodločnega značaja, ki ved-bo okleva, kadar gre za usodne Stvari, tako da je sam Lgenin enkrat izjavil, da manjka Kamenje-va hrabrost. "Kar se tiSfe Žinovje-VMy gubi z mkim dnem m troji Kova spomenica za združitev Av- ; strije z Nemčijo. i Dunajska Nemškoavstrijska de- 1 lovna zv za, v kateri je or<_ranizi- » landh veliko število pomembnih i osebnosti z raznih poklicev, je Lz- 1 tlala obširno spomenico o avstrijskem vprašanju. Spomenica se ba. vi predvsem o gospodarskih ko-, ristih politične združitve Avstrije ' z Nemčijo iai zaključuje, tla more 5 ie združit v rešiti Evropo pred * avstrijskim problemom. 5 Vtis nemškega odgovora v Parizu i Francosko časopisje je pričelo !' nemško nc/to presojati pesimistič- ' no. Tako pišf» ''Marin", da je no- • ta prikril poskus nemške viade. 1 kako bi prišla do revizije temelj- ' a;h načel vei-s-.ifl.lske mirovne po- 1 godbe Levičarski "I/Oeuvre"' 1 pravi, da vsebina note ne more za dcvoljlti, da pa s;o nadaljna poga- • j:iiiiju mogoča. ''Quotidien" ugo- i tavl.ja, ila bi morala Nemčija jas. neje ganiti gledl> svojega vstopa v Zvezo narodov. Sploh opozarja časopisje, da mora biti francoska vlada /.eio previdna napram Nemčiji. Paderewski o versaillski mirovni pogodbi. Bivši poljski ministi-ski predsednik Paderewski je v svojem londonskem govoru om nil. da bi morala dobiti Poljska celotno gdansko ozemlje. Mirovna konferenca tudi ni uvaževala poljskih zahtev glede zapadne meje. Sedaj živi v Nemčiji več Poljakov hojo Nemcev na Poljskem. Poljska pa se bo vzlie temu zadovoljila.• ako estane v mirovni pogodbi določeno ozemlje nedotakljivo. I Kriza v čehoslovaški komunistični stranki še vedno ni končana. Po * posl. Eubniku je odšel "Warmbrunu, za; njim Kotiček, potem Ktičera, Jiri : Krejči, R Kunst. v celi ni šest po-si.uneev in že zopet kroži verjetna j I vest, da bo sedmi odpadnik posla-j jnec K. Svetlik. Ni izključeno, da i>;sto]>i tlo konca pa-rlamentarne, dobe iz komunistične stranke vee kot poloviea posilansk ga kluba. V ]>ondeljek 1?(). julija je praška podlagi zakona o zaščiti države a-retirala tajnika čehoslovaške komunistične franke Jileka in še troje komunistov. Ostavka portugalske vlade. Iz LizabOne poročajo, da je vlada min. predsednika Silve podala ostavko radi zadnjih vojaških u-porov. Ojvozicija je izrekla vladi nezaupnico, in ker predsednik republike ni hotel razpustiti parlamenta, je morala vlada podati o-j stavko. j Bolgarska vojna odškodnina Ru-! muniji. Te dni se končajo .sofijska po-t gajanja med rumunskim poslani-j kom in bolgarsko vlado irlede bol-! Pariz, koncem julija. I Ves Pariz govori samo o fakir ju t Tahra-beyu. Zato sem bil zelo za- c dovoljen, ko sem pred nekaj dne- t vi dobil v novinarskem udruženju s povabilo na "izkl/učno privatno N predstavo, rezervirano za znan- t stvenJfee in novinarje." . In podal sem se sinoči v dvora- ' no Advar (stpiare Rapp), kjer se ž ]>onavacli zbira sekta teozofov. Ko sem zapazil, kako skrbno je bila 11 dvorana okrašena, sem spoznal, da ja fakir Talira ne samo specia- i list v katalepsiji, temveč tudi v it- : motnosti reklame. i Dvorana je bila nabito polna pi- 1 sateljev, novinarjev, zdravnikov, pravih^znanstvenikov in