A
BTC:	316-127
Prešernov trg: 21-414
ALP ŠPORT
L.
40 % got. pop.
razprodaja starih zalog
BTC Novo mesto in Prešernov trg 8, Novo mesto
Št. 9 (2481), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 6. marca 1997 • Cena: 190 tolarjev

m
'LENJSKI LIST a
3.
»OLENJSKI LIST &
DOLENJSKI LIST JOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
- dolenjski list
1 DOLENJSKI LIST
NAGRADA ZA OHRANITEV EVROPSKE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
LJUBLJANA - Letošnji razpis Nagrade Henry Ford za ohranitev evropske naravne in kulturne dediščine je 14. po vrsti in eden največjih tovrstnih projektov. 500 tisoč ameriških dolarjev je namenjenih nagrajevanju najuspešnejših projektov v 27 državah, od Portugalske do Ukrajine. V Sloveniji bodo projekti predstavljeni v štirih kategorijah: okolje, kulturna dediščina, varstveni inženiring in mladinski projekti. Rok prijave je 2. april. Nagrada je namenjena Posameznikom, naravovarstvenim organizacijam in drugim skupinam. Slovenski zmagovalec bo Prejel denarno nagrado v višini 10 tisoč ameriških dolarjev in trofe-. j° nacionalne nagrade.
LOKOSTRELCI Z MEDALJAMI
, BREŽICE - Lokostrelski klub Čatež je v soboto, 1. marca, pripravil državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu oziroma disciplini PITA indoor 18 m, na katerem je v slogih goli lok, olimpijksi lok in compound nastopilo 140 tekmoval-Cev iz vse Slovenije. Dolenjci se niso 'zkazali le kot organizatorji, pač pa ?? imeli tudi tekmovalne uspehe, thko je bil Martin Fabjan iz Novela mesta v slogu goli lok drugi, Milan Jamnik s Čateža pa tretji. Med članicami je bila Antonija Erjavšek s Čateža druga. (S. M.)
»čevju vsak četrti na cesti
Ob rekordni brezposelnosti so veseli vsakega novega delovnega mesta, tako tudi širitve Recinka, podjetja za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov
KOČEVJE - Z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov za izvajanje programa konfekcije nogavic je podjetje za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov Recinko iz Kočevja prejšnji petek uradno obeležilo zaključek prve faze razvoja podjetja. Trenutno je v podjetju zaposlenih 60 ljudi, do zaključka vseh treh razvojnih faz pa načrtujejo, da bodo število zaposlenih potrojili.
V	odkupljenih proizvodnih prostorih na Trdnjavi ob jezeru je v začetku tega tedna redno steklo konfekcioniranje nogavic, na katerem trenutno dela 25 ljudi.
Naložba je veljala milijon mark, ki sojih v različnih deležih pomagali pokriti država in družbeniki ter Recinko s kreditom in poslovni partner Hurwitz s strojno opremo. Za kočevsko občino, kjer je stopnja brezposelnosti 24-odstot-na, je ta naložba izrednega pomena, saj je prinesla nova delovna mesta, ki se jim bo še pred koncem letošnjega leta pridružilo dodatnih 35 novih delovnih mest; poleg tega so to delovna mesta za težje zaposljive osebe oziroma invalide, katerih pa je v kočevski občini več kot 400.
V	različnih programih pred le-
tom dni ustanovljenega Recinka tako trenutno dela skupno že 60 ljudi. Ob zaključku vseh treh načrtovanih razvojnih faz, ki vključujejo kmetijstvo, lesno predelavo in storitve, pa računajo, da bo dobilo delo skupno 190 oseb, med katerimi bo 40 odstotkov invalidov. Poleg tega bo že v kratkem pod okriljem Recinka zaživel tudi center za rehabilitacijo invalidov, saj je Recinko med prvimi načrtovanimi centri v mreži nacio-	ČESTITKE PINU MLAKARJU OB 90. ROJSTNEM DNEVU -
nalnega programa, ki nastaja po	Novomeškega plesalca in koreografa, pionirja slovenskega baleta Pina
Sloveniji.	M L-S	Mlakarja, je Novo mesto ob njegovem visokem jubileju v soboto, 1.
marca, na predvečer njegovega rostnega dneva, počastilo s plesno predstavo. Umetnik, ki se je prireditve udeležil skupaj z ženo Pio in ostalo družino, je prejel mnogo čestitk, tudi od mladih plesalk Glasbene šole Marjana Kozine {na sliki). Novomeški župan Franci Koncilija pa je Pinu Mlakarju izročil sliko novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Več na 10. strani. (Foto: L. Murn)
PRI OSNOVNI ŠOLI POSADILI VEČ ČEŠENJ - Brusnice že od nekdaj slovijo po češnjah, to tradicijo pa nadaljujejo tudi mladi. Minuli torek so pri brusniški osnovni šoli posadili 24 sadik brusniške hrustavke. Ravnatelj Jože Jazbec je povedal, da ima vsak zaposleni svojo češnjo, ki jo bo skupaj z učenci spremljal in skrbel zanjo. Brusniška osnovna šola letos praznuje 120-letnico, v počastitev te visoke obletnice so že v jeseni organizirali slikarsko kolonijo, izdali knjigo Brusnice skozi čas, 19. aprila pa bodo pripravili tudi osrednjo proslavo.	(foto: J. Domiž)
RAZOČARANJE
GLEDALCEV
KOČEVJE - Maloštevilni gledalci so bili razočarani nad novim porazom odbojkaric Lika Tilie proti Novi Gorici. Kočevke so brez težav dobile prvi niz in bile na dobri poti, da osvojijo novi točki. V drugem nizu so naredile več kot preveč napak pri servisu, bile so slabo postavljene pri sprejemu žoge, kar so solidne gostje pridno kaznovale.
V šmihelski šoli učenec posilil petošolko
Poškodovana učenka se zdravi v bolnišnici
NOVO MESTO - Človeka nevredna spolna zloraba seje pripetila prejšnji teden na osnovni šoli Šmihel, ko je učenko 5. razreda na stranišču posilil učenec višjega razreda. O neprijetnem in tragičnem dogodku, ki lahko žrtvi pusti psihične posledice, na osnovni šoli zaradi interesa preiskave in občutljivosti zadeve molčijo, so pa kaznivo dejanje potrdili na UNZ Novo mesto. Načelnik urada kriminalistične službe Anton Olaj je dejal, da bo osumljeni otrok ovaden tožilstvu, medtem ko se deklica zaradi poškodb zdravi v bolnišnici.
Sicer pa novomeški kriminalisti v zadnjih letih opažajo upad posilstev. Tako so lani obravnavali 3 posilstva (med žrtvami ni bilo otrok), 1 spolno nasilje in en spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let. Leto prej so žrtve prijavile 1 posilstvo, 2 poskusa posilstva, 3 spolna nasilja in 3 spolne napade na osebo, mlajšo od 14 let. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, koliko žrtev takšno kaznivo dejanje prijavi. Statistika in nekatere ugotovitve kažejo, da zaradi sramu in travm, ki jih mora žrtev vedno znova podoživljati v kazenskem postopku, večji del spolnih zlorab ostane neprijavljen. Kljub temu je bilo v Sloveniji v 16 letih zabeleženih 1463 spolnih zlorab na osebe, mlajše od 14 let, od tega na UNZ Novo mesto 62 in na UNZ Krško
81'	TO.
Berite danes
stran 2:
•Z dopolnitvijo Černač prehitel LDS
stran 4:
•	Večina Romov še živi v barakah
stran 6:
•Z živo silo proti plinski postaji
stran 7:
•Senovo korak bližje lastni občini
stran 10:
•	“Orožje iz depojev Dolenjskega muzeja”
stran 11:
•Obe pogrešani mladoletnici doma
stran 14:
•Odgovori in popravki
stran 24:
•Ameriška borovnica rodi 30 let
JURČIČEVE NAGRADE ZA LETO 1996
LJUBLJANA - Iz sklada, ki sta ga leta 1993 ustanovila Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev, so že četrtič zaporni podelili Jurčičeve nagrade, katerih namen je spodbujati resnicoljubnost slovenskega novinarstva. Prejemniki Jurčičevih nagrad za leto 1996 so: novinarka in publicistka Dela Alenka Puhar, novinar in urednik Maga Janez Markeš in novinar Mladine Bernard Nežmah.
OBOLENJA DLESNI IN ZOB?
Nova. naravna, kompletna, a enostavna in preizkušena kitajska terapija ozdravi parodontozo, vnetje in umikanje dlesni, občutljive in majave zobe! Zaradi natančne evidence in organizacije dela sprejemamo samo RESNA pisna naročila. Priložite 500 SIT za obširno razlago terapije in stroške! OBOJESTRANSKA POŠTENOST VEDA!
MAYER c/o Furlani A.F., Prvomajska 16, 5000 N. Gorica.
Clannov pogreb pokopal Sevnico?
Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve toži sevniško občino zaradi neplačane najemnine za halo v Loki, kjer je deloval prosluli Clann -100 milijonov z obrestmi
Kvalifikacije za svetovno rokometno prvenstvo
- ženske -
SLOVENIJA : FRANCIJA Novo mesto, športna dvorana Marof, sreda, 12. marca, ob 20.30 Generalni pokrovitelj: Intel servis-
y
SEVNICA - Sevniška občina bi tako rekoč bankrotirala, če bi se uresničil najbolj črni scenarij, da bi namreč republiški zavod (bivša direkcija) za blagovne rezerve uspel v dveh tožbah zoper občino, od katere terja skupaj 36 milijonov tolarjev kot najemnino za halo blagovnih rezerv v Loki pri Zidanem Mostu, Iger je klavrno končala tovarna obutve Clann, z obrestmi vred pa naj bi znašal dolg občine že kar okrog 100 milijonov tolarjev!
Ko je sevniški župan Jože Peternel na seji občinskega sveta seznanil svetnike s to zadevo, je povedal, da seje najem dvorane v Loki res glasil na ime občine. Toda ko so sredi leta 1995 zavodu za blagovne rezerve vrnili ključe, je bilo vse tiho, zdaj pa zahtevajo Ljubljančani plačilo z obrestmi vred. Tako kot so se gospodje v Ljubljani zdaj spomnili, da nimajo kaj odpisati, Sevničani pravijo, da nimajo od kod vzeti in da niso po takratnem dogovoru nič dolžni blagovnim rezervam.
Sevniški odvetnik Miran Ratej, ki zastopa sevniško občino v tej pravdi je pojasnil svetnikom, da gre za bistven razkorak med tistim, kar je zapisano v papirjih, po katerih bi pravdo dobile blagovne rezerve, če seveda ne bi dosedanje priče dokazovale, da je bila prava pogodbena volja povsem druga. Ratej je povedal, da so zahtevali, naj bi zaslišali kot pričo
TOPEL DIH POMLADI - Marec je meteorološko prvi pomladni mesec. In začetek letošnjega je bil, čeprav je koledarsko še zima, tudi v resnici zelo pomladen, saj je termometer v naših krajih pokazal tudi več kot 200 C. Za ta čas prelepo in pretoplo vreme je veliko ljudi zvabilo na sprehode in izlete v naravo. Na sliki: nedeljsko popoldne v Sorjanskem Podgorju. (Foto: A. B.)
BI VREME
T\ n Lnn/in In/l n n en kn
Do konca tedna se nadaljevalo suho in razmeroma toplo vreme.
še takratnega direktorja Direkcije državnih blagovnih rezerv Alojza Metliko, da pa se je ta doslej pričanju izmikal
Svetnik Boris Pernovšek (SDS) je spomnil, da na svoje poslansko vprašanje še v bivši sevniški občinski skupščini ni dobil odgovora, kako je Clann porabil veliko denarja, ki ga je dobil samo od zavoda za zaposlovanje za prekvalifikacijo delavcev. Zahteval je, naj kriminalisti raziščejo, kam je šel ta denar. Svetniki so podprli Pernov-škov predlog in zahtevali, naj sevniška območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje da
* Svetnica Breda Mjjovič (ZLSD) takratna predsednica sevniške občinske skupščine je povedala, daje bil objekt dolga leta prazen, obljubljenih je bilo okrog 200 delovnih mest v Clannu, država pa n^j bi brezplačno prispevala prostore. Zaradi nerazčiščenih odnosov med Slovenijo in Jugoslavijo so državne rezerve hotele podpisati pogodbo o najemnini z občino in ne s podjetnikom Novoselcem, lastnikom Clanna. Dolga leta so tako zatrjevali, da ne bo treba plačati, zdaj pa se sklicujejo prav na ta papir.
podrobno poročilo o Clannu, UNZ Krško pa naj bi skušala razkriti vse finančne transakcije, v tej luči pa tudi vlogo podjetja Andrea in prebrisanega ljubljanskega podjetnika Novoselca, botra Clanna.	_
P. PERC
PRIZNANJE OSNOVNI ŠOLI
KOSTANJEVICA - Ob zaključku meseca kulture je bila v soboto, 1. marca, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici kulturna prireditev. Program so oblikovali recitatorji in plesalke kulturnega društva Lojze Košak, mešani pevski zbor Seraphicum in učenci kostanjeviške osnovne šole. Ob koncu je bila slovesna podelitev bronaste Prešernove plakete osnovni šoli Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice.
Ne poslank ne ministric
Švedska je edina država, ki ima (tudi s pomočjo prisile zakona) v parlamentu skoraj polovico poslank, polovico žensk pa ima tudi v vladi. Švedski premier Ingvar Carlsson je zapisal, da si patriarhalnosti, seksizma in diskriminacije ne moremo več privoščiti, saj za napredek v gospodarstvu potrebujemo napredek v družbi. Za to pa so potrebne tudi delovne, ustvarjalne in odločitvene sposobnosti žensk.
V našem parlamentu je po zadnjih volitvah še manj žensk kot leta nazaj, v vladi pa ni niti ene ministrice. Kljub visoki izobraženosti žensk in formalni enakopravnosti je na upravnih in vodstvenih delovnih mestih bistveno manj žensk kot moških. Prav gotovo pa sodi med ključne vzroke za to patriarhalni kulturni vzorec - ženske še vedno opravijo večino dela v okviru družine in gospodinjstva, kar jim otežuje dodatno izobraževanje, podaljševanje delavnika, službena potovanja - in zaposlovanje žensk na nižje vrednotenih delovnih mestih. Žensko neplačano delo je podcenjeno, to pa se nadaljuje tudi v panogah, kise feminizirajo in nadomeščajo tradicionalne družinske funkcije.
Formalno enakopravnost že imamo, vendar ker zakoreninjenih patriarhalnih vzorcev ne moremo odpraviti, bi k pravemu razmerju med spoloma lahko tako kot na Švedskem prispevala tudi predlagana regulativa, konec koncev imamo ženske pravico odločati o skupni prihodnosti. In prav gotovo bo v prihodnosti najbolj uspešna tista družba, ki bo gradila na priznanju različnosti obeh spolov. Za to pa moramo vpr\>i vrsti kaj več narediti tudi ženske same.
JOŽICA DORNIŽ

funkcij, bi drugače ne. di odbija?”
Z zakonom ženske na oblast?
Parlament se je dolgo zamudil pri razpravi, ali naj v Sloveniji pri državnem zboru deluje delovno telo, ki se bo posebej posvečalo enakopravnosti žensk. Ali je bilo sporno ime parlamentarnega telesa ali samo dejstvo, da naj bi zaživela ustanova na najvišji ravni? Predstavnice Urada za žensko politiko so pisale predsedniku državnega zbora in vodjem poslanskih skupin. Kot so navedle, bi z ustanovitvijo odbora za enakost žensk in moških parlament poudaril “svojo politično voljo in zavezanost ciljem enakosti žensk in moških”. Mandatar naj bi pri
misija za žensko politiko, naj bi v Sloveniji naredili po zahodnoevropskem zgledu, kar pomeni tudi, da bi v odboru delovali enakopravno tudi moški.
Pobuda vsekakor sili v razmislek o enakopravnosti spolov in posebej o enakopravnem zastopanju v upravi, pri oblasti. Kaj mpnitf*. n sp.Hanii tovrstni enakooravnosti? Ali ie enakonravnost
UJl JZUl v JU' “VJV *»•*	— ■	—---1--O ”	--------
vprašanja? Kaj menite vi? Mogoče boste našli potrditev svojih stališč ali spodbudo za razmišljanje tudi v današnji anketi.
GRETA AUGUŠTIN, svetovalka za kmetijstvo in turizem na občini Črnomelj: “Menim, da tega ne bi bilo potrebno z zakoni zapovedati, tudi zato ne, ker prisila mnogokrat deluje odbijajoče. Pač pa bi se moralo nekaj premakniti v zavesti mandatarja, da bi predlagal v vlado več žensk. Dokazano je namreč, da imajo ženske za reševanje problemov na nekaterih področjih boljšo intuicijo kot moški.” _ SONJA KRIŽAN, administra-tivno-finančna delavka na občini Semič: “Brez predpisa ali morda zakona, kakšen delež naj imajo v vladi ženske, pri nas še ne bo tako kmalu v vladi več žensk kot sedaj, ampak bodo za kandidaei za ministre v ospredju moški. Tista ženska, kije sposobna za ministrico, naj sama odloči, ali bo sprejela kandidaturo, vendar ji mora biti ta najprej ponujena.”
BARBARA OZIMEK, sekretarka novomeške območne organizacije Rdečega križa: “Pravo razmeije med spoloma bi bilo potrebno vzpostaviti tudi z zakonom, saj se ženske veliko težje uveljavljajo v politiki pa tudi nasploh v življenju. Če se hoče uveljaviti ženska, mora za to narediti veliko več kot moški. Žal pa smo marsikdaj tudi ženske same krive, daje tako.”
RUDI GRUDEN, upokojenec iz Kočevja: “Zakonska ureditev razmerja med spoloma v politiki se mi ne zdi dobra rešitev. Šlo bi za določeno prisilo in te ne podpiram. Ženske bi morale zasedati vsaj tretjino najodgovornejših položajev, vendar pa bi do tega morali priti z nekim splošnim dogovorom. Po tem, kako bi ga stranke uresničevale, bi lahko ocenjevali njihovo demokratičnost.”
