Dr. Maurice de Fleury : Spalnica za otroke in njihovo spanje. 17i Spalnica za otroke in njihovo spanje. Francoski spisal Dr. Maurice de Fleury Ko pokličejo zdravnika k bolnemu otroku v premožne ali bo- gate rodbine, stanujoče v najlepših in najudobnejših hišah, tedaj dobiva često zdravnik svojega malega bolnika v ka- kem ozkem prostoru z oknom na kakovo Sivo, otožno dvorišče brez solnca in skoro brez zraka. Ako je hiša obrnjena proti jugu, tedaj so slabeje sobe obrnjene proti severu in če so te sobe v kakem pr- vem ali drugem nadstropji, zapirajo jim še ves razgled in jemljejo svetlobo visoke stene nasprotnih hiš, da se skozi okna vidi le prav mal košček neba. Navada, proti kateri nihče ne protestuje, je, da se devajo otroci .spat le v take sobe »druzega reda«. Prav je, da si oče in mati izbereta najlepše prostore, nekateri smatrajo to za nekako roditeljsko avtoriteto. Iz respekta, katerega družina dolguje svojemu šefu, se pokla- dajo otroci spat v sobe »druzega reda«, ne da bi se vprašalo, je-li tu dovolj čistega zraka in svetlobe, teh dveh stvari tako neobhodno potrebnih njihovemu razvitku. Za svetlobo ne menim one svetlobe, katero odbija nasprotna stena nasprotne hiše, ampak ono svetlobo, ki prihaja direktno v sobo, solnčnih žarkov, ki imajo tri imenitna svojstva, da so gorki, svetli in kemični, kar je neobhodno potrebno za živ'jenje. Morebiti itti poreče kdo: »Moj sin je tu samo po noči, po dnevu dela v drugih prostorih, ali se igra v ljudskem vrtu«. Seveda, še tega bi nedostajalo, da bi otrok bil tu tudi po dnevi! Onih 8 ali lo ur, koje prebije otrok v takem prostoru je dovolj, da jame otrok hirati. Dajte otroku za .spalnico sobo, v ktero nikoli ne posije solnce, in on bode na najboljšem potu, da vam postane rakitičen, skrofulo- zen, bled, malokrven, nevrasteničen in melanholičen. Taka soba je prava pripravnica za jetiko. Strašanska umrljivost za tuberkulozo v Parizu (ii.ooo na letnih 50.000 smrti) izvira prav iz teh otroških, temnih, mrzlih sob na dvoriščih in pa od tod, da žive mnogobrojne rodbine drug vrh druzega v tesnih prostorih, včasi v takih izbah, v ktere prihaja svetloba le skozi vrata drug-e sobe. 18 Ur. Maurice ile l-'lcui)-: Spalnica za otroke in Lijiliovo spanje. Solnčna svetloba vpliva bolj nego si moremo misliti na človeške moči in življenje. Solnčna svetloba nam vliva ono veselje, katero ji- poznalo vsako človeško bitje vseh časov in vsakega podnebja, ko se razprše oblaki in se nam z nova pokaže prekrasno solnce, ona ble- ščeča luč, iz katere so si naši očetje ustvarili celo boga. Solnce vpliva blagodejno, bolj nego si moremo misliti, na naše možgane ; ono nam krepi mišice, pospešuje krvni tok po žilah in nam podaje še oni čut blagostanja, ono lahkoto telesa, ono živahno hojo, nam vzbuja nade ter nas na vdaje z optimizmom, katerega imenujejo (rrki enphoria. Ne odteg-ujmo torej našim otrokom solnca, katerega je Bog dal našim deželam v obilni meri in ne dovoljujmo svojim malim, da bi niti spali v takih prostorih, v ktere ne pogleda vsak dan blago- dejno solnce. Otroška spalnica mora imeti za vsakeg'a otroka od 15—20 ku- bičnih metrov. Ako je le možno, devajte vsakega otroka v posebno postelj (pravim jaz, ki poznam naše razmere, a Francoz zabičuje : »Nikoli ne dveh v isto postelj«). Nič tapeserij,nič suknenega blaga, ki je gnezdo prahu in mikro- bom, nič zaves ob postelji, nič preprog po tleh ali, če že hočete, samo eno, katero se vsak dan lahko strese, ne skozi okno, ampak kolikor možno daleč od sobe. Okno mora biti večji del dneva odprto. Po zimi naj se zapre nekoliko pred solnčnim zahodom. Za otroke in sploh ljudi, ki niso bolni, je bolje, ako spe v nezakurjenih sobah. Pohištvo v sobi naj bo jako priprosto : stolice slamnate, omarti in miza iz navadnega lesa. Ob postelji naj visi zraven kake božje podobe slika starišev. Povsod drugod pa naj bodcU živahne, smeh- ljajoče, lepe litografije v barvah. Postelja naj bo jako dolga, da otrok raste in se razteza po volji, široka pa ne bodi otroška postelja, da se otrok ne navadi stiskati v dve gubi. Najbolji so železni postelj- njaki, vzmeti na spodnji strani odprte, da se lahko čistijo, zimnica natlačena se žimo in volno ter vzglavje in blazine tudi žimnate ali napolnjene z volno, nikakor pa ne pernatih vzglavij, ki razgrevajo glavo in mehkužijo telo. Ne pokrivajte otrok s pernicami, ampak dajajte jim, kolikor je treba, volnenih in pavolnatih odej. Otrok, ki je preveč pokrit, spi nervozno, nemirno in kriči v mučnih sanjah. Pozabiti pa ne sn^emo, da se naš organizem zjutraj od treh do petih najbolj ohladi, da je takrat temperatura našcg-a telesa za dobre pol stopnje nižja ; zato naj Književnost in umetnost. 19 se deva na vznožje.Še kaka odeja, katero si otrok iz navade avtoma- ti no potegne nase, ne da bi se skoro vzbudil, ko začuti jutrnji hlad. Postelje ni treba ogrevati. Ako ima vaš otrok mrzle noge, naj si jih okoplje vsak večer nekoliko pred večerjo, začetkoma v gorki a čedalje v bolj mrzli in naposled v popolnoma nesegreti vodi. Koliko ur naj spi vaš otrok? Po zakonu matere narave spi no- vorojenček skoro vedno, a starec prav malo, iz tega si lahko napra- vimo nekak pregled, po katerem naj spi otroji čim bolj je odrasten tem dalje manj. Otrok od 5—8 let mora spati od 8. zvečer do 7. zjutraj, t. j- II ur. Otrok od 8—12 let mora spati od 9. zvečer do 7. zjutraj t. j. 10 ur. Otrok od 12—15 let mora spati od do 6^2 t. j. g ur. Pozneje naj se počasi privadi spati le sedem ur, kajti to je go tovo lepa moč, budeti sedemnajst ur zaporedoma. Ako je pa vaš otrok slab, suh, nervozen, navadite ga spati po- poldne pol ure ali eno celo uro, kar je zanj — samo zanj — jako dobro, Pazite dobro na to, da vaši otroci ne budijo čez navado. Ne vodite jih po noči v gledališča in na koncerte. Navadite je, da vs- pavajo in se vzbujajo vsakokrat točno ob istej minuti. Kakor hitro so vzbujeni, naj skočijo takoj s postelje in naj takoj pričnejo s toa- leto. To je jako važno ne samo z higijeničnega, ampak tudi z mora- ličnega stališča. Prelož. Marica.