kot mi je ! šepnil tovariš — tudi pseudo-žnan->'!vernikov, Američanov v smokin- ' gu, radovednežev in navdušenih • pristašev okultizma. Oblak težkega orientalskega par fuma je prihajal izza kulis pred katerimi so .stale mučilne priprave: deska iz koje so štrleli številni žeblji, sablje, bodala, igle, veliko kladivo, črna rakev, miza polna steklenic in kadečili se posod. Vse j to je vznemirjalo posebne prve vr-,ste gledalcev. J Ob desetih je vznemirjenost občinstva "iz znanstvenega sveta" pri k i pela do vrhunca, ko se je naenkrat pokazal fakir kot bel duh j pred ozadjem iz črnega baržuua. Oblečen je bil v ganduro, glavo mu pokriva vihrajoča koprena, | njegov bledi in pravilni Kristov J obraz se lahno nasmehne v okviru črne brade. Počasi stopa na odru | od desne na levo. Eden njegovih prijateljev, ga predstavi občinstvu, kot se to spodobi. Tako smo zvedeli, da je bil fakir rojen v Egiptu 1. 38S7., da je študiral medicino na fakulteti v Carigradu in da stvari, ki jih kaže, |sedanja pozitivna znanost ne ve razložiti. Izrecno jc naglasil, da j nam ne predstavlja niti nevropata j j niti okulista, temveč bitje, ki ima (duševno energijo in izredno voljo. Nato je z milim in obotavljajo-^ čim se glasom fakir čital dolgo deklaracijo, da nas bolje pripravi na to. kar bomo videli. 1 Trije zdravniki in trije novinar-iji so sedli na oder in tvorili nad-izorstvcno jury. Ko se je vsak zase prepričal, da so noži nabrušeni. i-gle in žeblji res koničasti, je fakir s teatralno kretnjo stopil naprej in raztrgal svojo ganduro. Paranje blaga je že povzročilo drgetanje nežnejših src, in Talira bev, od«'t samo v črne hlač ice, si je pritisnil roke na senca in z globokim vzdihom stopil v katalepsijo, ali po domače rečeno je odrevencl. Pomočniki so takoj prijeli za o-drvenelo telo in ga položili na sablje tako, da so edino tilnik in členki nog počivali na svetlih rezilih. Nato so mu položili 80 kg. težak kamen na trebuh, ne da bi se fa-kirjevo truplo upognilo. To pa še ni bilo vse: s kladivom je pomočnik zadal dva silna udarca na kamen, da se je kar iskrilo in se je Trazklal. Fakir je pa še vedno spal I rn sablje mu niso prereerale niti ko [že. Poskus je .trajal eno minuto. Drugi so sledili. Zaporedoma si je fakir prebadal lica in roke, zaprl rano na desni, si zadal novo na levi. Ne bom pripovedoval vseh potankosti, ki so itak iz drugih slučajev že znane. Občinstvo se je di-vilo skrivnosti tega postopka, jaz bi pa zabeležil besede prisotnega profesorja medicinske fakultete, g. Sicarda, ki je dejal fakirju: "Vi ste lep zgled energije in trenin-ga." t To pa seveda ni ugajalo Tahri, ki se je dal nato živ zakopati v rakev polno petdea. Np d5a bi dihal, je ostal v njej dvajset minut. Med tem so se pa zaceli ljudje v dvorani prepirati o takih in enakih prikaznih. Ko so fakir ja dvignili iz rakve in je spet prišel k sebi, je bilo hrupa v dvorani, da je bilo joj! ljeval. toda vedno Se j a izza tega ali onega ogla, vz tega ali oneg^ gozdiča zadonei klde: Beži, tujec, ven iz Italije t / V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar. točno in zanesljivo po-služil: . \ _ - FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. » NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI -'.