JOŽE TANKO, župan občine Ribnica: “Sem proti administrativnemu urejanju razmerja med moškimi in ženskami na najvišjih političnih funkcijah, čeprav sem za to, da bi morale biti na teh položajih tudi ženske. Na prvem mestu bi morala biti strokovnost in šele potem spol in vse ostalo. Kot župan se tega držim in reči moram, da je v mojem uradu veliko žensk.,y
BRANKA ŠALAMON, uslužbenka v sevniškem Inpletu: “Ne bi bil potreben nikakršen zakon, s katerimi bi bolj izenačili položaj ženskih in moških tudi v politiki, pač pa bi morali moški v družini prevzeti večji del bremena. Popolne enakopravnosti nikoli ne bo, kajti že zaradi materinske funkcije bo sodelovanje žensk v politiki vedno precej omejeno, vsaj dok-_ so otroci ši* mlajši.”
LIDIJA URBIČ, uslužbenka v FIR-SK Trebnje: “Precej več žensk bi lahko bilo tudi v t.i. visoki politiki; za to ne potrebujemo zakona. Le poiskati bi morali sposobne, ki bi dobile podporo na volitvah. Če na kandidatnih listah ni kaj dosti izbirati, še manj pa je sposobnih žensk, je pač verjetnost večja, da se tudi ženske odločijo za sposobne moške, ker jih je občajno na listah več.”
DRAGO ABRAM, delavec s Senovega: “Mislim, da ni smiselno, da bi zastopanost žensk na javnih položajih uzakonili, saj se morajo ženske same odločiti, ali jim je več družina ali pa kariera. Politika namreč zahteva odrekanje in žrtovanje, zato se za politiko ponavadi odločajo tiste, ki si želijo napredovati ali pa že imajo družino. Sicer pa ima vsakdo možnost, da kan-•'dira.”
PETER OŠTRBENK, papirniški hnik s Čateža ob Savi: “Ženske bi orale biti zastopane v ustanovah, udi vladi. Čudi me, da žensk ni. Čudi me tudi ideja o tem, da bi z zakonom predpisali ustrezno zastopanost žensk. Če kdo vpliven res preprečuje v državi Ženskam dostop do javnih bil predpis sprejemljiv,
. Kaj če ženske delo v vla-
5Vd^s“aPvke Z dopolnitvijo Černač prehitel LDS
spet delajo
Zamujanje s plačo - Iščejo novega direktorja
TREBNJE - V mizarskem podjetju Treles, kjer je trenutno 33 zaposlenih, so stavkali od 24. do 28. februarja, ko so spet začeli delati po obljubi da bodo zaostalo januarsko plačo dobili še ta teden. Odkar so delavci ob lastninjenju odstavili dosedanjega direktorja Borisa Pudgarja, kije 4 leta vodil Treles, so po besedah tehnologa Romana Perparja sklenili socialni sporazum. Delavci so hoteli ustoličiti za direktorja Perparja, a on tega ni sprejel, obljubil pa je, da bo pomagal pri iskanju dela in novega direktorja. Delavci so ga zato neprijetno presenetili s stavko komaj 10 dni po tem dogovoru.
Delavci Trelesa so prvič stavkali, ko še pri direktorju Pudgarju niso pravočasno dobili decembske plače. Povedali so, da je ob prvi stavki plača prišla še tisti dan, da je preveč režijcev, češ da je delavcev le še 20, število režijcev pa se po njihovih izjavah ni zmanjšalo.
Roman Perpar nam je v torek povedal, da so s pomočjo Vizije, ki je lastnik petine podjetja, že našli dva kandidata za direktorja Trelesa. Oba prihajata iz Novega mesta, dokončno besedo pa naj bi imel nadzorni svet.
Pobuda mag. Janeza Černača za referendum je sedaj vezana na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji - Štiri podvprašanja o gozdovih
KOČEVJE - Mag. Janez Černač iz Gorenj pri Kočevju je prejšnjo sredo po pošti poslal predsedniku državnega zbora dr. Janezu Podobniku svojo dopolnjeno pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma “Zavarujmo naše gozdove”. V dopolnjeni pobudi je Černač svoj predlog povezal s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionaliazciji, predlagano fererendumsko vprašanje pa je sedaj sestavljeno iz štirih podvprašanj.
Černač je svojo nepopolno katerim naj bi se preprečilo vrača-pobudo za razpis predhodnega nje večjih površin gozdov vele-zakonodajnega referenduma, s	postnikom in tujcem, ki jo je vložil
AVTO PO MERI - Veliko zanimanje je med obiskovalci vzbudila Fordova svetovna novost, njihov mali posebnež z nenavadnim imenom Ka. (Foto: A. B.)
Avtomobilska desetina na Dolenjskem
Avtomobilska razstava v Novem mestu ■ Marec je mesec za nakup novega avtomobila ■ Renault ima pri nas 37-odst. tržni delež - Nekontroliran uvoz rabljenih avtov
v državni zbor 5. februarja, sedaj dopolnil tako, da se glasi: “Ali ste za to, da državni zbor RS z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o denacioalizaciji uredi: 1. da se gozdna veleposestva fevdalnega izvora ne glede na obseg ne vračajo niti zanje ne plačuje odškodnina? 2. da se pri drugih upravičencih z vračanjem gozdov ne more ustvarjati veleposest gozdov nad 800 hektarjev (razen v javni lasti) in da za presežek nad 800 hektarjev ne pripada upravičencem nikakršna odškodnina ali kvečjemu po degresivni lestvici? 3. da je pri cerkvenih pravnih osebah omogočeno vračanje do tisoč hektarjev gozdov, za presežek pa primerna odškodnina, upoštevajoč cerkvene potrebe pri vzdrževanju kulturnih spomenikov in drugih splošno koristnih cerkvenih dejavnosti? 4. da vsi ti gozdovi ostanejo v javni lasti (daje kasnejša privatizacija prepovedana)?”
Zaradi preoblikovanega referendumskega vprašanja je Černač dopolnjeni pobudi, ki je sedaj povezana s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, kije vložen v državnem zboru, priložil tudi 312 novih podpisov podpore v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, s tem pa tudi izpolnil vse pogoje, ki so bili pomanjkljivi pri prvi vložitvi pobude. Ž dopolnitvijo svoje pobude že prejšnji teden pa je tudi prehitel stranko LDS.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NOVO MESTO - Od 27. februarja do 2. marca je bila v novomeški športni dvorani Marof razstava avtomobilov, ki jo je že drugič zapored organizirala agencija Noua. Deset pooblaščenih prodajalcev je postavilo na ogled avtomobile dvanajstih znamk, dva razstavijalca pa sta prikazala servisno opremo.
“Obisk lanskega prvega sejma je pokazal, da je smotrno in potrebno pripraviti take manjše specializirane sejme,” pravi direktor Noue Bogdan Kastelic. “Taka avtomobilska razstava kupce seznani z novostmi in napredkom na tem pomembnem področju in jim olajša izbiro pri nakupu.” Razstavo pripravljajo v tem času zato, ker je marec mesec, v katerem se ljudje najpogosteje odločajo za nakup novega avtomobila. Lanska razstava je pokazala, da taka prireditev poveča zanimanje ljudi za nakup novega avtomobila.
“Slovensko avtomobilsko tržišče je že več let nestabilno in nepredvidljivo,” je dejal podpredsednik slovenskega združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Pavle Noč. Tako so v Sloveniji leta 1994 prodali 46.000 novih avtomobilov, leto zatem
61.000,	lani 60.300, gospodarskih vozil pa med 3.500 in 7.000 na leto. Za letos predvidevajo prodajo 55.000 do 57.000 novih osebnih avtomobilov, januarja so jih le
3.000.	Dolenjska, Posavje in Bela krajina so pomemben in zahteven del slovenskega avtomobilskega trga, saj se tu proda desetina novih avtomobilov. Po novih
prodanih avtomobilih je na našem območju visoko na prvem mestu Renault - lani je bil tržni delež teh avtomobilov kar 37-odstoten - sledi Volkswagen z 12 odst., Škoda s 7 odst., Huyndaj, Fiat, Opel in Ford s po 5 odst. itd.
Poseben problem na slovenskem avtomobilskem trgu je tako imenovani sivi oziroma nekontrolirani uvoz rabljenih avtomobilov, ki močno negativno vpliva na varnost na naših cestah. Medtem ko pooblaščeni uvozniki prodajo 15 do 17 tisoč rabljenih avtomobilov na leto, jih po ocenah združenja okoli 100.000 na leto pride k nam nekontrolirano.
A. B.
KOMORNI VEČER OB 200.
OBLETNICI ROJSTVA
FRANZA SCHUBERTA
NOVO MESTO - V sredo, 12. marca, ob 19.30 bo v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine komorni večer ob 200. obletnici rojstva Franza Schuberta. Nastopili bodo Irena Baar, sopran, Tomaž Lorenz, violina, Alenka Sček Lorenz, klavir, in Andrej Petrač, violončelo.
te
zavarovalnica triglav, d.d.
največja slovenska zavarovalnica
VABI K SODELOVANJU
vse, ki jih zanima sodelovanje na področju prodaje zavarovalnih storitev.
OD VAS PRIČAKUJEMO:	PONUJAMO VAM:
•	najmanj srednješolsko izobrazbo
•	veselje do dela z ljudmi, komunikativnost
•	samoiniciativnost, iznajdljivost
ustvarjalno delovno okolje
samostojnost in dinamičnost pri delu možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja stimulativne zaslužke možnost napredovanja
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
OE NOVO MESTO, NOVI TRG, 8000 NOVO MESTO
LETOS STOLP V ŽUŽEMBERKU - Redni občni zbori so vsakoletni pregledi dela, ki ga opravijo gasilci po zaključku leta. V Žužemberku zadnja leta več ali manj z zadovoljstvom ugotavljajo, da se stanje v društvu vsako leto izboljšuje, vendar so kritično pokazali tudi na napake, ki jih v društvu ni veliko. Letos nameravajo žužemberški gasilci odpraviti pomanjkljivosti na domu v Lipju, urediti stolp v Žužemberku, nabaviti manjkajočo opremo in še bolj delovati na preventivnem področju. Gasilce in gasilke so pozdravili tudi poveljnik GZ Novo mesto Tine Filip, ravnateljica OS Žužemberk mag. Jelka Mrvar in predstavniki PGD Črnomelj. Gasilci so izvolili nov upravni odbor in podelili najmlajšim odličja za tekmovalne uspehe. (Foto: S. Mirtič)
Od slave do zloma
Kriza v SNG Maribor
MARIBOR - Na redkokate-ro stvar so bili Mariborčani v minulih letih tako ponosni kot na Slovensko narodno gledališče. Koncem osemdesetih let pa se je iznenada iz Ljubljane v Maribor vrnil mladi režiser Tomaž Pandur in postal umetniški vodja Drame SNG. Pod njegovim umetniškim vodstvom je začela drama Slovenskega narodnega gledališča doživljati silovit razcvet. S Hamletom, z Božansko komedijo v treh delih, z Rusko misijo in drugimi predstavami so mariborski gledališčniki doživeli izjemen uspeh na številnih odrih v Sloveniji in tujini ter pobrali nemalo nagrad na različnih festivalih. Bogate scene, gostujoči vrhunski igralci in enkratne umetniške kreacije so v Maribor privabljale številno gledališko publiko iz avstrijskega Gradca, Zagreba, Ljubljane in mnogih drugih krajev. Za dramo pa ni prav nič zaostajala tudi Opera z baletom, kije pod umetniškim vodstvom mag. Staneta Jurgeca prav tako dosegala izjemne uspehe doma in v tujini.
V življenju je pač tako, da po dežju začne vedno sijati sonce in obratno. Pred letom dni seje tako začelo po mestu šušljati, da ima Slovensko narodno gledališče veliko izgubo. Potem ko je računsko sodišče ugotovilo, daje gledališče zares negospodarno in zapravljivo ravnalo z denarjem, je umetniški vodja drame povedal nekaj pikrih na račun slovenske kulturne politike in odšel čez veliko lužo v Ameriko, kjer bo menda posnel film. Upravnik SNG pa je odstopil.
Sedaj je na čelu največje kulturne ustanove v Mariboru (in v državi!) novo vodstvo, ki si razbija glavo s tem, kako bi pokrilo izgubo iz slavnih časov in gledališko hišo rešilo pred najhujšim. Za umetniško delo in ustvarjalnost ima gledališče še komaj kaj denarja, nad igralci in drugim zaposlenimi, ki se na vse pretege trudijo, da bi rešili, kar se rešiti še da, pa visi Damoklov meč zajamčenih plač.
Ko so mariborski gledališčniki dosegali uspehe, so se z njimi vsi kitili, za izgubo pa noče biti nihče odgovoren ali vsaj soodgovoren. Kakor kaže, bo vse breme pokrivanja izgube padlo na ramena že tako in tako obubožanih gledališčnikov, ki poskušajo primanjkljaj pokriti z dezinvestiranjem oziroma odprodajo objektov, ki jih sicer nujno potrebujejo.
TOMAŽ KŠELA
Jtovomeška kronika
. DELITEV - V zvezi z delitvijo skupnega premoženja nekdanje novomeške občine je prišlo oo prav mučnih očitanj. Ob vsem, kar so župani novomeške, šent-jernejske in škocjanske občine že Privlekli na dan, je ostal v senci Problem trte. Znano je, da je najstarejša trta na svetu raste na ■Mariborskem Lentu. Cepič te slonite žametne črnine je pred leti oobila tudi takrat še enotna in celovita novomeška občina. Sadiko so posadili v Martinčičev vino-8tad nad Pleterjami. Trta se je Prijela in lepo uspeva. A kaj, ko Je po ustanovitvi novih občin nekdaj skupna novomeška trta ostala v šentjernejski občini. Po nudih očitkih in zamerah sodeč ‘nhko pričakujemo, da bo tudi ta trta predmet sporov in spopadov °b delitvi premoženja.
AVTOMOBILI - Da bi organi-akorji privabili čim več obisko-valcev na nedavno avtomobilsko razstavo v Novem mestu, so imeli otroci do 14. leta starosti prost ^top. Znano je, da otroci za seboj potegnejo starše in da močno vPlivajo na nakupe. A kaj, ko je pečina otrok na razstavo prišla po s°li, in to brez strašev, ki bi jih Vsaj malo brzdali. Tako pa so razstavljalci nemočno opazovali, kako se objestna mladež valja pa avtomobilskih sedežih, pritiska na vse mogoče vzvode in stikala, *'.uPa, prižiga luči in loputa z vra-*• Pobrali so tudi največ reklamnega gradiva. Kšeft pa tak!
KVIZ - Otroci znajo res biti bbjestni in neprijetni. Vendar to nekako sodi v otroški razposajenost. Huje pa je, če se tako obnašajo odrasli. Na kvizu Mla-di in Rdeči križ, ki je bil prejšnji "^Jen v prostorih Zavarovalnice *>lia, so bili otroci zelo resni in so Pokazali veliko znanja, pri tem pa a.ta jih vztrajno motila postav-tjaški voditelj in nekakšen humorist. Otroci so vseeno zmaga-
Ena gospa je rekla, da je bila avtomobilska razstava za mno-enkratna priložnost, da so Sedli v nov avto.
• • •
KONCERT
ŠENTJERNEJSKE godbe
ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester Šentjernej priredi v so-°°to, 8. marca, ob pol osmih kvečej- v osnovni šoli letni koncert. Šentjernejski pihalni orke-|ter, ki šteje 42 elanov, vodi ^nndi Franko, izvajal pa bo skladbe, s katerimi bodo šent-jeroejski godbeniki nastopili na tekmovanju slovenskih pihalnih godb konec maja v Sežani.
SghohranjsKi drobiž]
Razdeljene funkcije -
Far nekaj časa je minilo, preden
0	se v gasilskih društvih dogo-°r'li, kdo vse bo vodil delo up-ravnega odbora, operativo, tajnike posle. V Ajdovcu bo nasled-nph par iet voljj| dru5tvo Ludvik ~°ngar, na Dvoru Jože Fabjan z
anae> tajnik bo Franci Gnidovec, P°veljnik Samo Ban. Tbdi v Žužemberku so na vodilnih položajih novi kadri. Predsednik je Marko Zajc, poveljnik Jože Papež in jkjnik Slavko Setničar. Blagajno ?°»0 vodili stari preverjeni kadri, ar gotovo velja za Marico Ban z ijAora in Miho Filipiča iz Žužem-
v UKRADLI “ŽEGENČEK” -starih knjigah se da razbrati, da (?. thrki požgali vas in cerkev na Inkovem Vrhu. Vaščani pa so ntalu poskrbeli, da je njihov zaupnik sv. Pavel dobil streho nad “ av°- Sezidali so tudi cerkev, Primerno gospodarski moči va-
1	fnov in zato seveda skromno. V m 1715 je bil prizidan k ladji di zvonik, kakor je bila takrat »da. Po toliko letih ta zvonik še ®dno stoji in klubuje času. Tudi
»novi pojo, zanje skrbi in jih dan obuja Rezka Koncilja. a jp pred dnevi opazila, da je . Pridiprav izklesal pod zvoni-> m kamen, v kateri je bila včasih gnana voda.
^EKOLOŠKI PROBLEMI -I ? Dvom je očitno v modi eko-tak »sveščenost, ki je vaščane prevzela, da so nad posa-, ezne kontejnerje poslali celo niunalnega “inšpektorja”, ki Ogleduje vsebino smeti.
MM I Z NAŠIH OBČIM MM
Vroča delitvena juha se ohlaja
Pogovor treh županov o razdelitvi - Kaže, da ne bo potrebna arbitraža
NOVO MESTO - Po ponedeljkovem sestanku županov in predsednikov svetov občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan v zvezi z delitveno bilanco kaže, da tudi te jedi ne bodo pojedli tako vroče, kot sojo skuhali. Po prejšnjih nestrpnih pogovorih je že kazalo, da bodo ostali vsak na svoji strani in da bo o delitvi nekdaj skupnega premoženja odločala republiška arbitražna komisija, ponedeljkov pogovor pa je potekal trezno in umirjeno. Vsekakor to ni bil zadnji poskus za dosego za vse tri strani sprejemljive delitve, saj se bodo ponovno sestali čez dva tedna.
Predmet spotike je škocjanska zahteva, da se vse, kar jp bilo v dolgih letih enovite novomeške občine zgrajeno s proračunskimi sredstvi, deli glede na število pre-
PREDAVANJA O EPILEPSIJI
NOVO MESTO - Liga proti epilepsiji Slovenije vabi v četrtek, 6. marca, ob 16. uri in v soboto, 8. marca, ob 10. uri na predavanje o epilepsiji z videoprojekcijo in razgovorom, ki bo v dvorani hotela Krka (Metropol) v Novem mestu. V četrtek je predavanje namenjeno pedagoškim in svetovalnim delavcem šol pa tudi drugim strokovnim sodelavcem, ki se srečujejo z otroki z epilepsijo. Predavala bosta prim. ar. Igor M. Ravnik, specialist pediater, vodja centra za epilepsijo otrok in mladostnikov in predsednik Lige ter Ljubica Vrba, klinična psihologinja, sodelavka Centra za epilepsijo otrok in mladostnikov in predsednica socialne komisije pri Ligi. V soboto pa so na predavanje in pogovor vabljeni vsi, kijih zanima epilepsija. Poleg omenjenega dr. Igoria M. Ravnika in klinične psihologinje Ljubice Vrba bosta sodelovala še mag. dr. Boštjan Čevbular, specialist nevrolog, in dr. Željko Bošnjak, specialist nevrolog, predstojnik nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice.
Obiskana energetska pisarna
Informacije o subvencijah * V
NOVO MESTO - Energetska svetovalna pisarna, ki deluje v Novem mestu za novomeško, šen-tjernejsko, škocjansko in trebanjsko občino, je bila odprta konec septembra lani. Ob otvoritvi so v pisarni pripravili tudi priložnostno razstavo o smotrni rabi energije-
Na osnovi razpisa Ministrstva za gospodarske dejavnosti in navodil projekta ENSVET so se vključili v izvajanje akcije subvencioniranja smotrne rabe energije. Subvencije so bile namenjene za izolacijo podstrešja, za hišo, za nastavitev gorilnikov, za tesnje-nje oken, za vgradnjo toplotnih črpalk in za vgradnjo sončnih kolektoijev. Energetska pisarna je posredovala informacije o subvencijah in izdajala mnenja. Opravili pa so tudi oglede izolacije podstrešij. V času akcije so izdali 189 pozitivnih mnenj od izolacije podstrešja do postavitve sončnih kolektorjev. Po nepopolnih informacijah je bilo na področju novomeške energetske pisarne pridobljeno vsega skupaj 150 subvencij v vrednosti 1.750.000 tolarjev.
V tej akciji se je pokazala velika potreba po ugodnih kreditih za prehod ogrevanja na čista goriva.
Osnovni namen pisarne je svetovanje o smotrni rabi energije v gospodinjstvih. Pisarna je bila odprta dvakrat tedensko, ob sredah od 14. do 17. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Informacije o smotrni rabi energije pa redno posredujejo tudi v radijski oddaji Varčujmo z energijo na Studiu D in v Dolenjskem listu. Delo v energetski pisarni opravljajo poleg redne službe štirje energetski svetovalci.
J. D.
bivalcev. Po tem merilu naj bi po izračunih Škocjancev njim pripadalo (poleg nepremičnin, ki so že tako in tako v njihovi novi občini) še 170 milijonov tolarjev, Šentjerneju pa 208 milijonov.
V tednu dni mora novomeška občina na ta predlog in izračun dati svoje pripombe in utemeljene ugovore, potem se bodo pa spet pogovarjali. Vsekakor kaže, da bo
SENTJERNEJSKO
DRUŠTVO
UPOKOJENCEV VABI
ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko društvo upokojencev vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. marca, ob 9. uri v prostorih šentjernejske osnovne šole. Vljudno vabljeni!
ta kriterij vsaj v grobem obveljal in da bodo občine lahko dokončno razdelile nekdaj skupno premoženje. Prav to, da delitev ni speljana, močno ovira poslovanje in onemogoča razvojne načrte občin. Kaže, da so končno vsi trije župani le spoznali, da je boljša slaba njihova razdelitev kot dobra sodna.
A. B.
VSAK MESEC INFORMATIVNI LIST
MIRNA PAČ - KS Mirna Peč je ta mesec vsem gospodinjstvom v krajevni skupnosti poslala poseben dvostranski informativni list, s katerim želi vodstvo izboljšati obveščenost krajanov o delu sveta KS in društev, ki tu delujejo. Predsednik Zvone Lah pravi, da želijo na ta način tudi izboljšati družabno življenje in krajane pripraviti ter jih pripraviti do sodelovanja pri različnem volonterskem delu. Širši cilj pa je razvoj KS Mirna Peč. Po prvih odzivih so krajani informativni list lepo sprejeli.
SPREJEM OLIMPIJCEV- Od I. do 8. februarja letos so bile v Kanadi 6. svetovne zimske igre Specialne olimpiade, na katerih je sodelovala tudi 17-članska reprezentanca Slovenije. V reprezentanci so bili tudi trije varovanci varstveno-delovnega centra Novo mesto, ki so na teh igrah dosegli izjemno dobre rezultate. AlešPrparje dosegel bronasto medaljo v veleslalomu, Danica Gliha srebrno za tek na smučeh na 500 in bronasto za tek na smučeh na 1000 metrov, Franci Može pa si je prislužil srebrno medaljo v drsenju na snegu. Naše uspešne olimpijce je prejšnji četrtek sprejel župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, jim čestital za dosežene uspehe in jim ob izročitvi priložnostnih daril zaželel uspešno športno prihodnost. (Foto: Marko Klinc)
Odpeljali 26.000 ton odpadkov
Komunala odvaža odpadke iz 15.300 gospodijstev in 510 podjetij - Letos poskusno ločeno zbiranje
NOVO MESTO - V lanskem letu je novomeška Komunala odvažala komunalne odpadke iz domala vseh naselij v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Na tem območju je v odvoz odpadkov zajetih okoli 60.800 prebivalcev oziroma 15.300 gospodinjstev in 510 podjetij. Skupaj so lani na deponijo v Leskovcu odpeljali 26.000 ton odpadkov iz gospodinjstev in industrije.
Za zbiranje odpadkov je po naseljih že okoli 2.300 tipiziranih 700-litrskih posod, ki so prilagojene mehanizmu za iztresanje v smetarska vozila; še vedno pa je okoli 2.700 starih in neustreznih 80-litrskih smetarskih posod, “kant”, in v Komunali računajo, da jih bodo v treh do štirih letih nadomestili z novimi, sodobnimi.
Za odvoz smeti uporabljajo 8 specialnih vozil, skrbijo za njihovo posodabljanje, ob tem pa tudi za boljše delovne razmere delavcev in boljše zbiranje in deponiranje odpadkov. Dvakrat na leto organizirajo odvoz kosovnih odpadkov.
“Pri našem delu se srečujemo z raznimi težavami,” pravijo v Ko-
INTERNI NASTOP UČENCEV
NOVO MESTO - V ponedeljek, 3. marca, je Glasbena delavnica Novo mesto pripravila interni nastop svojih učencev v Kulturnem centru Janeza Trdine. Nastopilo je 15 učencev, ki so predvsem staršem in sorodnikom pokazali pridobljeno znanje igranja na klasično kitaro in synthe-sizer. Za pomoč pri izvedbi nastopa se gre zahvaliti vodji Kulturnega centra Staši Vovk.
S. S.
OTVORITEV RAZSTAVE PRI LUNI
NOVO MESTO - V četrtek, 6. marca, bo v galeriji Luna ob 19. uri otvoritev razstave fotografa Gorana Bertoka z naslovom Fotografije. Razstava bo na ogled predvidoma do 26. marca.
munali. Njihovo deio poteka na prostem in ga morajo opravljati v vsakem vremenu, marsikdaj jim je že tako težko delo še oteženo zaradi s smetarskim avtom nedostopnih krajev v ozkih in z avti zatrpanih ulicah ter v oddaljenih in odmaknjenih naseljih, ki so pozimi večkrat težko dostopna zaradi snega. “Stare posode moramo dvigovati in iztresati na roke,” potarnajo delavci in povedo, da so v posodah marsikdaj tudi odpadki, ki tja ne sodijo, kot so kartonske škatle, gradbeni odpadki, vejevje, kovinski odpadki ipd. Opažajo, da pri novih gradnjah večkrat namenijo premalo prostora in posod za zbiranje komunalnih odpadkov.
“Pripravljamo se na ločeno zbiranje odpadkov,” so povedali na Komunali. “Tako zbiranje nameravamo letos poskusno uvesti v nekaterih naseljih. Strošek ločenega zbiranja odpadkov je sicer nekaj večji, prihranimo pa pri de-ponijskem prostoru, ki je vse bolj dragocen.”
A. B.
NA DVORU ČEZ 1.800 PROSTOVOLJNIH UR - V preteklem letu so dvorski gasilci nabavili veliko gasilske opreme, opravili dosti delovnih ur in imeli prikaz gašenja v osnovni šoli na Dvoru. Intervenirali so le dvakrat, in to zaradi dveh požarov. Gasilce na zboru je pozdravil Janez Gornik iz G Z Novo mesto in jih seznanil z naj novejšimi aktivnostmi v okviru občinske zveze. Gasilci so na koncu podelili več priznaj gasilcem za dolgoletno delo: Mirku Reparju za dolgoletno delo priznanje častnega člana, Samu Banu medaljo za hrabrost in Mirku Vovku gasilsko priznanje 3. stopnje. Zahvale za požrtvovalno delo in sodelovanje so dobili Jože Ban, Franc Jen-kole, Andrej Banko, društvo upokojencev Dvor in osnovna šola Žužemberk - podružnica Dvor. (Foto: S. Mirtič)
JlA HG
BETONARNA CESTNEGA PODJETJA V BRŠUINU - Betonarno so zgradili leta 1995 in lani v njej naredili 12.000 kubikov betona. Čez čas naj bi na Livado preselili tudi bivšo Pionirjevo betonarno, ki so jo kupili letos. (Foto: J. Domiž)
Cestno podjetje kupilo Pioniijevo betonarno
Pred dvema letoma je Cestno podjetje zgradilo betonarno v Bršljinu, ki se je dobro obnesla - Letos kupili še Pionirjevo ■ Načrtujejo 30.000 kubikov betona na leto
NOVO MESTO - Nekdanjega velikega gradbenega podjetja Pionir ni več, danes je največje gradbeno podjetje na Dolenjskem novomeško Cestno podjetje, ki zaposluje več kot 550 ljudi in je na nekaterih področjih prevzelo delo nekdanjega Pionirja. Pred dvemi leti so na Cestnem podjetju zgradili tudi lastno betonarno v prostorih nekdanje vojašnice na Livadi v Bršljinu, letos pa so kupili še Pionirjevo betonarno v Gotni vasi, ki jo nameravajo čez čas preseliti na Livado v Bršljin. S tem nameravajo zadostiti povpraševanju tako podjetij kot posameznikov po betonu na širšem novomeškem območju.
OBVESTILO
Občane občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan obveščamo, da bomo v času od 10. do 14. marca 1997 organizirali redni pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Odvoz bo potekal po ustaljenem urniku rednega odvoza odpadkov iz posameznih naselij.
Prosimo občane, da kosovne odpadke primerno pripravijo in odložijo poleg obstoječih posod za začasno shranjevanje odpadkov.
JP KOMUNALA Novo mesto
Cestno podjetje se ukvarja z gradnjami, kamor sodijo vse vrste nizkogradbenih del - prednost imajo gradnje, obnove in asfaltiranje cest - in z rednim vzdrževanjem cest. Za lastne potrebe in potrebe ostalih imajo tri kamnolome za proizvodnjo gramoznih materialov in lastno asfaltno bazo na Drnovem. “Za gradnjo betonarne smo se odločili iz več razlogov. Najprej se je pokazala možnost, da dobimo prostore v bivši vojašnici, potem ko smo gradili v Gotenici, smo za kompenzacijo dobili Gradisovo 0,5-kubično betonarno, ker pa bo čez naše dvorišče šla tudi severna novomeška obvoznica in nas po bližnici povezala z betonarno na Livadi, je bila odločitev tu. Povrhu vsega pa imamo še lastno surovinsko bazo gramoza,” pravi Peter Lavrič, direktor inženiringa pri Cestnem podjetju.
V lanskem letu so v betonarni že delali s jjolno paro, naredili so
12.000	kubikov betona. Kupili so tudi več avtomešalcev in črpalko za beton, tako da nudijo kompletno ponudbo od betona in prevoza do črpanja s črpalko. V prihod-
Peter Lavrič
nje pa nameravajo kupiti še eno manjšo črpalko za beton. Za betonarno so se odločili tudi zaradi propada Pionirja in s tem zapolnili njihovo tržno nišo. Letos so kupili še Pionirjevo betonarno v Gotni vasi. “Računamo, da Novo mesto z okolico potrebuje okrog
30.000	kubikov betona na leto; pol ga bomo naredili v sedanji betonarni, drugo polovico v bivši Pionirjevi,” pravi Lavrič. Vzporedno z betonarno pa so na Livadi uredili tudi laboratorij za spremljanje kvalitete betona, nad njihovo
* Lani so proizvedli in položili tudi največ asfalta do sedaj. V asfaltni bazi na Drnovem so naredili 238.000 ton asfalta.
kontrolo pa bdi Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane.
Odkar imajo betonarno, so začeli izdelovati tudi betonske izdelke: od robnikov raznih dimenzij, tlakovcev, kanalet in podstavkov za prometne znake do mejnikov in betonskih cevi različnih dimenzij. Na teh delih pa so čez zimo zaposlili predvsem delavce, ki niso zaposleni v zimski
SluŽbi'	J.DORNIŽ
Mii I 2 MAŽI H
O E

Večina Romov še živi v barakah
Nekaj romskih naselij je že zemljiškoknjižno urejenih, prav ureditev lastništva pa je za socializacijo Romov izrednega pomena - Parcele na Svržakih na licitaciji
socializirajo in asimilirajo z okoljem. Ne nazadnje pa gre tudi za lepši izgled krajev. Zato je center predlagal, naj občina omogoči Romom nakup parcel pod ugodnejšimi pogoji ter jih delno oprosti plačila stroškov za oprem-
METLIKA - Še pred dobrimi štirimi leti seje z urejanjem osnovnih življenjskih pogojev Romov v metliški občini ukvarjal le Center za socialno delo, ki je bil iniciator, organizator in izvajalec del. Vendar mu je kljub temu v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi uspelo napeljati vodo in elektriko v vsa romska naselja razen v Boriho.
V zadnjih letih je center v sode-lovanju z občino in županom pričel z zemljiškoknjižnim urejanjem naselij, saj so bila vsa v glavnem zgrajena na zasebnih zemljiščih. Leta 1994 so začeli tako urejati naselje na Svržakih, urejen je tudi levi del naselja v Križevski vasi, medtem ko je v postopku ureditev zemljišča v Borihi. Že leta 1992 je center pričel urejati lastništvo desne stra-
Proračun padel
Črnomaljski svetniki so predlagali, naj ga na občini še enkrat sestavijo
ČRNOMELJ - Tukajšnji svetniki so imeli na osnutek občinskega proračuna za letošnje leto toliko pripomb, da so ob koncu razprave sklenili, naj ga pripravljalci pripravijo še enkrat, ob tem pa upoštevajo njihove predloge. Ne nazadnje je to že tretji proračun, ki ga sprejemajo. Proračun naj bi bil naravnan bolj investicijsko, gospodarsko, subvencijsko in decentralizirano.
Žejni se očitno ne bodo dali prepeljati čez vodo, zlasti ne tisti, ki so trdili, da je proračun za nekatere naložbe preveč razsipen, medtem ko ponekod ljudje nimajo osnovnih pogojev za življenje, kot so voda, elektrika, cesta. Prikrajšani so zlasti demografsko ogroženi. Svetniki v glavnem niso predlagali, od kod vzeti denar za uresničitev njihovih predlogov. Po mnenju enega izmed njih zato ne, ker bi se preveč zapletli. Drug pa je dejal, da bi morali tisti, ki proračuna ne bodo podprli, predlagati, kje vzeti denar. Sedaj vsi pričakujejo denar iz proračuna, medtem ko so bili včasih samoprispevki. In čeprav je po njegovem slišati očitke, da je šlo za socialistični način zbiranja denarja, so z njim marsikaj naredili.
Sicer pa so bili svetniki prepričani, daje 15 milijonov tolarjev za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Milke Šobar-Nataše občutno premalo. Prav tako je ponižujoče, da je za drobno gospodarstvo namenjenih le 4 milijone tolarjev, ko pa bi jih potrebovali desetkrat več. Zanimalo jih je, kaj je s kulturnimi domovi po vaseh, ki so marsikje nevzdrževani. Seveda so svetniki, odvisno od tega, iz katerega kraja so prišli, navajali gradnje vodovodov, cest, javne razsvetljave. A kljub temu da jim je Mojca Stjepanovič z občinske uprave odgovorila na skoraj vsa vprašanja in predloge, so se svetniki odločili, naj proračun sestavi še en-
krat'	M. B.-J.
ni naselja v Križevski vasi, a občina takrat lastniku ni mogla zagotoviti nadomestnega zemljišča. Do podobnih težav je prišlo v romskem naselju v gradaškem kamnolomu, kjer je bilo Gozdno gospodarstvo pripravljeno odstopiti del zemljišča, a zaradi zakona o prepovedi razpolaganja s kmetijskimi zemljišči in kasneje prenosa zemlje v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pogodbe ni bilo moč uresničiti. V Centru za socialno delo poudarjajo, daje prav ureditev lastništva nad zemljišči za nadaljnjo socializacijo Romov izrednega pomena. Šele potem bi si lahko izboljšali bivalne razmere, saj jih večina še vedno živi v lesenih barakah. Teh je v šestih romskih naseljih v metliški občini 18, zidanih hiš je 17, imajo pa jih v glavnem le zaposleni. Romi živijo tudi v dveh kontejnerjih in dveh družbenih stanovanjih.
Center za socialno delo je občinskemu svetu predlagal, naj sistemsko reši gradnjo zidanih hiš v romskih naseljih. Pri tem mora na eni strani upoštevati, da gre v glavnem za občane, kf nimajo rednih prejemkov, ampak pretečno le skromne denarne pomoči, ter na drugi strani zahtevo večinskega prebivalstva, da se Romi čimprej
• Zemljišča na Svržakih, kjer je romsko naselje, je občina Metlika pridobila, zemljiškoknjižno uredila ter naredila parcelacijo. Zemljišča bodo prodali na dražbi, na njih pa bodo Romi pod ugodnimi pogoji zgradili hiše. Pazili pa bodo, da ne bi prišla ta zemlja -bilo naj bi 6 do 8 parcel, velikih okrog 300 kv. metrov - v roke Romom iz drugi krajev v občini ali celo iz drugih občin, ampak naj bi jih kupili Romi, ki že sedaj živijo na Svržakih.
ljenost stavbnih zemljišč in spremembo namembnosti zemljišča. Občina pa naj naroči tipski načrt stanovanjske hiše za romska na-
Selja'	M. B.-J.