^r-.-Vj&ž- ■ -"?. -' T .. - .." ' «- .->:■■ ....... _ .. • / v :..." • MnbiilfM ■■ t I j 'i Novi boljševiški diktator. popularnosti, odkar živi sila razkošno in ker tudi njegova prošlost j ni čista. To dvoje mu v vseh komu- j nističnih krogih zelo zamerjajo. Razen tega so vodilni krogi ruske- l ga boljševizma nezadovoljni z njegovim vodstvom komunistične in- ^ ternaeionale. Pravijo, da je nespo- • ^ soben in da ne izbira pravih sode- ^ ^ lavcev. j s i V vsakem slučaju je gotovo, da 1 igra danes Kamenjev vlogo tretje-ga reda in da bledi tudi Zinovjeva .i zvezda od dne do dne. Njih prista-ši se čedalje bolj oklepajo Staljina. 's Po porazu, ki ga je zadal Troeke- jI mu, je začel premaganega vodite-,< lja zopet ščititi in dvigati. In sicer jf proti svojim bivšim zaveznikom, ji proti Kamenjevu in Zinovjevu. J Staljinova osebna zasluga je, da se .i je Trocki vrnil s Kavkaza. Staljin mu je preskrbel novo mesto in on je odredil, da se bivšega L»eniYiove- 5 ga pomočnika ne sme več napada- 1 ti, niti v stranki, niti v časopisju, i Proti svojemu boljšemu prepriča- $ njn govori tudi Trocki, da je.pri- 1 staš Staljina. i Položaj novega diktatorja Stal- s jina se učvrščuje z vsakim dnem. 1 Ves svet ga v Rusiji proglaša za e- • dino pravega naslednika in prave-. ' ga Ljeninovega učenca. Najdejo ] se tudi taki, ki trde, da je Staljin l nadkrilil svojega učitelja samega Ljenina v bistrosti duha in v ver- ] nosti do komiyiistiene revolucije.. < Ni dvoma, da doživi Štaljin to je- 1 sen na kongresu komunistična : stranke vrhunec osebnega trium-fa. S tem trinmfom ne vsekakor-konča notranja borba v boljeviaki, stranki, ki se je dve leti bila za Ljeninovo nasledstvo. GLAS NARODA, 17. AVG. 1925. Kapitan Marry at: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil G. F. 20 (Nadaljevanje.) SPOMENIK ŽIVEČEMU MOZU — 0 tein boni preprioaffia. Nancy ve "vse in ti moraš proč od tukaj, kar najhitrejše. Bog te obvaruj in aijogov blagoslov naj te spremlja na vseh potih. Upam, da se ae vidiva. , — Gotovo, Mrs. Chopper, xj>ominjal se vas blraf^kot da ste moja lastna mati. — Sedaj pa proč, — je rekla Mrs. Chopper ter pritisnila Joe-a na prsi. Nancy je Vzela sveženj dečka in odišla fcjjta po šrtopnjicaii navzdol, skozi vraja iji na ce^to. Nancy je odšla v hišo, v ikateri je stanovala ter se vrnila z latrtuiiim svežnjem. Odšla sta iz mesta, nakar je rvkel Joe svoji spremljevalki: — Hvala vam, Nancy, a do bro bi bilo, da se seldaj ločiva. — Ne, ne bova se ločila, Joe, — je reikla Nancy. — Kam pa hočete in zakaj imate sveženj s seboj t — Hocom iti s triboj, Joe, — je rekla Nanev. — Prosim vas. Nancy, — je rekel Joe, a po kratkem premisleku je dostavil: — Hočem delali za vas rn če da Bog, mama ne bo treba stradati. — Bog te blargoslovi, deček. Mrs. Chopper mi je dala nekaj denarja, ki jc tvoj, čeprav je rekla, da je za naju oba. — Zelo dobra ste. ZaJcaj pa hočefce iti z meaioj? Vam se ni treba ničesar bati. — Ne govori več o tem Joe, ter pojdiva naprej. Meni se je treba dosti bati. / Šestnajsto poglavje. Ko sta oba potnika prehodila kake tri mšlje, je pričela Nancy hoditi bolj počasi ter obnovila