PROSLAVA OB 8. MARCU
METLIKA - Občinska zveza združenj borcev Metlika - odbor za pripravo proslav - vabi v počastitev mednarodnega dneva žena na proslavo, ki bo v soboto, 8. marca, ob 19. uri v kulturnem domu Metlika.
KJE JE SLOVENŠČINA ? - Obiskovalci metliške diskoteke Ghetto najbrž ne opazijo napisov pri vhodu v lokal, saj navadno prihajajo vanj in ga zapuščajo, ko je tema. Zato pa so že marsikaterega Metličana, ki ima posluh za lepo slovensko besedo, zmotili napisi pred vhodom v lokal, kot so: dis-coteque Ghetto, Canadian Club, Hard Rock, Caffe in najbrž bi se našel še kakšen. Vendar se ti ljudje lahko le sprašujejo, ali smo sploh še v Sloveniji ali smo že povsem zbezljali v Evropo. (Foto: M. B.-J.)
NI BIL DOLGČAS - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika jev sodelovanju z Ljudsko knjižnico pripravila med zimskimi počitnicami za otroke vrsto ustvarjalnih in zabavnih prireditev. V delavnicah so pisali pisanice (na fotografiji), se igrali skupaj, v Ljubljani obiskali Mladinsko gledališče, odgovarjali na knjižno uganko in si ogledali več filmskih predstav. Torej otrokom, kljub temu da ni bilo snega, med počitnicami ni bilo dolg čas. (Foto: M. B.-J.)
Prostorske stiske kmalu konec?
Tako upajo v črnomaljskem varstveno-delovnem centru - Preselitev v nekdanjo vojaško ambulanto bi dolgoročno rešila skrb za odrasle prizadete Belokranjce • Dobrodelna prireditev
ČRNOMELJ - Društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino “Sožitje”, ki deluje že 26 let, združuje zmerno, težje in težko prizadete osebe, njihove starše, skrbnike, pedagoge in druge strokovnjake. Njihovo delo temelji na prostovoljnosti in čutu za humanost do drugačnih ljudi. Velika naloga, ki so si jo pred časom zastavili v društvu, je ureditev varstveno-delovnega centra (VDC) v Črnomlju, za katerega bo v nedeljo tudi humanitarna prireditev.
V sedanjem VDC, ki je sicer Po besedah predsednika “Sožitja”
pod okriljem šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše, je namreč velika stiska. Že pred desetletjem, ko so ga odprli, je bilo na 170 kv. metrih komaj dovolj prostora za 8 varovancev, danes pa se jih na istem prostoru drenja 19. Thkoj bi lahko sprejeli 10 do 16 novih varovancev, v naslednjih nekaj letih pa bo osnovno šolo Milke Šobar-Nataše končalo še 10 učencev, ki bodo izpolnjevali pogoje za VDC. Ker centra v traktu dijaškega doma, kjer je sedaj, ni moč širiti, že sedaj pa poteka delo na dveh lokacijah, so se v društvu odločili za preselitev v nekdanjo vojaško ambulanto v poslovni coni Majer. V 600 kv. metrov veliki stavbi bi varovancem ne le zagotovili takšne možnosti za delo in življenje, kot jih imajo zdravi ljudje, pač pa bi bilo dovolj prostora tudi za druge dejavnosti.
Z ureditvijo teh prostorov bi bila tudi za dolgo rešena skrb za odrasle prizadete osebe v Beli krajini. Štavba pa je še vedno v lasti ministrstva za obrambo, ki jo je pripravljeno nameniti za VDC.
Jožeta Starešiniča se pogovori z lastnikom stavbe od zadnjih volitev niso premaknili z mrtve točke, upajo pa, da se bodo sedaj, ko je imenovana nova vlada. “Toliko bolj z veseljem pa smo sprejeli pobudo Rotary kluba Bela krajina za organiziranje dobrodelne prireditve, katere izkupiček bo namenjen za ureditev VDC. To bo prvi prispevek, upamo pa, da se bo v prihodnjih letih našlo še nekaj darovalcev. V naslednjih dneh pa bomo poskušali združiti vse, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, tako da nam bi pomagali pri ureditvi VDC, pozneje pa bi naše društvo pomagalo drugim,” pravi Starešinič.
Jože Mozetič, predsednik Rotar)' kluba Bela krajina, pravi, da so se v duhu rotarijanske ideje, da delajo v družbeno dobro, odločili
za dobrodelno prireditev. Dobili so več sponzorjev, ki bodo prireditev finančno podprli, pričakujejo pa, da bo dobro uspela. Sicer pa so belokranjski rotarijanci
• Dobrodelna prireditev “Pomagajmo drugačnim”, ki jo pripravljata Rotary klub Bela krajina in “Sožitje”, društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino, bo v nedeljo, 9. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Črnomlju. V miniaturah po motivih commedie delParte iz avtorskega projekta Igralec režiserke Barbare Hieng -Samobor v produkciji Cankarjevega doma bodo nastopili igralka leta 1996 - Nataša Barbara Gračner, dobitnik nagrade Žlahtni komedijant Igor Samobor ter Matjaž Tribušon. Predstavil se bo tudi Ljubljanski godalni kvartet v zasedbi Monika Skalar in Karel Žužek (oba violina), Franc Avse-nek (viola), in Stane Demšar (violončelo).
letos že denarno podprli bivanje učenke osnovne šole Milke Šobar-Nataše v dijaškem domu.
M. B.-J.
NOVI PROSTORI PLANINSKEGA DRUŠTVA
METLIKA - Planinsko društvo Metlika bo imelo v soboto, 8. marca, ob 16. uri v sejni sobi občine Metlika programsko-vo-lilni občni zbor. Ob 18,30 pa bo pred pisarno na CBE 23 (na Pun-gartu) otvoritev društvenega prostora, kar bo najlepše “darilo” ob 15. obletnici, ki jo društvo praznuje letos.
KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO”
ČRNOMELJ - Društvo podeželske mladine Črnomelj-Šemič in kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizirata v soboto, 8. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Petrovi vasi kviz “Mladi in kmetijstvo”. Pomerilo se bo 7 ekip iz črnomaljske in semiške občine. Najboljša ekipa iz vsake občine se bo udeležila regijskega kviza, ki bo 15. marca v Trebnjem. Na kviz so vabljeni vsi, ki jim ni vseeno, kaj dela mladina na podeželju.
PREJA 97
LJUBLJANA - Društvo Bela krajina iz Ljubljane pripravlja za soboto, 8. marca, ob 20. uri v kavarniških prostorih hotela Slon tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Prejo 97.
Organizatorja DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA in TURISTIČNO DRUŠTVO SEMIČ v sodelovanju z dolenjskimi in belokranjskimi turističnimi društvi razpisujeta
TURISTIČNO PRIREDITEV “Semiška ohcet 1997"
Tema razpisa: PRIJAVA PAROV ZA ŽENITEV NA TURISTIČNI PRIREDITVI “SEMIŠKA OHCET 1997".
Kdo se lahko prijavi: pari, ki želijo stopiti v zakonski stan po starih semiških folklornih običajih.
Vsebina prijave: kratek življenjepis, priložena slika.
Datum prireditve: 19. julij 1997.
Kraj prireditve: Semič v Beli krajini.
Kraj zbiranja prijav na javni razpis in vse možne informacije: DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA
Novi trg 6, Novo mesto 8000, tel: 068/322-512, fax: 068/322-512, in
TURISTIČNO DRUŠTVO SEMIČ
Semič 14, Semič 8333, tel: 068/67-083, 67-098, fax: 068/67-097 Čas prijave: do 30.4.1997
Županu odslej poln delovni čas
Svetniki sprejeli sklep o polni zaposlitvi selniškega župana Janka Bukovca - Argumenti za in proti - Razlaga mag. Kovačiča o tem, kaj pomeni “praviloma neprofesionalno”
SEMIČ - Na januarski seji občinskega sveta je semiški župan Janko Bukovec predlagal, da bi opravljal svojo funkcijo tako, da bi bil zaposlen poln delovni čas. Leto in polje namreč županoval s polovičnim delovnim časom, medtem ko je prvega pol leta delal kot župan celo povsem amatersko.
Svetniki so takrat naložili pristojnima komisijama, da pripravita spremembo statuta občine. Ker pa so si različno razlagali določbo statuta “praviloma neprofesionalno”, so za razlago zaprosili vladno službo za lokalno samoupravo. Mag. Boštjan Kovačič je pojasnil, da z zakonom o lokalni samoupravi način opravljanja funkcije župana ni določen. Semiška določba v statutu “praviloma neprofesionalno” je po njegovem sicer možna, a dvoumna, saj omogoča dvoje različnih načinov opravljanja funkcije župana. Pc Kovači-
čevem mnenju lahko župan poklicno opravlja svojo funkcijo tudi, če je v statutu tako zapisano.
Ker so Semičani iz odgovora mag. Kovačiča razbrali, da ni nujna sprememba statuta občine oz. da se na podlagi sedanjega statuta župan lahko zaposli za poln delovni čas, so za odločanje svetnikov na februarski seji pripravili le sklep, s katerim so določili, da lahko župan v tem mandatnem obdobju opravlja svojo funkcijo profesionalno, in sicer od 1. marca naprej. Župan pa bo zadolžen
tudi za kmetijstvo, kar je bila doslej naloga tajnice občine in sekretarke občinskega sveta.
Čeprav so svetniki omenjeni sklep sprejeli z veliko večino, saj je bil le eden proti in eden vzdržan, je bilo v razjrravi slišati argumente za in proti polni zaposlitvi župana. Tako je Jože Cesar spomnil, da je župan pred volitvami sam poudarjal, da bo svoje delo opravljal neprofesionalno, in je na račun tega gotovo dobil precej glasov. Danilo Plut pa je bil prepričan, da Cesarjev argument ni na povsem trdnih nogah. Plut je namreč že takrat, ko se je župan zaposlil za polovični delovni čas, predlagal, naj bi delal 8,ur, zato je ta predlog podprl tudi sedaj, saj po njegovem župan dela dobro in veliko.	M. B.-J.
Sprehod po Metliki
PEVCA KORADO IN BRENDI, humorista Honza in Fonza, Anita Vodišek, Vesele Štajerke, ansambel Celea je le del nastopajočih, ki bo zabaval publiko 21-marca ob 20. uri v športni dvorani na prireditvi Sonce za vse. Območna organizacija Rdečega križa bo poskušala z vstopnino zbrati čimveč denarja za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Pisma za denarne prispevke pa so te dni prejeli tudi obrtniki in podjetniki. Nekateri med njimi so že odprli denarnice in upati je, da se bo letos grelo na soncu na Debelem Rtiču še več otrok kot lani, ko jih je tja za teden dni odpotovalo štiriindvaj-set.
LEGENDARNE POPOL-NOČNE KOČIJE so dolgo časa iskale primeren prostor za vaje-Odslej bodo fantje vadili v kletnih prostorih gostišča Veselica nad Metliko. To je dobro: nihče jih ne bo slišal, in ko se bodo pojavih pred publiko, bo šok zaradi kakovostnega igranja in petja toliko večji.
TINA JUDNIČ, ŠEFINJA V GRAJSKI TOČILNICI, ni brez načrtov. Z možem Matjanom se bosta vsak čas lotila preurejanja grajske sobane v prostor, ki naj bi služil za literarne in glasbene večere. Svojčas je bila Metlike mesto pesnikov, ki pa so usahnili, brž ko so si nataknili poročne prstane. Nič hudega, bodo pa na svetlo potegnili zaprašene umotvore iz časov, ko so bili še svobodni, srečni in - zaljubljeni.
Črnomaljski drobir
OBČINA - Jože Stegne, odgovorni urednik časopisa krajevne skupnosti Vinica Zeleni Jure ter hkrati predsednik KS Vinica, je v januarski številki glasila zapisal, da si ne želijo, da bi bila viniška KS pozabljena od boga in občinske oblasti. Potem pa je zagrozil, da se bodo, če bo temu tako, zavzeli za lastno občino. Vendar so Viničani kljub tem besedam še vedno v črnomaljski občini, zato nekatere preseneča, zakaj ob občinskem prazniku v Vinici niso bile izobešene zastave. Drugi pa menijo, da to niti ni bilo potrebno, saj je za občinski praznik in še kakšen teden po njem (morda pa še danes) “krasila” viniški trg novoletna jelka. Da bi skupaj praznovali novo leto in 19. februar, pa res ne gre.
PLOŠČA IN DUH - Ko so lani jeseni v središču Črnomlja odkrivali spominsko ploščo Martinu Malneriču, na katerega so se spomnili v belokranjskem društvu pravnikov, je nekdo od navzoče inteligence dejal: “A temu odkrivamo ploščo, za katerim ni ostalo nič drugega kot kup smrdljivih cunj, ki sojih takoj po smrti morali zažgati?!” Nekateri se sedaj bojijo in hkrati upajo, da to ne bo stanje duha v Črnomlju!
TORBE - Kako obsežno je bilo gradivo za februarsko sejo črnomaljskega občinskega sveta, pove podatek, da je tehtalo natanko 76 dekagramov. Eden od svetnikov je potožil, da so torbe, bi so jih dobili svetniki za novoletno darilo, premajhne za takšen tovor. Zato imajo sedaj občinski možje na voljo samo dve možnosti: ali v prihodnje skrčijo gradivo ali pa za veliko noč svetnikom podarijo večje torbe.
Semiške tropine
LASJE - Svetnika Ivana Sepa-herja je na seji sveta zanimalo, kakšna zagotovila mu lahko da župan Janko Bukovec, da bosta letos narejeni cesti Goliš-Grad-nik in Štrekljevec-Jugorje. Medtem ko je župan tuhtal, kakšno jamstvo bi lahko dal, so svetniki že predlagali, če načrt ne bo uresničen, striženje župana na kratko ali barvanje las na fluorescenčno zeleno, roza ali rumeno.
SLUŽBA - Semičani se bojijo, da bo sedaj, ko bo njihov župan zaposlen poln in ne več polovičen delovni čas, za semiško občino v Ljubljani izbrskal manj denarja. To si razlagajo s tem, da v Ljubljano preprosto ne bo imel več časa toliko hoditi kot doslej, ker bo moral biti v službi...
SMETI - Iz zelo zaupnih virov smo zvedeli, da vozijo na Kal pri Semiču smeti Ljubljančani in semiški “Ljubljančani”. Ko nekdo pripelje smeti, le-te pritegnejo tudi druge, da privlečejo, kar je doma odveč. Kot kaže, tudi tabla ne odvrne Ljubljančanov in “Ljubljančanov”, da se ne bi znebili smeti prav pri Kalu.
Drobne iz Kočevja
o STARIH STVAREH - Potem ko so Zeleni Kočevja ostro Poočitali na zadnji seji občinskega sveta sicer odsotnemu županu Janku Vebru, da je v več kot Pol leta sklical le eno sejo pro-tektnega sveta občine Kočevje za Kočevski naravni park, čeprav je ogromno stvari, o katerih bi motal ta svet razpravljati, je Veber kot “po čudežu” sklical sejo tega sveta minuli ponedeljek. Pokaza-? pa se je, da je Veber naredil ve-ako napako, ker projektnega sveta ni sklical večkrat. Če bi ga, Potem morda člani tega sveta v Ponedeljek ne bi govorili o že starih zavrženih zamislih. Stanje v zvezi s pobudo Janeza Černača za razpis referenduma “Zavarujte0 naše gozdove” se namreč spreminja skoraj iz dneva v dan, m čeprav je bilo že ponedeljek vsem znano, da je Černač dopol-ml svojo pobudo in da je tudi že znano referendumsko vprašanje, Pa so člani projektnega sveta vztrajali pri premlevanju Černače-vth tez za Kočevski naravni park, zaradi katerih so tudi celotno Cernačevo prizadevanje za razpis Predhodnega zakonodajnega referenduma nekateri člani pro-Jektnega sveta označili za poskus, tla bi Kočevarje ogoljufali.
,r KOČEVARJEM NE BO NIHČE UKAZOVAL! - Zaradi višjih državnih interesov”, ki so skoraj po stoletja krojili usodo Kočevske Kočevarji ne dovolijo več nikomur, da bi jim ukazoval. pri tem gredo celo tako daleč, da 9e poslušajo niti predlogov, idej zamisli iz lastnih vrst! Janez Černač je namreč tudi Kočevar!
m,
Ribniški zobotrebci
dobra predstavitev IN ZASTOPANJE - Ribniški Zupan Jože Ihnko se je srečno Vfnil z dvotedenskega obiska v Kanadi in Ameriki. Kot je povedal, so na svoji poti srečali veliko Slovencev in ko jim jih je s svojo Predstavitvijo Ribnice uspelo navdušiti do te mere, da se bodo zanesljivo udeležili “Srečanja v moji deželi”, ki bo letos v Ribni-Cl- Dobro pa se na svoji poti po ameriškem kontinentu nista od-t^zala le najvišja predstavnika nbniške in osilniške občine - tudi °silniški župan Anton Kovač je namreč izkoristil potovanje za Predstavitev svoje žepne občine -^mpak tudi smučatji tekači, ki sta J'n župana pravzaprav spremljate- Da obisk skoraj ne bi mogel biti uspešnejši, kot je bil, je nam-teč poskrbel eden izmed članov slovenske ekipe, ki je na enem od °beh maratonov v smučarskih tekih osvojil medaljo v kategoriji
nad 60 let.