pogovor. ' — Kam greste? — jo je vprašal Jpe. — Naravnost skozi deželo. Joe. Mornariški vojak mi jc povedal, da *e pišeš Joseph Rush brook. Ali je to res? — Da, — je odvrnil Joe. — V bodočnosti te hočem imenovati taiko. Ti pa me nj? imenuj več Nancy, temveč Mary, 'kajti prvo ime sovražim, ker je spojeno s tako britkimi spomini. Le red'kokedaj se pripeti, da postavijo živečemu človeku spomenik. Te. izvanredne časti je deležen inžeaiar Jothn Framk Stevens, ki je napravil načrte za Greater Northern žeJleznico. Spomenik stoji na Marias prelazu v Rocky Mountains. — To hočem storiti. Ne morem si pa mhsliti, zakaj bežite iz Grave send, Mary. Kaj nameravate ?Jaz sem poib^gmLl iz srtrahu, da me bodo prijeli. — Vprašaš me, kaj nameravam in jaz odgovarjam, da hočem pričeti novo življenje. Poiskati si hočem slnž»bo ter opravljati vsako pošteno delo, da se preživim na pošten način. — Zelo me veseli, da govorite tako, Marv. Vedno sem vas imel rad, — je rekel Joe. — To vem, Joe, in to ne napravilo iz mene dnuigo žensko. Nanev jc pričela naJto pripovedovati o vsem, kar Se je diagodilo med njo in Furneiv>om. Joe, ki ni ime! niti pojma o tem, je spoenal, Kako nujno potreben je bil njegov beg. — Hvaležen sem vam, Matv, — je lekel. — Prepričana sem o tem. a sedaj pustiva ta pogovor. Vidiš, Joe, pripovedoval mi je ceAc povest ter je očividno mnenja, da si ti izvršil umor. Tega pa jaz ne verjamem ter mislim, da se je puška slučajno sprožila. — Ne, Marv, jaz nisem prizadet pri tem, niti namigoma, uiti slučajuo. Ne smele p« me še nadalje izpraševati, 'kajti jaz bean sklenil ohraniti skrivnost zase. celo pred sodiščem. — Skušala bom pozabiti celo stvar. Skoro dan je že in prehodila sva dolgo po*. Doforo bi bilo, če bi nekoliko počivala. — Ali veste, kako dolgo bi morala hodita, da pride v mesto? — Nisva v*eč daleč od Maidstone. Leži na desno od naju, a zdi se mi, da bi ne 'bilo varno iti skozi tako veliko mesto, ki leži tako blizu Grarvesenda. Ra-zventefra pa me pozna mofgoče par vojakov. Kak or hitro bova prišia v kak majhen kraj, bova počivala. Nekaj ča^a pozneje sta prišla do pood. Brat deklice, 'ki je bila sprejeta kot druga sobarica. On je povzročil teli ikravai. — Takoj naj zapusti hišo> — Da, gospod. — je rekel služabnik, ki je takoj -odšel, da izvede povelje gospodarja. (Dalje prihodnjič.) B. V.: Strah. — Če bi 5>e morala nenadno Najboljše je, če -esi ta. Na stavljena vprašanja je odgovorila, da išče ^hižlbie in da jo »premija brat. Par dni f>ta potovala zelo previdno naprej ter dospela koneč-no v v&s Manstrane v I>orsetsliir>e, 'kjer sta se, (kot ponavadfi, nastanila v neki gostilni. Tam je Mary izprdmenila svoj sktnp. Skušala je dobiti mesto, a ker ga ni dobila, je sklenila vrniti se v svoj do^ mači .kraj. Gootiiničarki je čedna zunanjost Mary ugajala in tudi Joe jt našel milost v njenih očeh, čeprav je nosit mormarižko ofeleko. Rekla jima je vsled tega, naj ostaneta še par dni, 'ker jima bo mogoče preskrbela službo. Tretjega dne njih bivanja v vata je sporočila gostilničarka Mary, da je cula, da potretruje graječalk, staimijoč eno miljo proč. drugo sobarico in da naj se hitro ipotdtuži prifike, ee hoče dolbiti tako mesto. Mary