SPILETIČ V RIBNICI - Na 'isti SDS v Kočevju izvoljeni poslanec državnega zbora Bogomir ^Piletič bo zelo verjetno naredil Veliko uslugo predsedniku SDS Janezu Janši. Namesto z drugimi opravili prezaposlenega Janše bo njegovim volilcem v Ribnici pris-tehnil Špiletič. Špiletičeva odlo-c,tev o odprtju poslanske pisarne v Ribnici sicer še ni dokončna, je Pa novica še čisto sveža, saj jo je °belodanil v ponedeljek na ti-skovni konferenci ob pričetku uela svoje poslanske pisarne v
(Dobrepoljski krompirčki
POŽAR NA CESTI-V stano-anjski hiši Dušana Brundula v ?ai Cesta je 22. februarja izbruhnil pfižar. Gasiti so začeli najprej gasilci iz Zdenske vasi, nato pa so Prišla na pomoč še štiri okoliška gasilska društva, a je notranjost n*še kljub vsemu precej uničena, Predvsem leseni strop. Škodo še Ocenjujejo, prav tako ugotavljajo tudi vzrok požara. STRUŽANCI SO MOČNI -S. iz Kompolj je prijavil poli-teji, da sta ga v noči od sobote na nedeljo (22. do 23. februarja), ko te bil na obisku pri prijatelju v °°niači vasi, pretepla neznana ntružanca. Bojevita Stružanca so e odkrili in prijavili sodniku za
Prekrške.
„..fERKUU RAZSTAVLJA -*'kar amater Srečko Ferkulj iz trug je 0[j 22. februarja do 1. niarca razstavljal olja in pastele v rrugah, zdaj pa bodo razstavo Prenesli še v občinsko dvorano na •dmu v Dobrepolju.
SLABO IN DOBRO - Cesta Pbvasi Mala Gora na Kočevskem "° odcepa proti Polomu je slabo l^zdrževana in polna velikih lu-
.. Dvojna VABILA - Borci 15. ivjzije so vabili na proslavo v °brepolje novinarje 20. febru-j rja, borce in druge goste pa 28. bruarja. Očitno gre za starost-e nevšečnosti.
MUš	I z M A S I H OBČIM ttHU
v
Šport iztržil največ, KS najmanj
Sprejeli proračun ribniške občine - Športu še dodatno 2 milijona tolarjev
RIBNICA - Na prvi letošnji seji ribniškega občinskega sveta minuli četrtek so svetniki z le nekaj pripombami pristojnih občinskih odborov sprejeli proračun občine za letošnje leto. V večje prerazporejanje denarja v predlaganih poračunskih postavkah se niso spuščali, nekaj več pozornosti pa so namenili zelo nizkim postavkam za krajevne skupnosti.
V proračunu ribniške občine za letošnje leto je predvideno za 851 milijonov tolarjev prihodkov in nekaj čez 896 milijonov tolarjev odhodkov, kar pomeni v primerjavi z lani skoraj za 30 odstotkov več denarja na prihodkovni ter nekaj čez 34 odstotkov na odhodkovni strani proračuna. Pri pripravi predloga proračuna je občinska uprava upoštevale pripombe, ki sojih posredovali svetniki na osnutek proračuna in so se nanašale predvsem na povečanje denarja za šport, ni pa upoštevala pripomb krajevnih skupnosti za povečanje denarja za njihove potrebe. Ker je za vseh pet krajevnih skupnosti v občini predvideno skupno le nekaj več kot dva milijona tolaijev in s tem celo manj, kot bodo za svoje delovanje iz proračuna prejele vse štiri politične stranke, so nekateri svetniki opozorili, da ni mogoče pričakovati, da bo delo krajevnih skupnosti ob tako malo denarja lahko resno.
Župan Jože Tanko je obrazložil, da bodo krajevne skupnosti v resnici dobile več, kot je razvidno iz proračuna, v katerem so prikazana le sredstva, namenjena pokrivanju osnovnih materialnih stroškov. Občina namreč namera-
va za posamezne projekte v krajevnih skupnostih pridobiti državna sredstva, če pa ji to ne bo uspelo, bodo več sredstev krajevnim skupnostim namenili pri rebalansu občinskega proračuna. Svetniki so takšno obrazložitev sprejeli, zato so soglasno sprejeli prora-
čun, ki se od tistega predloženega v obravnavo na seji, razlikuje le po tem, da je Športni zvezi Ribnica namesto predvidenih skoraj štirih milijonov tolarjev sedaj namenjeno še dva milijona več za obnovo športne dvorane ter daje od denarja, namenjenega za kmetijstvo, sedaj za milijon tolarjev manj namenjenega za celostni razvoj podeželja, zato pa toliko več za urejanje zemljišč in spodbujanje koncentracije posesti.
M. L.-S.
Razdelili del premoženja
Nerazdeljen naj bi ostal le še manjši del
RIBNICA - Na zadnji seji sveta so svetniki med pomembnejšimi odločitvami sprejeli tudi sklep o delitvi premoženja z občino Loški Potok, po katerem bo, če bo predlagano delitev sprejel tudi svet občine Loški Potok, ki bo o tem odločal že v teh dneh, razdeljen večii del skupnega premoženja obeh občin.
Po kriteriju delitve skupnega premoženja po številu prebivalcev, po katerem pripada ribniški občini 87,4 odstotka in občini Loški Potok 12,6 odstotka premoženja, je skupna komisija obeh občin razdelila skoraj za 20 milijonov denarnih sredstev, 810 delnic v skupni vrednosti 40.500 ECU, več kot 14 milijonov tolar-
Za ceste pa bo letos manj de-natja, kot gaje bilo lani. Še največ cest bodo gradili v Strugah, saj so Stružanci na referendumu glasovali za samoprispevek za prizidek k šoli na Vidmu prav zato, ker bo njihov del samoprispevka namenjen za ceste v Strugah.
M. STEKLASA
Letošnje glavne investicije:
Vrtec, mrliška vežica, ceste v Strugah in vodovod
DOBREPOLJE - Letošnji občinski proračun še ni sprejet, vendar je bilo že ob prvi njegovi obravnavi poudarjeno, da je potrebno letos začeti gradnjo vrtca oz. prizidka k šoli na Vidmu, saj za ta namen krajani plačujejo samoprispevek. Za gradnjo bo porabljen tudi denar, ki ga bo občina dobila ob delitveni bilanci z občino Grosuplje, ki je že sprejeta.
Proti koncu leta se bo predvidoma začela gradnja mrliške vežice na Vidmu. Tudi zanjo urejajo potrebno dokumentacijo. Med letošnje prednostne naloge občine pa sodi še obnova primarnega vodovoda, ki je nujna in načrtovana že nekaj let. Lani pa zaradi slabega vremena predvidena dela niso bila opravljena in tudi denar za to investicijo ni bil porabljen.
Člani občinskega sveta so na zadnji seji odločno zahtevali, da se za vodovod nameni še več denarja in da se v ta namen porabi tudi vsa amortizacija. Nezdrave azbestne cevi je potrebno nujno zamenjati.
PRVI NOVI TELEFONI ŽE ZVONIJO
LOŠKI POTOK - Krajevna skupnost Loški Potok je te dni obvestila občane, da se zaključuje izgradnja telefonskega omrežja. Po 20. febr. so delavci Telekoma že začeli prevezovati in priključevati naročnike na novo digitalno centralo. Okvirna cena notranje napeljave za nove naročnike znaša do 7.000 tolarjev, odvisno od oddaljenosti telefonske priključne omarice. Naročnike hkrati opozarjajo, da morajo biti vsi telefonski aparati atestirani. Tako lahko naroče telefonski aparat kar v KS. Najcenejši je Panasonik KX 2310, in sicer stane 8.300 tolarjev, prenosni aparat (brezžični) iste znamke pa stane 32.000 tolarjev. Tako se končuje velika naložba, s katero bo, vsaj kar zadeva telefonijo, konec negodovanja.
A. K.
VAŠČANI DRŽE BESEDE
LOŠKI POTOK - Kljub temu da osojne bregove še pokriva trdoživa snežna odeja, so vaščani Retij že začeli graditi kapelico, za kar so se odločili preteklo leto. Stara - kdaj je bila narejena, ne ve nihče - je dobesedno propadala zaradi neposredne bližine dokaj prometne ceste. Kapelica bo imela staro obliko.
Načrti gostinca
Urediti prenočišča in dograditi plesno dvorano
MALA SLEVICA PRI VELIKIH LAŠČAH - Na območju občine Velike Lašče je nekaj znamenitih starih gostiln, kot Ahc (zdaj Murn) na Turjaku, Pri Kuklju v Velikih Laščah in še kakšna bi se našla, mednje pa sodi tudi gostilna Kropeč na Mali Slevici. Vodi jo komaj 21- letni Boštjan Hočevar, ki je dokončal gostinsko šolo, smer kuhar in natakar. Kakor že prej omenjene znamenite gostilne tudi Kropčeva nudi
Boštjan Hočevar
predvsem hrano, tudi po naročilu, in pijače, sprejema pa tudi vnaprej naročene večje skupine gostov. Med znamenitejše goste te gostilne sodita gotovo akademski slikar Jože Centa, ki je staro gostilno tudi naslikal, in pisatelj Jože Javoršek, ki je Dil sicer rojen v hiši, kjer je gostilna Pri Kuklju.
Boštjan Hočevar pravi, da je gostilna stara nad 300 let, pred petimi leti pa so jo obnovili. Mladi vodja gostilne pravi tudi, da nameravajo gostilno še dograjevati in izboljševati.
J. P.
jev teijatev iz naslova vezanih depozitov za pridobitev dolgoročnih posojil drobnemu gospodarstvu, teriatve od 67 prodanih stanovanj v skupni vrednosti skoraj 76 milijonov tolarjev in skoraj 26 milijonov tolarjev vredno investicijo za Oničevo hišo.
Merilo delitve po legi so uporabili za razdelitev zemljišč, teh upravnih stavb obeh občin, 13 šolskih stavb in vrtcev, obveznosti iz dolgoročnih kreditov v skupni vrednosti manj kot pet milijonov tolarjev, s katerimi bo zgrajen del kanala Č in del glavnega kanala v Sodražici ter kanalizacijski zbiralnik A v Ribnici, ustanoviteljske pravice za šole v obeh občinah, premičnine, ki so v stavbah za katere je bilo doseženo soglasje delitve po legi ter 112 stanovanj, ki so bila v last ene ali druge občine pred združitvijo v občino Ribnica.
S tem je razdeljen večji, sicer manj zapleteni del premoženja obeh občin, zahtevnejša in tudi sporna pa ostaja še razdelitev: športnega centra Ribnica, 6 zdravstvenih domov in postaj, Miklove hiše, Komunale in Hydrovoda ter 213 umetniških del in skoraj
30.000	knjig in brošur ter 84 serijskih publikacij knjižnice Miklo-va hiša.
M. L.-S.
Kritični do občinske uprave in sveta
S tiskovne konference Zelenih Kočevja
KOČEVJE - Z dajanjem pobud, predlogov in postavljanjem vprašanj Zeleni Kočevja dokazujejo, da so ena najaktivnejših strank v delu kočevskega občinskega sveta. O svojem delu v svetu ter pogledih stranke na delo občinske uprave in sveta so Zeleni Kočevja spregovorili prejšnjo sredo tudi na tiskovni konferenci.
Zeleni so v prvi vrsti poudarili, da kočevska občina nujno potrebuje župana, ki bo svoje delo opravljal profesionalno. Zato bodo pobudo za profesionalizacijo dela župana, ki je na zadnji seji sveta neslavno pogorela, ponovno sprožili. Prav tako tudi še ne nameravajo odnehati z zahtevo, da se krajevnim skupnostim povrne pravni status oziroma da se v občinskem statutu krajevnim skupnostim končno določijo njihove pristojnosti. Za zmedo na tem področju je, kot so dejali, kriva tudi država.
Kritični so bili tudi do vodenja sej občinskega sveta, v katerega naj bi se prenašalo slabo delo občinske uprave. Občinsko upravo so označili za operativno nesposobno, kot dokaz za topa navedli, da ni sposobna oplemenitit proračuna tako, kot to znajo v nekaterih drugih občinah. Poudarili so, daje njena nesposobnost v veliki meri posledica napačnega kadrovanja po strankarskem in ne strokovnem ključu. O trenutno najaktualnejši temi, ki zadeva kočevski prostor, t.j. Čemačevi pobudi za referendum proti vračilu gozdov veleposestnikom, pa so povedali, da jo načeloma pod-
Piraj0'	M. L.-S.
Letos trije tabori Vitre
MALA SLEVICA PRI VELIKIH LAŠČAH - Tiskovna konferenca o delu in načrtih Vitre-Centra za uravnotežen razvoj Cerknica in mednarodnega Društva za prostovoljno delo Most SCI je bila pred kratkim na Mali Slevici pri Velikih Laščah. Vodila jo je Vida Ogorelec Wagner iz mednarodne fundacije UMANO-TERA.
Delo Vitre, ki je lani izvedla mednarodni delovni tabor prav na Mali Slevici, je predstavil direktor Vitre Bojan Žnidaršič. Poudaril je, da je delo Vitre usmerjeno v uravnotežen razvoj demografsko ogroženih območij 11 občin, med katerimi so tudi dolenjske in notranjske občine Velike Lašče, Ribnica, Loški potok, Kočevje in Osilnica.
Lani so v okviru mednarodnega delovnega tabora pomagali prostovoljci urejati vas Malo Slevico in okolico. Med drugim so obnovili nekdanje vaško središče s kapelico, vodnjakom, napajališčem živine in periščem, odpravili črna odlagališča odpadkov itd.
Vitra načrtuje namesto lanskega enega letos že tri mednarodne delovne tabore in sicer od 14. do 26. julija pri Novi Štifti v občini Ribnica za 9 okoliških vasi, od 28. julija do 9. avgusta za vasi na območju Rut v občini Velike Lašče, kasneje pa še en tabor v občini Vrhnika. Delo in načrti Vitre, Mostov in Umanotere so zelo obsežni, na tiskovni konferenci pa smo dobili toliko informacij in gradiv, da se vsega v kratkem sestavku ni mogoče obravna-
Vati'	J.PRIMC
S Kostelskega
NAJBOLJŠE BOMBE - Na turnirju osmerice trojk v košarki, ki je bil minuli petek, je zmagala ekipa Bombe iz Mahovnika (Me-medovič, Dimitrijevič, Abramovič), ki je v finalni tekmi premagala ekipo domačega Kostela (Lisac, Južnič, Ožbolt) z rezulata-tom 15:4. Obe najboljši ekipi sta prejeli pokala in po 6 oz. 4.000 tolarjev nagrade. Turnir bo v bodoče tradicionalen. Organizator je TŠD Kostel.
NAGRADNI IZLET - Udeleženci tekmovanja za najlepše urejeno kostelsko domačijo so se za nagrado udeležili izleta na sejem Flora v Celju. Izlet je organiziralo domače TŠD.
TURIZEM SPET BREZ “PUPKOV” - Turistična sezona je pred vrati, še vedno pa ni sprejet PUP za Kolpsko dolino. Zato se bodo tudi med letošnjo turistično sezono pojavljale stare težave.
TEŽKO DO CRPOV - Tudi z izdelavo CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) se zapleta, saj bi morali njegovo izdelavo plačati pol občina, ki nima denarja, in pol država. Razvoj Kolp-ske doline je pomemben za vso državo, zato nekateri že predlagajo, naj bi izdelavo programa CRPOV v celoti plačala država.
ODLIČNA PREDSTAVA, REKORDEN OBISK - Kar 430 gledalcev je pred kratkim napolnilo Jakličev dom na Vidmu v Dobrepolju. To je rekorden obisk predstave v tej gledališki sezoni. Domača mladinska skupina je uprizorila veseloigro “Na ogledih ", delo Antona Medveda. Igralci so bili odlični, posebnost pa je bila, da so igro izvedli v domačem dobrepoljskem narečju. Na fotografiji: prizor iz predstave. (Foto: M. Steklasa)
Mala Slevica se je preselila
Ker na vzpetini ni bilo vode, so jo preselili k izviru v dolino
MALA SLEVICA - Tone Zakrajšek, domačin z Male Slevice, je lani vodil mednarodni delovni tabor na Mali Slevici, ko so prostovoljci v sodelovanju z domačini urejali Malo Slevico in njeno okolico. Tabor je sodil v okvir prizadevanj za razvoj podeželja in obnovo vasi v okviru delovanja “Vitre” iz Ceknice in njenega projekta “Suhorobarska cesta.” Letos bo Vitra izvnjala taka programa tudi v Novi Štifti, občina Ribnica, in na območju Rut v občini Velike Lašče.
“Pred več kot 300 leti je bila vas Mala Slevica na bližnjem hribčku, kjer je še vedno nekaj hiš. Tam ni bilo vode in sojo morali nositi od daleč. Vodo so nato našli tam, kjer je danes središče Male Slevice, in sem so postopoma ljudje preselili kar skoraj vso vas, saj so tu ob izviru gradili hiše. Najprej so v zahvalo za najdbo vode zgradili kapelico, nato so uredili vodnjak in zajetje vode, iz katerega so naprej zajemali vodo in jo nosili na domove. Kasneje so zgradili 30-kubični vodni zbiralnik in postavili vodno črpalko, zraven pa so sezidali napajališče za živino in konto za pranje perila in posode (perišče). Odvečna voda je odtekala v bližnjo rupo. Z barvanjem
je bilo dokazano, da pride ta voda spet na dan v Dobrepolju,” je po-
Tone Zakrajšek
vedal domačin Tone Zakrajšek.
Povedal je še, da je v vasi 40 hiš oz. gospodinjstev. Vas se je po drugi svetovni vojni praznila, v zadnjih desetih letih pa so se začeli ljudje vračati in zato so zgradili 15 novih hiš. Prej so se namreč domačini zaposlovali v Ljubljani in drugod, zdaj se pa vračajo. Zakrajšek je dejal, da je bil mednarodni delovni tabor za vaščane gotovo izziv in dokaz, kaj vse lahko s pomočjo prostovoljcev in složnim delom samih domačinov, se pravi z malo denarja in veliko volje naredijo zase.
Seveda bi kazalo o vasi in njeni okolici, zgodovini in zanimivostih zbrati še podrobnejše podatke, saj se bodo ie tako uspešno vključili v program “Suhorobarska cesta” oz. CRPOV, ki pa ne bo dajal koristi takoj, ampak v desetletju, dveh ali treh, se pravi, da vaščani delajo danes bolj za svoje potomce kot zase.	_________
J. PRIMC
****	11 M A Š I H O | „ Č I M MŠŠ
m Akrapovičevi izpuhi za Kawasaki
Ker ni našel zemljišča za širitev, ivanška občina izgublja podjetnika, ki uspešno prodaja svoje znanje svetovno priznanim tvrdkam - Ob 35 delovnih mest
PRIPRAVE NA PEVSKI TABOR V ŠENTVIDU - Da bi preko dvesto trideset zborov, kolikor jih vsako leto pride na Tabor slovenskih pevskih zborov, usklajeno nastopilo, se morajo najprej uglasiti tisti, ki jih bodo na nastop pripravili. V ta namen je bil 1. marca v Šentvidu pri Stični s strokovno pomočjo ZKOS (prof. Igor Teršar) organiziran zborovodski seminar. Vodil ga je prof. Igor Švara, ki bo na prireditvi združenim zborom tudi dirigiral. Program, nabran med stanovsko obarvanimi pesmimi, je v scenarij uredil Stane Peček. “Če se po jutru dan pozna, "je ob zaključku seminarja menil predsednik Tabora g. Jernej Lampret, šentviški župan.