je z ven ijera sprejeta ponudbo in po obvestilu v gradu, je prišlo povaibilo, naj se predstavi. Mary se je vsled tega v spremstvu Joe-a na^potala v grad. Rddi mo ji, naj čaka v prostorih za sLnčinčatL Četrt ure poaoeje je bila poklicana k gocqpodSnji in Jar je OKtal med služabniki. Mary je trdno sklenila, da bo od secUg naprej podteno »vela t-,.,. ' • ' "I, kam pa ležeš? Ali ne moreš ostati ^ doma ? Saj vidiš, da sem na smrt bolna." "Kaj nisem ves dan^doma, da delam in garam? Mar se bom zmerom va tičal? Saj nisem otrok." "Janez, ali ti privoščim. Samo danes ostani pri hiši, ko sem tako slaba in lahko bi se kaj pripetilo." Janeza so te besede nekoliko dir-nile. vendar je pa odvrnil: "Kaj se Vam bo pripetilo? Saj ni tako hudo. Kolikokrat ste že ležali in ste zmeroma tako rekli." "O, Janez, Janez, kakšen si. Zdaj boš bolnemu človeku, svoji lastni bolni materi, ležanje očital? Ali sem to zaslužila" "Mati! Tak ne bodite no sitni! Vsa dva večerja se nisem od doma genil, danes mi pa vendar privoščite, da grem za par minut povas-vat s fanti, ko je sobota." "Koliko ti meni prizadeneš! Saj bi nič ne rekla, ko bi se ti le malo bolj za dom brigal. Odkar pa laziš za tisto Cebronovo Franco, si ves brez glave." Janez je prišel v zadrego, vendar j? trmasto odgovoril: "Kdo vam je pa spet to pravil. Vi vsaki laži verjamete." Janez, Janez, kar se ne stori, se ne izve. S svojimi besedami se pa sam izdajaš . . . Kar tiho .mi bodi! . . . Rajši bi šel iskat našo šepasto kobilo, ki se je popoldne odvezala od jasli, ker ji ni nihče nič pokla-dal." "Bo že sama našla domov; kaj bom hodil ponjo. Najbrže je že v hlevu.." ♦ "Najbrže, najbrže! Vidiš, kak- je za vsako najmanjšo stvar šla v posteljo. To njeno slabost so poznali daleč naokoli. Zato ljudje niše nikoli njene bolezni vzeli za po ^ebno resno. Tudi njeni otroci ne. Toda sedaj je bila Lanovka res toliko bolna, da jo je — vsaj njo— lahko skrbelo: kaj, če bi se kaj pripetilo. Janez njen edini sin in najstarejši otrok, je bil šele kakih dvanajst let star, ko mu je umrl oče. V šolo ni hodil več, zato je bil pre puščen samemu sebi, največ pa materi v vzgojo. Ne glede na to, da se je, kar se tiče občutljivosti, vrgel po materi, povrhu je rastel še med samimi ženskami, imel je pet sester, in mati ga je vzgajala sko raj tako kakor hčere, če se da' na kmetih sploh govoriti o kaki vzgoji. Bil je poslušen sin in Lanovka ki je bila jako pobožna, da, celo bi-gotna, je bila silno zadovoljna njim, da, celo ponosna, kajti bil je obenem tudi čeden fant, lepo rasel in telesno močan nad povprečnostjo. Toda bojevit ni bil, agresiven tudi ne, dasi bi se ga večina deklet ne branila. Sploh je pa Lanovka čuvala nad njegovo nedolžnostjo kakor^angel varuh. Zadnje čase je začel Janez delati materi preglavice. Jel je ponoči izostajati od doma. Vpliv fantova-nja se je začel pri njem poznavati, začel je materi odgovarjati in ugovarjati, skratka začel se je otresa-t^i njenega angel-varištva. To pa bi stare Lanovke se ne bolelo tako, »jezilo pa jo je, da se je krat in še takrat le za malo časa, kajti na mah, "sredi najlepšega, prijaznega in ljubeznivega nago vora se ji je dobro vol j nos t prevr-gla v sitnost, kakor bi pečeno kuro obrnil, in potem je začela kuhati mulo ali rilec ali pa oboje skupaj, gledala je pa tako grdo kakor 'hudič iz krugle.' Govorila je silno hitro in se pri govorjenju zadirala, dasi pri tem ni kričala. Nekaj pa je imela Cebronova Franca čudovito lepega, to so bile njene roke. Za te bi jo marsikatera mestna gospodična lahko zavidala. Ko je bil Lanovčev Janez tako pobegnil materini pridigi ter njenim neprnjetnim očitkom in solzam, se je namenil naravnost k svoji Francki. Ponavadi je šel še prej na vas k fantom, odkoder je šel potem po bližnjici skozi gozd do Čebronovega mlina;«danes pa je imel preveč opraviti s svojimi mislimi, zato je hotel biti sam z njimi in je zavil na cesto, ki se je vlekla, dovolj dolgo, da si jih uredi. Ukal in vriskal danes ni. Materine besede: "če bi se kaj pripetilo," mu niso šle iz glave in so ga navdajale z neko tesnobo: kaj, če se res kaj pripeti. Te misli pa so cmalu odrinile skrbi: kaj bo rekla Francka, ker ga že dva večera ni bilo. Torej skrbi spred in zad. Sodil je, da je Francka jezna, in skrbelo ga je, l^ako jo bo potolažil. Še kadar je redno prihajal, ji ved-ni ni bilo kaj prav. posebno zadnjikrat nista šla posebno lepo narazen ; kaj bo pa danes, ko ga kar dva večera ni bilo. Začel je po spominu loviti vse sladke in ljubeznive besede, kar jih je kje slišal ali čital in jih sestavljal v prikupi j iv in spravljiv nagovor. Pa kar je sestavil, vse je zavrgel. Nikakor se mu ni posrečilo obrniti vseh misli z vsem srcem na Francko, misel na mater, njeno bolezen in — strah božji (srce se mu je ki€ilo od zavisti sokrivde) — njena smrt mu je vse pokvarila. Slednjič jc prišel toliko v ravnovesje, da je imel nagovor in zagovor pripravljen. Pa je bil že zadnji čas, kajti stal je pred Čebrono-vim mlinom. Pes ni lajal, česar pa Janez ni zapazil. Da ni lajal, je bila pa zasluga Francke. Čebronova Francka je bila v skrbeh, če se njen Janez ni skujal, kakor so se drugi, ker je bila zadnjič preveč osorna z njim in mu še roke ni hotela podati. Sklenila je, da bo nadvse prijazna z njim, samo da bi prišel. Nikoli več ga ne bo jezila in rilca kuhala . . . Kar se začuje trkanje na okno in prita-eno klicanje: "Francka, ljuba, Francka! Od- TF^I Jtretanje parnikov - Shipping New* 8. septembra: Martha Washington. Trst; Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aquitania. Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh. Cherbourg. 12. septembra; ; Majestic. Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbour Deutsch-land. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdajn; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America. Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauretania. Cherbourg: Zeeiand. Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. aeptembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. / 30. septembra: Aquitania, Cherbourg: Pres. Harding, Bremen. Parnik LEVIATHAN odpluje 5. septembra a in naraj do LJUBLJANE samo 9198.00 in več preko Cherbourg* V» fm iiborncm psrtiilcu. kakortiiHi na druirih najfin*j%ih parnik ih na svetu, ki so la*t amrriškr vla«toi-nr kabine ti'tjr^a razreda, izborita hrana in prostoren krov. pripravne in nitre zveze z vaiim ciljem. Izberite parnik ki najbolj odgovarja vašim načrtom: pamik I.eviathan rwlplnie 5. nrp'embra: parnik George Washington <>. septembra ; parnik America 19. septembra. \"»e informacije dobite pri vašem potniškem agtntu ali pri United States Lines 45 Broadway New York City šen si. &e v grob me boš spraviL O, s čim se m se pregrešila, ljubi Bog, da imam takega sina ... O, le čakaj ! Še senco mojo si boš želel videti, pa je ne bo! Le pojdi, kamor hočeš, nič več te ne maram; izpred oči! . . . moj Bog, moj Bog . . .". Ženica, stara Lanovka, se zagnala silen jok. Janez je še nekaj zagodrnjal, potem pa izginil. Lanovčeva kmetija je ležala na planjavi in- precej na samem, kake pol ure od vasi. Lanovka je bila že precej dolgo vdova s kopico otrok, ki so bili pa že .vsi za delo, najstarejši je bil Janez, edini sin in bodoči gospodar. Zdela vali so večji del leta brez poslov. Stara "Lanovka je gospodarila in gospodinjila dobro, samo to navado je imela, da njen sin zaplel v mrežje Čeb Francke (razen Janeza in njenih domačih so jo vsi drugi imenovali Franco,) ki je, dasi je bila mlinar-jeva hči, noben fant ni maral, ker je bila silno muhasta. Kogar je pa ona ujela, nihče ni mogel dolgo izhajati z njo. Kajti voljo je menjavala tako na hitrico in brez povoda, da bi bil vsak tehnik vesel, če bi se električni tok tako hitro menjaval. Bila je bolj majhne, a ne drobne postave, debela pa tudi ni bila. Kadar jo je kdo-piknil zaradi nizke rasti, se je obregnila: "Ce sem majhna, sem pa gosta." Rekli so, da je ona včasih "mačka," včasih "mucka." Kadar je bila dobre volje ali 'mucka' je bila prav prijetna, toda žalibog je bilo to, ee dosti računamo, vsake kvatre en pri!" "Kaj pa je to? Saj se Janez čuti krivega. Čakaj, jaz ti pojkažem!' si misli Francka in se potuhne. "Lepo te prosim, Francka, ne bodi huda!" "Nič te ne maram; le pojdi, odkoder si prišel." "Taj daj si dopovedati. Samo odpri!" "Ker si bil do večera, pojdi pa še sedaj!'' "Francka, prosim, samo poslušaj me!"' "Nič! Stran se spravi!" Slednjič se da Francka pregovoriti in odpre okno. "Tak mati so bolni. Zato te ni bilo. Ali misliš, da ne vem, da hodiš za Bučarjevo Julo!" Janez je postal zmeden. Res, da se govori oziroma se Bučarjeva Ju-la hvali, da je Janez njen, ampak vse skup ni nič res. Če je kdaj govoril z njo, moj Bog, zato še ni njen in ona ne njegova. "Ti si moja edina!" Francka se je dala nazadnje potolažiti in pogovoriti. Janez si je ves srečen razkladal svoj zaljubljeni materijal in omenil slednjič prizor z materjo, ki da je zares bolj bolna nego drugikrat, morda celo na smrt, on pa da se ji je kljub temu izvil, samo da more govoriti s svojo ljubljeno Francko. Tu umakne Francka roko z njegovega vratu in stopi nekoliko od okna: "Tak vaša mati so n» smrt bolni, ti jih pa pustili. Lep sin »i! Če imaš svojo mater tako malo rad, kako boš šele mene rad-imel! Zbogom! Kar pojdi in nič več mi ne pridi!" In poprej tako blaženemu Janezu se je okno pred nosom zapr-lo... ..... Vse misli in čutila, od najuež-nejšili do najbolj divjih, od najslabših do najgrenkejših so "fuga-to" spreletavala Janeza, ko jo je mahal po bližnjici domov. "Tudi ona, Francka, mi