IVANČNA GORICA - Ivanška občina bo izgubila enega najmočnejših obrtnikov, ker ni mogel najti primernega zemljišča za širitev svoje dejavnosti v ivanški občini, je že kupil zemljišče na Lavrici še ceneje, kot bi bilo v grosupeljski industrijski coni. V Ivančni Gorici, kjer je začel v začetku devetdesetih let z enim delavcem, je zdaj že 19 delavcem, zaposlenim pri Igorju Akrapoviču, na voljo za izdelovanje izpušnih sistemov za motorna kolesa le 540 m2 površin. V novih prostorih na Lavrici jih bo našlo delo okrog 35, proizvodnih prostorov pa bo kar 3400 m2. Naložba v zemljišče in halo z opremo bo Akrapoviča veljala okrog 2,3 milijona mark.
6. APRILA REFERENDUM ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK V KS
ŠENTJANŽ - Preteklo nedeljo za sta bila ob pripravah na uvedbo samoprispevka zbora krajanov v Šentjanžu in na Velikem Cirniku. Na zboru v
Šentjanžu je bilo kar okrog 70 krajanov in le redki so imeli kakšen pomislek, da bi po dolgih letih tudi v KS Šentjanž s pomočjo samoprispevka naredili odločnejši razvojni korak. Na Velikem Cirniku pa je bil zbor v tamkajšnjem gasilskem domu (na posnetku) prekinjen, ko je otrok pritekel povedat, da v bližini gori hiša. Večina prisotnih krajanov je tudi gasilcev in so odbrzeli na pomoč. K sreči je prišlo le do ekplozije v dimniku, zbora krajanov pa le niso nadaljevali. Po besedah predsednika sveta KS Šentjaž Milana Jamška so se na svetu KS v nedeljo zvečer odločili, da bo referendum za uvedbo 2-odstotnega samoprispevka 6. aprila. (Foto: P. P.)
Za Akrapovičeve izpuhe v Nemčiji odštejejo od 1400 do 5000 mark. Evropsko homologacijo je pridobil za okrog 15 modelov. Skupaj pa ima okrog 60 modelov. “Naše izpuhe uporablja japonska tovarniška ekipa Kawasaki izključno za svoje tekmovalne motorje za svetovno prvenstvo. V Nemčiji uporabljajo naše izpuhe tovarniške ekipe Suzuki, Kawasa-ki in Yamaha, v Angliji prav tako, v Avstraliji Suzuki in Kawasaki... Tovarna Kavvasaki uporablja za svetovno prvenstvo samo naše izpuhe. Z nemškim in angleškim Kavvasakijem imamo pogodbo tri leta, za svetovno prvenstvo pa imamo prav s tovarno pogodbo za svetovno prvenstvo od letos, čeprav so naše izpuhe uporabljali že tudi prej, le brez naših nalepk, ker še nismo imeli ekskluzivnih pogodb,” je povedal Akrapovič.
Akrapovič je tudi sam tekmo-
val na cestnohitrostnih dirkah in je, kot pravi, zmagal v Sloveniji na vseh dirkah v razredu super bike in na večini dirk v bivši Jugoslaviji. Takrat je delal še z očetom, ki se je ukvarjal s plastiko in ima še danes delavnico v Buzetu, kamor se je umaknil iz Ljubljane pred političnimi veljaki.”Za zemljo sem spraševal tudi na ivanški občini, a ni bilo nobenih možnosti, da bi kaj našel, saj občina zdaj
Igor Akrapovič
menda niti nima zemlje... Čeprav sem Ljubljančan, bi kar rad ostal v tem okolju, saj so ljudje prijazni, delavcev imam iz tega okolja kar precej. Poslej se bodo morali pač oni voziti malo dlje, tako kot se zdaj jaz. Poznam vulkanizerja, ki tudi ne najde prostora za svojo širitev. Slišal sem, da bodo obrtne cone tudi tod, toda nihče mi ni nič pametnega ponudil,” pravi Akrapovič.
P. PERC
VOLILNI OBČNI ZBOR DU TREBNJE
TREBNJE - Društvo upokojencev Trebnje vabi na volilni občni zbor društva, ki bo v nedeljo, 9. marca, ob 9. uri v prostorih trebanjskega kulturnega doma.
KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO V TRNOVCU
TRNOVEC - Društvo podeželske mladine Zabukovje priredi v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Sevnica občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Tokrat se bodo pomerile ekipe TVžišča in Zabukovja. Kviz bo v soboto, 8. marca, ob 17. uri v gasilskem domu v Trnovcu.
Z živo silo proti plinski postaji
Na Račjem selu krajani odločno nasprotujejo širitvi plinske postaje za državne blagovne rezerve - KS nihče nič vprašal! - Dovolj težav že s številnimi Romi
RAČJE SELO - V KS Račje selo si krajani služijo kruh pretežno v oddaljenih podjetijih, nekateri pa se preživljajo izključno s kmetijstvom. Ljubljanske opekarne so leta 1975 odprle tovarno keramičnih ploščic in mladi so se začeli vračati; obnavljali so kmetjje in zgradili stanovanjske hiše. Lastniki tovarne so se začeli menjavati, dokler niso leta 1984 tovarne zaprli in spremenili proizvodnjo.
PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE - Preteklo soboto sta ob dnevu civilne zaščite najzaslužnejšim posameznikom in skupinam, ki so vključeni v dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči, zbranim v sevniškem hotelu Ajdovec najprej čestitala poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, Vlado Močivnik in sevniški župan Jože Peternel. Ta je nato družno s svetovalcem občinske službe za zaščito in reševanje Jožetom Žvarjem podelil priznanja civilne zaščite. Zlati znak je dobilo prostovoljno gasilsko društvo Sevnica (na posnetku: predssednik PGD Tone Koren prejema priznanje iz rok župana), srebrni znak CZ je prejel Milan Kajič, bronastega pa planinsko društvo Lisca.
Odkar pa je tovarna prešla v last Novolesa, v kraju opažajo velike spremembe. “V tovarni je čeedalje manj zaposlenih domačih prebivalcev, vodstvo tovarne si podajajo v štabu Novolesa v Straži. Tovarna je na zunaj zanemarjena, nekatere prostore so dali v najem zasebnikom, nekatere dele pa odprodali. Odpadke, ki jih ustvarja tovarna s svojo proizvodnjo, onesnažujejo okolje, požigajo pa jih ne glede na požarno (ne)var-nost. Tri cisterne plinske postaje, v katerih lahko skladiščijo okrog
275 ton plina, ki so ga potrebovali pri žganju keramičnih ploščic, so brez vednosti krajevne skupnosti prodali republiškim blagovnim rezervam in Plinarni propan-bu-tan Ljubljana,” pripoveduje predsednik sveta KS Račje selo Milan Kovačič in nadaljuje:
“ Tukaj se spet začenjajo naše težave. Pred dobrim mesecem smo namreč zvedeli, da pripravljajo dokumentacijo za razširitev tega obstoječega skladišča plin-
Domu zdravja kronično manjka denar
Lani v sevniškem zdravstvenem domu zaključili brez izgube - Sami ne bodo izplavali iz 30 milijonov tolarjev izgube iz prejšnjih let - Po površini še pod slovenskim povprečjem
SEVNICA - Javni zavod Zdravstveni dom (ZD) Sevnica je posloval v letih 1994 in 1995 z izgubo, lansko leto pa jim je po besedah direktorja ZD dr. Željka Halapije uspelo s strogimi ukrepi, predvsem pri zmanjševanju materialnih stroškov in pri nakupu opreme ter s povečanjem delovne storilnosti, zaključiti brez izgube. Navzlic temu pa finančne razmere še zdaleč niso rožnate, temveč prej kritične, knjti odprto je vprašanje pokrivanja izgube iz prejšnjih let v višini 30 milijonov tolarjev.
Dr. Halapija poudarja, da je izguba posledica spremenjenega načina financiranja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odhoda zdravnikov in zobozdravnikov v zasebno dejavnost, porasta materialnih stroškov ter investicije. Redna zdravstvena dejavnost ZD Sevnica se namreč po zdravstveni zakonodaji iz leta 1992 financira pretežno s sredstvi ZZZS iz naslova obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v manjši meri pa tudi s prodajo storitev na trgu.
Ko sta ob obravnavi finančne problematike sevniškega zdravstvenega doma povedala direktor območne enote ZZZS v Krškem dr. Stanislav Čuber in dr. Halapija na zadnji, 26. redni seji sevniškega občinskega svetam, žal tovrstne težave niso značilne le za sevniško občino, marveč jih imajo tudi v drugih občinah. Zdravstvena zakonodaja določa, da občine kot ustanoviteljice teh javnih zavodov zagotovijo materialne pogoje za njihovo delo, v praksi
pa se kaže, da občine za te namene nimajo denarja. Občine naj bi kot ustanoviteljice zdravstvenih domov skušale tudi preko poslancev vplivati na državne organe, da z ustreznimi predpisi zagotovijo možnosti za nemoteno delovanje javne zdravstvene mreže.
Po razpravi sevniških svetnikov rešitev omenjenih zadev ni nič bliže, saj naj bi rešitve skušali najti preko pristojnega ministrstva in
dr. Željko Halapija, direktor ZD Sevnica
obravnave na pristojnem občinskem odboru. Svetniki so se bolj ubadali s sedanjo ravnijo kakovosti storitev zdravstvenega doma, ker je to nedvomno lažje kot pa zagotoviti kakšen večji denar za zdravstvo v letošnjem proračunu, saj bi skoraj vsi proračunski porabniki potrebovali več, še posebej krajevne skupnosti. Zatorej je bolj kot glas vpijočega v puščavi
* Čeprav so v sevniškem zdravstvenem domu v zadnjem desetletju povečevali prostore, predvsem za ordinacije, je ZD Sevnica danes z okrog 2.000 m2 še vedno v spodnjem delu slovenskega povprečja glede na število prebivalcev, ki gravitirajo v ta dom zdravja. N^jvečja je bila naložba (vredna 70 milijonov tolarjev in končana tudi s 27,5 milijona tolarjev posojil septembra 1995) v etažo prizidka, s čimer so pridobili prostore za nujno medicinsko pomoč, dispanzer za žene in medicino dela ter splošne in zobne ordinacije.
izzvenela tudi pripomba svetnice Brede Mijovič (ZLSD), da je 2 milijona tolarjev, kolikor je predvideno za zdravstvo v osnutku letošnjega občinskega proračuna, “sramotno malo.”
P. P.
Milan Kovačič, predsednik sveta KS Račje selo
DOBRODELNI KONCERT DRUŽINSKEGA TRIA NOVINA
TREBNJE - Humanitarno društvo M&V Novina priredi dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja , in sicfer v soboto, 8. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Trebnjem. Vstopnice bodo na voljo eno uro pred predstavo. Zbran denar bo namenjen bolnim otrokom.
15 LET CENTRA ZA SOCIALNO DELO TREBNJE
TREBNJE - Ob 15. obletnici ustanovitve Centra za socialno delo Trebnje bodo v četrtek, 6. marca, dopoldne na skupni seji sveta, delavcev in sodelavcev centra v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem skupaj v spominih prehodili razvojno pot centra in se seznanili, kaj bi lahko še naredili koristnega za ljudi.
skih cistern. Kakorkoli že, o tej širitvi krajevne skupnosti kot lastnika prostora ni nikoli obvestila niti trebanjska občina niti ostale službe, kaj šele, da bi nas vključili v ta projekt. Zato smo o tej problematiki 26. februarja sklicali sestanek sveta krajevne skupnosti s predstavniki občinskih in državnih organov za okolje in prostor, predstavniki omenjene plinarne in Zavoda za blagovne rezerve. Na tem sestanku smo zvedeli, da je dokumentacija v zadnji fazi priprave in da se lahko pritožimo do 17. marca. Vsem, vključenim v ta projekt, smo svetovali, naj odstopijo od nadaljnjih prizadevanj, ker tega ne bomo dovolili. Sklenili smo, da iz objektivnih razlogov vložimo pritožbo zoper 17. februarja izdano lokacijsko dovoljenje za razširitev skladišča plinskih rezerv.
Krajani KS Račje selo smo trdno odločeni, da preprečimo izved-
• PLINSKO SKLADIŠČE NI NEVARNO - V ponedeljek smo se po telefonu pogovarjali s Suzano Korun, krajinarko pri Projektivnem biroju Prostor, kije izdelal presojo vplivov širitve plinskega skladišča na Račjem selu. Povedala je, naj bi se pripadajoče zemljišče za ta objekt razprostiralo na 5000 m2, da bosta poleg sedanjih treh cistern (vsaka ima prostornino po 210 m}) še dve z enako prostornino. Ni ne smrada niti posebne požarne ogroženosti, po lojenem mnenju je vsaka bencinska črpalka bolj nevarna. Ker je listine naročila država, bodo še stročje spoštovali predpise, tako da se nimajo vaščani česa bati, je rekla Korunova.
bo tega projekta tudi z živo silo. Bojimo se namreč, da nas bo družba podobno kot doslej razočarala tudi v tem primeru. Podobno se je zgodilo s privolitvijo o naselitvi dveh romskih družin, zdaj imamo pa največje romsko naselje z okrog 140 prebivalci. KS Račje selo je hkrati obremenjena z graditvijo smetišča komunalnih odpadkov Globoko za nadaljnjih 200 let, z romskim naseljem na Hudejah in onesnaževanjem okolja iz Novolesovega obrata. Strinjamo se, da sedanja zmogljivost plinskega skladišča ostane, odrekamo pa gostoljubnost njegovi razširitvi,” je povedal Kovačič.
P. PERC
Krjavljeve iskrice
ŽUPAN ODLETEL... - Nasprotniki ivanškega župana Jerneja Lampreta so se že razveselili obetavnega naslova na naslovnici zadnje številke občinskega časopisa Klasje ‘ivanški župan odletel”, ko pa so nekoliko prelistali časopis, so na svojo veliko žalost iz zapisa Andreja Agniča, barona Dolnjedolskega, kot seje sam ob svojem “balonskem krstu” poimenoval urednik Klasja, ugotovili, daje župan z družbo le poletel z največjim balonom v Sloveniji in je že spet na trdnih telh. Župan se je iz ptičje perspektive izkazal kot dober poznavalec krajev, saj jih je spoznal že med kolesarjenjem.
...MATI ŽUPANJA PRILETELA - Medtem ko je župan Jernej naredil malo reklame letošnjemu 8. državnemu prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni v Šentvidu pri Stični in je nekaj časa zviška opazoval mrgolenje njegovih občanov, te am odmeva selitev Lampretove življenjske družice iz Sinolesa v zatonu na podobno delovno mesto - računovodkinje v ivanški otroški vrtec. Tam je nedavno postala v.d. ravnateljice mlada čedna mamica, kot bi dejal priletni občinski svetnik Franjo Rajh (LDS) o šefinji vzgojno-varstve-nega zavoda Ivančna Gorica -Branki Kovaček.
Trebanjske iveri
OPRAVIČILO IN TIMING -Med predsednikom trebanjskega občinskega sveta dr. Marjanom Pavlinom (SKD) in svetnikom Ivanom Vovkom (ZLSD) je preskočilo že kar nekaj iskric; tako je na zadnji seji ob zapletih pri izbiri “začasnega župana” Vovk zažugal Pavlinu, češ da bo on že še odgo-; varjal za (ne)zakonitost sklepov, ki jih predlaga kot predsednik, in da bi pričakoval, da se bo vsaj opravičil. Pavlin je vrnil Vovku milo za drago, češ da bi se bil pripravljen opravičiti drugim, ne pa tudi njemu. In predsednik Paviin je svetniku Vovku dal vedeti še, naj si nikar ne želi preveč poslovnika občinskega sveta, ker po njegovi uveljavitvi ne bo mogel več toliko govoriti. Vovk je to Pavlinovo napoved komentiral, češ da bomo to še videli...
BREZ PRIZNANJ - Te dni naj bi ob nekem spominskem dnevu podelili zaslužnemu posamezniku priznanje. Hoteli so ga presenetiti, z republike pa so presenetili predlagatelje, češ da istemu človeku že ne kaže podeljevati dvakrat istega priznanja. Uidi brez svečane podelitve priznanja je zbrani družbi v Trebnjem teknila večetja...
Sevniški paberki
DIRKE NE BO! - Podjetnik Janko Rezec, ki je nedavno preselil svojo prodajalno Fordovih vozil z Glavnega trga, iz Vidičeve poslovne zgradbe, v boštanjsko obrtno cono, je sklenil, da se bo posvetil predvsem svojemu poslu. Tako naj bi si vsaj nekoliko popravil podobo dokaj nezanesljivega Paičevega poddealerja pri nekaterih Sevmčanih, ki bi Rez-ca zavoljo lastnih slabih izkušenj pri nakupu avtomobila najraje utopili v žlici vode. Janko je prepričan, da se mu godi krivica in da je k njegovi “popularnosti” marsikaj prispeval tudi njegov bivši veliki boss, ki naj bi ga polival z gnojnico, namesto da bi ga branil. Rezec kot enega najresnejših korakov, da tokrat misli resno, omenja, da letos ne bo mednarodne avtomobilistične gorske hitrostne dirke Impoljca -Studenec, ker je enostavno njegov AD TOP Racing Team, kot običajni organizator, tokrat ni prijavil! Rezcu se nemumno zdi, zakaj bi on delal zastonj, drugi pa služili in ga še kritizirali...
KAMERA ODKRIVA - V Jelovcu smo preteklo nedeljo ugledali tale prizor: na dveh z vrvimi povezanih lestvah se je povzpel h kandelabru vaščan in ročno zamenjal žarnico javne razsvetljave. Domačini so povedali, da to nekoliko nevarno opravilo opravijo sami in ne čakajo na elektrikarja. Tako poskrbijo za osvetlitev spomeniško zavarovanega mostu čez Mirno in nevarnega ovinka na regionalki, prihranijo pa kakšen tolar. (Foto: P. P)
Riikc novice
razočarani in odločni - Prebivalcem krajevne skupnosti Senovo je prekipelo. Dovolj imajo ignorantskega odnosa obline Krško, zato želijo na svoje. Razlogov je kar precej, večini pa je skupno to, da bi jim bilo veliko bolje, če bi na svojem območju gospodarili sami. O tem je tekla beseda tudi na zboru krajanov na Senovem, na katerem je predsednik sveta Tone Petrovič nasul kar nekaj dejstev, ki niso ravno za zgled občinski upravi. Postavlja se vprašanje, koliko je resnice v pripombi enega od krajanov ob tem, da župana tudi v četrtek ni bilo, da je pogosteje na obisku v Ob-righeimu kot na Senovem?
NI VSEM VSEENO - Na zbor Pa je prišel predsednik občinskega sveta Franci Bogovič, ki je tudi predsednik sveta sosednje krajevne skupnosti Koprivnica: Ta zbor krajanov se mi zdi tako spoštovan, da sem odpovedal ?bisk v Obrigheimu. Če bi imel [gnorantski odnos, me tu ne bi bilo!” Prišel je torej, čeprav ni bil Povabljen, medtem ko po besedah predsednika sveta KS Senovo župan na številna vljudnostna povabilna pisma, aa bi se sestali in dogovorili že kdaj prej, ni niti pisno odgovoril, kaj šele, da bi prišel osebno, medtem ko so njegovi sodelavci, ki sicer zastopajo občinsko upravo, brez pristojnosti.
VALENTINOVO PO KRŠKO ' Eden od vodilnih mož krškega podjetja je za Valentinovo svoji
bi vedeli za razkošje, so že naslednjega delovnega dne prišli delav-01 Elektra, ki so omenjenemu Krčanu na levem bregu Save izklopili elektriko, ne da bi koga Posipali s cvetjem.
O TRŽENJU IN
higieni čebeljih
PRIDELKOV
KRŠKO - Svet posavskih čebe-Jnrjev vabi v nedeljo, 9. marca, ob "■ uri v kulturni dom v Krškem na predavanje Malči Božnar o trženju in higieni čebeljih pridelkov. Znana čebelarka iz Polhovega pradca ima bogate izkušnje, zato bo njeno predavanje še toliko bolj koristno za čebelarje.
I
Novo v Brežicah
STEBRIČKI - Pred trgovino Pri pošti so odstranili stebričke, ki so motili kdove zakaj kdove katerega svetnika. Po stebričkih se še ni zgodilo nič, kar pomeni, da so stebričke dali stran samo zato, da so v mestu naredili še eno priročno parkirišče. Na tem koščku mestnih tal zdaj res ni tistega spornega beemveja, je pa zato veliko drugih avtomobilov, med katerimi se s težavo prebijajo Pešci. Ampak stebričkov pa le ni.
. KAPLJE V F-MOLU - Ker ■ma glasbena šola premalo prostora v svoji hiši, začasno gostuje * Prostorih bivših DPO. Tam šele Je krasno! Električnih peči sploh ne morejo uporabljati, ker inštalacije tega ne bi prenesle. Streha Je zanič, popravljali so, a je niso m°gli popraviti. Tako zdaj ob oežju kaplje in teče v eno od nčilnic. Mogoče kaplje v f-molu, ampak vseeno je to samo voda za vrat in je glasbenikom v veliko nadlego.
.SENIORJI - Združenje seniorjev Slovenije jena občinskem svetu naredilo malce reklame Zase, upajoč, da bodo svetniki Podprli predlagano vključitev občine Brežice v to združenje, bvetniki so glasovali Droti tej vključitvi. Ampak če je Združenje seniorjev tako obrobna zadeva, zakaj so svetniki o njem govorili tako dolgo in tako ognjevito, da s° jo naredili za temo dneva na Ponedeljkovi seji občinskega sve-la?
NA SKUPŠČINI PREDAVANJE 0 DIABETIČNI PREHRANI
BREŽICE - Društvo za boj Proti sladkorni bolezni Posavje-Brežice bo v soboto, 8. marca, °o 9. uri v restavraciji blagovni-ce v Brežicah pripravilo letno Skupščino. Dr. Vanda Kostevc-Z°rko bo ob tej priložnosti predavala o vodniku po diabetični Prehrani. Društvo bo pregledno opravljeno delo in sprejelo delovni načrt. V priložnostnem kulturnem programu bo nasto-M lovski pevski zbor Globoko. Vriištvo sporoča, da bo diabe-uke iz Sevnice in Krškega čakal na železniški postaji v Brežicah Poseben avtobus, in sicer ob Pnhodu vlaka v Brežice ob 8.36. •udi k vlaku, ki bo odpeljal ob ‘AOl, bo peljal poseben avto-
ttt&t I Z N A Š I H OBČIM Htii
Senovo korak bližje lastni občini
Na zborih krajanov soglasje, sedaj pa na občinski svet - Druga največja KS v občini je preveč zapostavljena - Finančni kazalci govorijo v prid Senovčanom
SENOVO - Vodstvo KS Senovo je s četrtkovim zborom krajanov -pred tem so bili takšni zbori v 7 vaseh - dobilo zeleno luč, da nada-ljujejo s prizadevanji za ustanovitev lastne občine. Po besedah predsednika sveta KS Toneta Petroviča obstaja kup razlogov, ki govorijo v prid takšni odločitvi, svoj občinski proračun pa bi lahko imeli že leta 1998. Tako se bo njihova vloga v kratkem pridružila 50 podobnim vlogam pri državnem zboru.
Odločitev za lastno občino je padla 7. oktobra lani, čeprav je bila že pred referendumom o novih občinah na republiškem nivoju pripravljena strokovna podlaga, da se sicer velika krška občina razdeli. Zato so že dobili pozitivno oceno ministra za lokalno samoupravo, izpolnjujejo pa tudi vse pogoje za ustanovitev občine, razen 5.000 prebivalcev, kar pa ni ovira.
Glavni razlog za tak korak je mačehovski odnos občine Krško do te krajevne skupnosti, ki kljub ogromnemu proračunu z denarjem ne zna varčno gospodariti,
* Krajani so torej svoje mnenje izrazili. Svetniki krajevne skupnosti bodo sed^j v kratkem sklep o odcepitvi poslali občinskim svetnikom, ki morajo v 30 dneh ugotoviti upravičenost zahteve, ne glede na to pa bo krajevna skupnost naslovila vlogo z elaboratom o upravičenosti ustanovitve nove občine na državni zbor. Končno besedo bodo imeli krajani na referendumu; če bo šlo vse po načrtih, naj bi imeli leta 1998 Senovčani že svoj občinski proračun. Še vedno ni znano, ali se bosta k aktivnostim pridružili tudi krajevni skupnosti Brestanica in Koprivnica, medtem ko je KS Rožno -Presladol odgovorila, da trenutno še ne razmišlja o takšni odločitvi.
zaradi nezainteresiranosti nekaterih pa se stvari zelo počasi premikajo. Tako na primer sklepi občinskega sveta iz leta 1995 o zapiranju rudnika niso uresničeni, denar za krajevne skupnosti je od občine težko dobiti, če bi bila KS Senovo lastna občina, pa bi poskušala dobiti kaj sredstev tudi za demografsko ogrožena območja in drugih naslovov, obstaja pa tudi strah, da ta krajevna skupnost od
velikih sredstev, ki jih namenja država za zapiranje rudnika, ne bo dobila nič, če bodo ostali v sedanjih mejah.
Ne le da KS Senovo v novo obdobje stopa s slabo dediščino zaradi slabe komunalne infrastrukture, proračun občine Krško bo v prihodnjem obdobju obremenjen tudi z velikimi investicijami, kot so gradnja velike športne dvorane, zdravstvenega doma, obnova Kostanjevice, kar bo po mnenju Petroviča zopet zaposta-
vilo ljudi v njihovi krajevni skupnosti, kot se je to že dogajalo med v letih 1991 -1995, ko je bila ta KS prikrajšana za 81 milijonov tolarjev, enak znesek pa je v tem obdobju pripadal KS Podbočje.
Tone Petrovič poudarja, da bo potreben globok premislek, kaj s tako pomembnim korakom izgubijo in kaj pridobijo. Elaborat o ekonomski upravičenosti pa je že v izdelavi. Po strokovnih ocenah bi bil proračun nove občine 190 milijonov tolarjev, če ne upoštevamo taks, davkov in sklada stavbnih zemljišč, za neposredno razpolaganje pa bi občini ostalo 50 do 60 milijonov, kar je približno toliko, kot dobijo sedaj.
T. GAZVODA
TUDI NA SENOVEM ZELENA LUČ ZA NOVO OBČINO - Po sedmih zborih krajanov po vaseh krajevne skupnosti Senovo je bil zbor v četrtek tudi na Senovem. Tudi tu so bili krajani soglasni, da se aktivnosti za odcepitev od krške občine nadaljujejo. Seveda bodo imeli krajani po odločitvah občinskega sveta in državnega zbora zadnjo besedo na referendumu. (Foto: T. G.)
Konec plakatne vojne
Po taksah o obremenjevanju okolja še komunalne in upravne takse - Takse niso po vsej občini enake
KRŠKO - V občini Krško bo kmalu konec tako imenovane plakatne vojne. Svetniki so namreč na seji 27. februarja sprejeli odlok o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje. Z odlokom so med drugim določeni vrste plakatnih mest, način izdajanja dovoljenj za plakatiranje, način plakatiranja in postopek podelitve koncesije. Ta se bo podelila za obdobje 10 let samo enemu koncesionarju za celo občino, koncesijo pa bo na osnovi razpisa podelil občinski svet. Upravljalec plakatnih mest bo moral brezplačno nameščati in odstranjevati obvestilna sredstva za tiste subjekte, ki so opoščeni plačila komunalne takse za plakatiranje, takšna določba pomeni oprostitev plačila teh stroškov za humanitarne organizacije, ter tudi javne zavode in društva, financirane iz proračuna občine.
Občani občine Krško že plačujejo takso za obremenjevanje okolja (z njo bo letno občinski proračun večji za 160 milijonov tolarjev), nekaterim pa se obeta še nova taksa, saj so svetniki sprejeli tudi odlok o komunalnih taksah,
Mili na rimsko vilo in grobove
Najdišče na Čatežu
ČATEŽ OB SAVI-Pri kopanju za vodovod so na Čatežu ob Savi naleteli na ostanke rimske arhitekture. Mag. Branko Mušič z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je opravil ustrezne raziskave na omenjenem območju na Čatežu, meni, da gre za arheološko bogat kraj. “Na podlagi preliminarnih rezultatov, ki smo jih dobili z magne-tometrijo, je zelo verjetno, da je na tem mestu ohranjen rimski hipokavst, torej rimska centralna napeljava, ki pa je doslej skoraj vselej pokazala do bolj reprezentančnega objekta. Ta napeljava je značilnost antičnih objektov, kot so recimo nekatere rimske vile,” je povedal mag. Mušič.
Merjenja na Čatežu so se lotili potem, ko so izvajalci gradbenih del že naleteli na ostaline v zemlji. “Po naknadnem ogledu terena je bilo namreč ugotovljeno, da so z gradbenimi deli prebili rimske arhitekturne ostaline,” je povedal mag. Mušič.
Mag. Mušič je začel raziskovati na Čatežu, potem, ko si je sporno gradbišče na trasi vodovoda pobliže ogledal Uroš Bavec, arheolog konservator iz Žavoda za varstvo narabne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Bavec meni, da so pri gradnji vodovoda izvajalci del presekali na dveh mestih objekte v zemlji. Bavec, tudi prepričan, da gre za ostaline
reprezentančnega objekta s centralnim ogrevanjem, pravi, da gre za zelo dobro ohranjene ostanke. Graditelji vodovoda so presekali tudi tri žgane in obzidane antične grobove, kot je povedal Bavec. Enega od grobov in nekaj najdene posode so arheologi še deloma rešili, dva pa so gradbeni stroji popolnoma izbrisali.”
Bavec je še povedal, da arheologi zdaj spremljajo gradnjo omenjenega vodovoda, potem ko jih v začetku del niso poklicali zraven.
M. LUZAR
IZKOPAVANJE NA ČATEŽU - Najdbe na Čatežu dokazujejo, da gre dejansko za antični objekt. Arheologi bodo na omenjenem območju verjetno opravili izkopavanja. Na sliki: Mag. Branko Mušič pred dnevi med raziskavami na Čatežu. (Foto: L. M.)
Res so nam povedali, marsikaj
Literarni večer kot razlog za pogovor o družini, družbi, mladih
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško je v zadnjem obdobju nanizala več dogodkov iz projekta Mladi za razvoj domačega kraja. Tako je v sodelovanju s slavističnim društvom Posavja pripravila pred časom v krški knjigarni Opus literarni večer Nekaj bi vam rad povedal, kjer so predstavili odlomke izbranih literarnih prispevkov osnovnošolcev in srednješolcev, ki
so sodelovati na literarnem natečaju. Mladi so tam res marsikaj povedali, in sicer so razkrili mnoga svoja spoznanja o medčloveških odnosih v družini, šoli in drugje.
Gostji večera sta bili Jana Milčinski, pisateljica, dobitnica Levstikove nagrade in soustvarjalka revije Otrok in družina, in Liana Kalčina Srhoj, sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Jana Milčinski je podelila priznanja za najboljša literarna dela. Govorila je tudi o Franetu Milčinskem - Ježku, svojem možu, humoristu, pesniku, pisatelju in prijatelju otrok. Liana Kalčina Srhoj je podelila priznanja mentorjem, kar je pospremila s premišljeno besedo o medčloveških odnosih, o družini, družbi in mladih.
L. M.
ne bo pa bremenil osnovnih namenov, ampak le nadstandard.
Potrebno jih bo plačevati za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih, za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori in za opravljanje gostinske ter turistične dejavnosti na teh površinah, za začasno uporabo javnega prostora, za reklamne napise, objave in oglase na elektronskih napravah, panojih, tablah, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, in za vitrine, v katerih se predstavlja blago ali dejavnost zunaj poslovne stavbe. Vrednost točke ne bo v vsej občini enaka. Za območje naselij Krško in Leskovec bo točka vredna 7 tolarjev, za območje naselij Brestanica, Senovo in Kostanjevica bo 5 tolarjev, za ostala območja pa 3, saj so pri-dobitvene možnosti in s tem možnost ustvarjanja dohodka v centrih in večjih krajih bistveno ugodnejše kot v manjših krajih.
•
Občani bodo morali za vloge, potrdila, odločbe, pritožbe in druge spise in dejanja pri organih občinske uprave plačevati občinske
uveljavitve odhrka1 pa^e lOtofa”	ZA PRUATEUSTVO Z MLADIMI - Na literarnem večeru Nekaj bi vam
iev (sedai veliavna republiška je	rad povedal so se ob besedah mladih in ob glasbi zamislili in razgovorih o
12 tolarjev).	tem> kaj doživljajo v družbi mladi. Na sliki (z leve): mentorica Boža
Ojstršek, Jana Milčinski, Liana Kalčina Srhoj in mentorica prof. Judita T. G. Marolt.
Mestno središče prepolno vozil
V Brežicah v mestnem središču vse težje najti parkirni prostor - Možnost vsaj za 100 novih parkirišč - Avtomobile pod staro obzidje? - Parkiranje zunaj središča
BREŽICE - Thdi v Brežicah v mestnem središču je vse te^je parkirati vozilo. Prostor za parkirišča v mestu mogoče še je, vendar meščani in njihove ustanove vidijo več različnih rešitev za omenjeni problem, zato še ni zadnje besede o tem.
Po besedah Dušana Blatnika, direktorja Zavoda za prostorsko načrtovanje Brežice, bi po ureditvenem načrtu lahko naredili v mestu vsaj 100 novih parkirišč. O tej možnosti je Zavod seznanil tudi občinski svet, vendar ta doslej ni sprejel sklepa, ki bi odpravil težave glede parkiranja.
Po nekaterih zamislih naj bi gradili parkirišča pod nekdanjim mestnim obzidjem. Pobude v tej smeri so sporočili že pred časom tudi brežiški socialdemokrati. Tone Zorko, predsednik sveta KS Brežice, je v času te pobude povedal, da je ideja dobra in da ni nova. “Obdeloval jo je že inž. Oberč, ko je pod obzidjem iskal prostore za parkirišča. Nesporno bi tam lahko bilo nekaj parkirišč. Vendar se zavedamo, da je lažje reči: 'Uredimo parkirišča,’ kot pa dobiti vsa potrebna soglasja, dovoljenja in ureditvene načrte. Bojimo se zapletov.”
V krajevni skupnosti Brežice bi radi imeli tako parkirišča kot druge površine. Gradnja parkirišč v sedanji ulici pod obzidjem je po Zorkovem mnenju lahko vizija mesta in ne nekaj, do česar lahko prideš v zelo kratkem času.
Parkirišča v mestnem jedru dokaj številno zasedajo tisti, ki so
tu v službi. Videti je, da se zadeve spreminjajo; tako je podjetje Posavje zdaj usmerilo svoje delavce na parkirišča zunaj mestnega središča, s čimer ostaja več parkirnega prostora za prehodne obiskovalce mesta.
Zaradi dobro obiskanih trgovin in vse večjega števila novih podjetij je v mestu vedno več avtomobilov, tej rasti pa ne sledi število novih razpoložljivih parkirnih prostorov. Ob tem velja omeniti, da Brežice verjetno tudi nimajo pravega odloka o dostavi blaga v središče mesta. Če tak predpis obstaja, ga kršijo malodane vsi po vrsti.
Ne bi bilo najpravičneje, če bi reševanje prometnih zagat naprtili le krajevni skupnosti Brežice, saj v Brežicah “delajo gnečo” tudi obiskovalci od drugod, vse bolj tudi iz sosednje Hrvaške. Kar koli bo, naj bi se zgodilo, kot pričakuje Dušan Blatnik, na podlagi predhodno narejene prometne študije. Reševanje problema na terenu brez študije je najdražje in običajno najmanj učinkovito, meni direktor Zavoda.