je očitala, kakor mati: lep sin si! Ali sem to zaslužil?" je govoril Lanovčev Janez sam pri sebi. "Bog previdi ženske. Najprej ji ni bilo prav, ker zaradi materine bolezni nisem prišel, "p°tem pa ne, ker sem vseeno prišel.'' Od premišljevanja ženske čudi so m-u krenile misli na mater. Ko bi res umrla nocoj. Včasih ljudje smrt naprej slutijo. Čudno in žalostno mu je postalo pri srcu. ko se je spomnil na besede: "še v grob me boš spravil!" Zavil jc v gozd. Sove, čuki in druge ponočne ujede so skovikale in neka bojazen ga je prevzela, dasi ni bil strašljiv. Če mater pobere smrt, on pa se ni spravil z njo — grozna misel! Do smrti bi ga peklo. Bog ve, če je res, da skovika-nje pomeni smrt? Bil je že sredi gozda in blizu doma. Kar zasliši za seboj nek zamolkel neritmičen, takorekoč sinkopi-ran topot. Kaj je to? Človeška hoja to ni. Ozre se po temnem gozdu in zagleda za seboj veliko belo postavo, ki gre za njim in se venomer visoko vspenja in nizko priklanja. Janez se ustavi, bela postava tudi. Gre počasi naprej, postava prav tako. Stopi hitreje, prikazen enako. -Janezu vzdignejo lasje klobuk, da ga nič več ne čuti. Sfcnrt je, ki gre po mater! In jaz sem bržkone kriv . . . Ne, materin duh je, ki me preganja . . . "Kristus, pomagaj in Mati Božja!" zavpije Janez in jo ubere proti domu, venomer vz-dihovaje: "Mati, odpustite, mati, odpustite!" in oziraj^ se za belo prikaznijo, ki se je prav tako naglo podila za njim, kakor je on tekel. ' Slednjič priteče domov, se zaleti z močjo, ki jo dajeta le obup in strah, v vrata, da se odpahnejo, se spodtakne ob prag in s pretresljivim krikom: "Ljuba mati, odpustite!" pade v vežo in obleži. Ljudje, ki so bolnici kratek čas delali, pritečejo preplašeni iz hiše "I, za božjo voljo, Janez, kaj pa je?" Janez pa samo stoka in vzdihuje ter kaže na vežna vrata: 'strah, strah!' Gredo proti vežnim vratom, ki so bila na stežaj odprt«, tisti ki je no sil luč, jo vzdigne nad glavo, svit j>ade pred hišo, v svitu luči pa uz-ro — belo, na prednjo desno nogo šepasto kobilo, ki se je bila popoldne od jasli odvezala. Išče a? rojatka ALOJZIJA RE-HAR. Za njega bi ra gosi orani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Gortlmndt SI, *#w York GLAS NARODA", THE BESI JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Prav vsakdo— kdor kaj kdor kmj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav Tiakdo priznava, da lmajo čudovit uspok —• MALI OOIJJU ▼ "Gla« VaKodt" 1S. avgusta: Aquitania. Cherbourg. Saffren. Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Uunburf. 80. evBusta: tfelgenlmnd, Cberbourg; Cleveland, Bam burs. 22. avgusta: Majestc. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bra-men. B. avgusta: Resolute, Hamburg: Sierra Ven tana, Bremen. tS. avgusta: Berenjcaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre: Pres. Roosevelt. Bremen. 17. avgusta: Ze#and. " Cherbourg; Ohio, Hamburg. 2>. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretania, Cherbourg: DeGrasse Havre; Prea. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg In Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen. B. septembra: - - Paris, Havre: Leviathan, Cherbourg: Orbita. Ha m h ur«.