Med tistimi, ki posebej občutijo pomanjkanje parkirnega prostora, so invalidi. Mesto je posebej za
te ljudi rezerviralo vsega dva parkirna boksa, kar je malo, poleg tega ju praviloma zasedajo drugi vozniki. Delegacija invalidskega društva je lani na sprejemu pri županu zaprosila, naj bi poskrbeli, da bi bili invalidski parkirni mesti res samo za tiste, ki sta jim namenjeni.
Društvo je tudi predlagalo, naj bi mu dovolili pobirati parkirnino v mestu. Takrat so na sprejemu
• Ob tem, da v Brežicah manjka parkirnega prostora, težave delajo tudi vozniki, ki parkirajo vsevprek. Tako najdete avtomobile tudi v križiščih, kar nemalokrat ovira mestni avtobusni promet. Del vozišča Maistrove ulice ali pločnika ob njej vozila nemalokrat zasedejo tako nagosto, da bi pred to barikado obtičala tudi gasilska in podobna intervencijska vozila. Mesto je brez vozila, ki bi odvažalo narobe parkirane avtomobile.
zagotovili, da bo občina strokovno pretehtala željo, in če ne bo ovir, bodo društvu invalidov ustregli.Doslej invalidska pobuda še ni zaživela. Kot so glede tega povedali na eni zadnjih sej občinskega sveta Brežice, je na potezi Društvo invalidov, ki naj spremeni seznam svojih dejavnosti, da bo lahko pobiralo parkirnino.
M. LUZAR
Nagradi GZS Mokroviču in Isteniču
Nagrade gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke generalnemu direktorju Term Čatež in in šampanjerju iz Stare vasi • Uspešno gospodarita v težkih časih
Elektrotehniki Posavja za večjo strokovnost
Razstave, seminarji...
KRŠKO - Elektrotehniško društvo Posavje, ki ima sedež v prostorih podjetja Savapro-jekt v Krškem, je eno najmlajših v regiji, saj je bilo ustanovljeno novembra lani, združuje pa več kot 70 članov. To strokovno društvo za elektrotehniko deluje na območju občin Krško, Sevni-
mag. Vinko Volčanjk
ca in Brežice z namenom združevanja strokovnih aktivnosti, seznanjanja strokovne javnosti z dosežki na področju tehnike in znanosti, podpiralo bo organizacije, ki si prizadevajo razviti in izpopoljevati tehnične izdelke naz področju eletro-tehnike in drugo, z združitvijo v društvo in s tem včlanitvijo v Elektrotehniško zvezo Slovenije pa so se tudi posavski elektroteniki pridružili okoli 5.000 članom zveze.
Na 1. občnem zboru, ki je bil 27. februarja in se ga je med drugimi udeležil tudi predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Janko Pla-per, so izvolili izvršni odbor, za predsednika pa so potrdili dosedanjega začasnega predsednika mag. Vinka Volčanj-ka iz Savaprojekta.
T. G.
KRŠKO - Območna gospodarska zbornica Krško je za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije letos predlagala dva kandidata, argumenti, ki so narekovali predloga posavskih gospodarstvenikov in podjetnikov, pa so bili dovolj močni, da sta bila oba tudi sprejeta. Tako sta v petek, 28. februarja, v Cankarjevem domu v Ljubljani med enajstimi slovenskimi gospodarstveniki in podjetniki prejela nagrado GZS tudi generalni direktor Term Čatež Borut Mokrovič in mag. Janez Istenič iz Stare vasi pri Bizeljskem.
Gospodarska zbornica je nagrade uspešnim gospodarstvenikom podelila že devetindvajsetič. V tem času so se merila za podeljevanje nekdanjih Kraigherjevih nagrad v marsičem spremenila. Če je nekdaj veljalo, da soji dobili gospodarstveniki, katerih podjetja so delovala v popolnoma drugačnem družbenem sistemu, v katerem se je gospodarska uspešnost ocenjevala bolj po političnih merilih, danes o uspešnosti odločajo predvsem trg in njegove zakonitosti.
Tako Borut Mokrovič kot mag. Janez Istenič sta se na čelu svojih podjetij izkazala v za naše gospodarstvo težkih časih korenitih družbenih sprememb in prilagajanja razvitemu svetu. S Termami Čatež je Borut Mokrovič pri nas med redkimi slovenskimi turističnimi delavci na celini dodobra iz-
koristil tržno nišo usmeritve v množični turizem. Mag. Janez Istenič je s svojim podjetjem Barbara International eden izmed najbolj reprezentativnih predstavnikov slovenskega vinarstva, ki išče pot do trga z velikim znanjem in izjemno kakovostjo.
Poleg njiju so nagrade GZS, ki vsebujejo tudi denarni del in umetniško delo, prejeli gospodarstveniki dr. Roman Glaser iz Perutnine Ptuj, Bruno Korelič iz Luke Koper, Bojan Leskovar iz Unior-Atras Zreče, Andrej Polenc iz Iskratela Kranj, Jože Stanič iz Gorenja Velenje in podjetniki Franc Gašper iz Radelj ob Dravi, Miroslav Levar iz Grahovega pri Cerknici, Štefan Pav-linjek iz Černelavcev in Janez Vidmar iz Izlak. Nagrade za izjemne dosežke trajnejšega pomena v
Slovensko kmetijstvo v številkah
Stopnja samooskrbe pri nekaterih kmetijskih pridelkih v Sloveniji, Evropski uniji (EU) in Cefti v letu 1994 v odstotkih:
	Slovenija	EU-12	CEFTA
žita	54	123	100
oljnice	5	41	117
sladkor	32	121	98
mleko in ml. izdelki	116	108	100
meso govedi	84	113	99
meso prašičev	66	103	95
meso perutnine	139	107	106
Vir: E. Erjavec, M. Rednak: Posledice morebitnega vstopa Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva in kmetijske politike, Ljubljana, 1996
Število kmečkih gospodinjstev glede na velikost skupnih uporabljenih površin v letu 1991:______________________________________________
do 1 ha	44.428	(28,4%)
1,01-3,00 ha	35.081	(22,4%)
3,01-5,00 ha	21.246	(13,6%)
5,01-8,00 ha	19.338	(12,4%)
8-10 ha	8.774	(5,6%)
nad 10 ha	27.682	(17,7%)
Vir: Statistični letopis RS, 1995
Izobrazbena struktura (kmečkega) prebivalstva (starega 15 let in več) leta 1991 v odstotkih:
	7 razredov in manj	osnovna šola	poklicna šola	4-letna sr. šola	višja šola	visoka šola
KMEČKO	32,1	49,7	10,8	6,1	0,7	0,3
moški	2,7	41,8	16,7	7,5	0,9	0,4
ženske	31,7	56,6	5,9	5,0	0,5	0,2
Vir: Popis prebivalstva 1991, Zavod RS za statistiko
Kako kaze na borzi?
Čeprav borzni tečji delnic ne beležijo več večjih nihanj navzdol, na borzi te dni vlada precejšnje mrtvilo. Doseženi dnevni prome-ti so znatno nižji od tistih pred uvedbo skrbniških računov za tujce, deloma pa gre zatišje pripisati tudi času šolskih počitnic in dopustov. V začetku marca nuj bi banke podale prve konkretnejše zneske glede stroškov vodenja skrbniških računov in začele urejati poslovanje s tujci, zato je med borznimi posredniki slutiti optimizem v zvezi z nadaljnjim trgovanjem z vrednostnimi papirji.
Skromen promet spremljajo relativno nespremenjeni tečaji, zato se tudi novouvrščenim papirjem na borzi ne godi ravno najbolje. V ponedeljek, 24.2.1997, so v borzni kotaciji A začele kotirati obveznice prve izdaje Krekove banke iz Maribora. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje je 10 milijonov DEM v tolarski protivrednosti, obveznice pa so izdane v apoenih po 500 DEM. Dospelost obveznic je pet le od dneva izdaje, nosijo pa 7,5-odst. fiksno letno obrestno mero.
Konec istega tedna, v petek, se je v okviru borzne kotacije B začelo trgovanje še z obveznicami prve izdaje Poštne banke Slovenije. Njihova skupna nominalna vrednost celotne izdaje je manjša, saj znaša 5 milijonov DEM v tolarski protivrednosti. Dospelost obveznic je prav tako pet let od dneva izdaje, nosijo pa 7,5-odst. fiks-
no obrestno mero. Večja razlika je med načinom izplačila obresti in glavnice. Pri prvih je ta način navaden: obresti se izplačujejo dvakrat letno ob zapadlosti kupona, glavnica pa skupaj z zadnjim kuponom, medtem ko je pri drugih način izplačila obresti in glavnice anuiteten, kuponi zapadejo v plačilo dvakrat v letu.
Večje zanimanje kot za obveznice je še vedno namenjeno delnicam. Z 10. marcem je določen prvi dan trgovanja z delnicami Tovarne krmil iz Žalca na OTC trgu, v trgovanje pa so sprejete vse delnice brez omejitev prenosljivosti (torej seriji A in G j. V borzno kotac(jo A so sprejete delnice oznak A in G družbe Zdravilišče Radenska, vendar še ni določen datum začetka trgovanja z njimi. Nasprotno so se še pred začetkom kotacije, ki bi morala biti te dni, iz kotacije B umaknile delnice družbe Cetis iz Celja, trgovanje z delnicami oznake G pa se bo preselilo v okvire OTC trga. Omenjeni sklep je Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov Ljubljanske borze sprejel, ker je družba kršila sklep o vsebini in načinu objave podatkov, ki sojih dolžni objavljati izdujatelji, s čimer se ogroža varnost investitorjev.
MARJETKA ČIČ
Dolenjska borznoposredniška družba
Glavni trg 10, Novo mesto
Tel: 0681323-553, 323-554
Bavaria Wolltex Company
Podjetje Bavaria Wolltex Company je v 5 letih delovanja na slovenskem tržišču pridobilo okoli 100.000 strank, doseglo ogromen medijski odziv ter utrdilo image proizvajalca vrhunskih volnenih izdelkov.
Zaradi razširitve proizvodno-prodajnega programa in želje po še večji bližini kupcem v vseh delih Slovenije izzivamo: vse sposobne, ambiciozne, prodorne m samostojnega dela željne ljudi, da sprejmete naš izziv - samostojna prodaja naših izdelkov v tistem delu Slovenije, kjer ste doma.
| Ali ste stari več kot 25 let, imate vsaj | trgovsko izobrazbo, delovne izkušnje | na področju prodaje, vozniški izpit, ste samostojni p>odjetnik ali pa imate I morda celo svoje lastno podjetje?
| Potem je za vas pravi naslčv:
Bavaria WoUtex Company, j Ul. kneza Koclja 14, 2000 Maribor.
gospodarstvu in podjetništvu sta podelila predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik komisije za nagrade GZS dr. Anton Hrastelj.
Sadjarstvo in vinogradništvo na drugačen način
Biodinamična metoda
NOVO MESTO - Biodinamič-no sadjarstvo in vinogradništvo se vse bolj uveljavlja tudi pri nas, za kar ima del zaslug društvo Ajda, ki organizira predavanja po vsej Sloveniji. Minulo soboto, 1. marca, je na Kmetijski šoli Grm-Novo mesto predaval Mathias Thun o biološko dinamičnem vinogradništvu. Skupaj z materjo Mario izdaja setveni koledar po biodina-mični metodi, francoski vinogradniki, ki delajo po njegovih napotkih, pa so dobili že več pomembnih priznanj za svoja vina. Predavanja v Novem mestu se je udeležilo 20 poslušalcev, kar je bolj skromno glede na število vinogradnikov na tem območju.
Biološko dinamično gospodarjenje, ki gaje utemeljil dr. Rudolf Steiner, zavrača uporabo umetnih gnojil in kemičnih sredstev. Črpa iz razumevanja medsebojnih odvisnosti v naravi. Skrbna nega plodne zemlje, spoštovanje potreb rastlin in živali, delo v skladu z vesoljskimi ritmi, izdelava kompostov in uporaba biološko dinamičnih preparatov iz zdravilnih zelišč zagotavljajo ohranjanje domačih sort in pasem, ekološko ravnotežje, dobre donose in pridelovanje zdravih pridelkov. Povpraševanje po njih je v porastu.
Več informacij o biološko dinamičnem gospodarjenju dobite pri društvu Ajda in v agenciji Popolno zdravje.
A. JANEŽIČ-MIKEC
Delavci ohranili službo
Z najemom trgovin Agrarie Vino Brežice prevzelo tudi 19 prej tam zaposlenih delavcev
BREŽICE - Zaradi finančnih težav Agrarie Brežice je bilo podjetje pred mesecem dni prisiljeno zapreti trgovino na tržnici in diskont Semenarna.
Trgovske prostore je s 1. marcem najelo podjetje Vino Brežice. Najemnik je prostore in ponudbo nekoliko prenovil oziroma osvežil, s tem pa je prevzel tudi 19 tam zaposlenih delavcev.
Po besedah v. d. direktorja Agrarie Franca Vranetiča pomeni to za Agrario prehodno obdobje reševanja težav, saj so še vedno nelikvidni, zaradi česar niso bili sposobni pridobiti zaupanja dobaviteljev. “Tako smo našli kot začasen ukrep najem, saj bi bilo škoda, da sta lokala na tako dobri lokaciji prazna. Če bo prisilna poravnava - narok je razpisan za 12. marec - uspešno stekla, priča-
kujemo, da bomo postopno trgovinsko dejavnost dobili nazaj,” pravi Vranetič in meni, da bo prisilna poravnava uspela, v nasprotnem primeru pa podjetje čaka stečaj.
Če je oddaja prostorov v najem za Agrario izhod v sili, je ta korak bolj svetal za podjetje Vino Brežice. Po besedah glavnega direktorja Karla Recerja trgovin niso najeli zato, da bi s tem škodili Agrarii, pač pa da nadaljujejo kontinuiteto trgovine in Agrarie same, saj so z vnaprejšnjim plačilom polletne najemnine rešili trenutne težave Agrarie. V primeru, da bi Agraria čez čas želela sama nadaljevati s trgovsko dejavnostjo na teh dveh mestih, pa je Karl Recer prepričan, da bosta podjetji gotovo sodelovali tudi v bodoče.	„ _
T. G.
STAVBA SEMENARNE OMOGOČA ŠIRITEV DEJAVNOSTI -Podjetje Vino Brežice je v soboto poleg marketa “Tržnica ’’ prevzelo tudi diskont “Semenarna ” z okrepčevalnico. Z najemom so prevzeli vse nepremičnine na lokaciji Semenarne. Tako so v ponedeljek prevzeli tudi Avtotrgovino, Semenarni Ljubljana pa poteče najemna pogodba junija, vendar bo ta, če bo želela, ostala v teh prostorih. Sicer pa direktor Vina Brežice v precej veliki stavbi, ki se je je prijelo ime Semenarna, vidi možnost za nove programe, saj sam center Brežic nima celotne trgovinske ponudbe na enem mestu. (Foto: T. G.)
Dolenjka se prenavlja in vlaga
Prodaja večja za 14 odst., vendar bo dobiček zaradi večjih stroškov manjši kot predlani • Obnova in razširitev prodajaln - Zaradi denacionalizacije trpijo delavci
NOVO MESTO - Trgovsko podjetje Dolenjka je lani povečalo prodajo za 14 odst., in znaša nekaj več kot 5,5 milijarde tolarjev. Vendar bo dobiček mapjši kot predlani, ker so lani hitreje naraščali stroški.
Maksimiljan Jakopin
Dolenjka se je julija leta 1995 lastninsko preoblikovala v delniško družbo, v kateri imajo večinski 50,7-odst. delež zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, 20-odst. delež ima Kmečka družba in *
* Dolenjka je kot samostojna trgovska delniška družba skupaj z še nekaterimi slovenskimi trgovskimi podjetji že eno leto včlanjena v Gospodarsko interesno združenje ABC.
vsak po 10-odst. delež pokojninski in odškodninski sklad. “V naslednjih treh letih načrtujmo, da bomo odkupili še za 9,3 odst., da bo lastninski delež notranjih delničarjev 60 odst.,” pravi generalni direktor Dolenjke Maksimiljan Jakopin. Dividende za leto 1995 so delničarjem izplačali, za lansko leto pa bo uprava delničarjem predlagala, da se ustvarjeni dobiček nameni za načrtovane investicije.
Na leto namenijo za investicije od 800 tisoč do 1 milijona nemških mark lastnega denarja. V zadnjih letih so prenovili prodajalno v Škocjanu, blagovnico in samopostrežno trgovino Pod lipo v Črnomlju, market v Žužemberku, samopostrežbo na Drski in market v Semiču. Dogradili so tudi nakupovalni center na Drski, odprli supermarket na Novem trgu in kupili ter uredili prodajni center v Bršljinu. “Do leta 2000 imamo v načrtu rekonstruirati in povečati market na Čardaku v Črnomlju, prav tako market v Smrečnikovi ulici v Novem mestu, obnoviti pa nameravamo tudi market na Ragovski, v Straži in v Šentjerneju ter blagovnico v Trebnjem,” pove direktor Jakopin. Na Seidlovi načrtujejo novogradnjo, v letošnjem letu bodo prenovili market v Šentjerneju in na Čardaku v Črnomlju, preuredili pa
bodo tudi drugi del kletnih skladišč na Ljubljanski in jih namenili za prodajo neživilskega blaga.
V prenovitev in razširitev prostorov jih ne sili le konkurenca, ampak predvsem denacionalizacijski postopki. Dolenjka je imela 23 lokalov, ki so pristali v denacionalizacijskem postopku. “V teh
trgovinah je delalo 90 ljudi, ki jih z vrnitvijo pravim lastnikom ne moreš postaviti na cesto. Večino njih nam je že uspelo razporediti na nova delovna mesta,” pravi Jakopin. V Dolenjki je zaposlenih 370 ljudi in tako kot zadnja leta tudi letos ne nameravajo kaj dosti na novo zaposlovati, nadomeščali bodo le delavce, ki se bodo upokojili.
J. DORNIŽ
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 8. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Kristanova od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do t3. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 9. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Marke! Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita ph gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trpina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Ph kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trpina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 6. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8, do 11. ure: Prodajalna Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
1 Žužemberk: od 8. dol 1.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
' Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
; Črnomelj: od B. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10, ure: Market
•	Metlika: od 7, do 21, ure: Prima
Mleko le 25$ belokranjskih kmetij
Nazadovanje v reji goveda ■ Več zanimanja za prašičerejo, upi v drobnico in konje
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je 114 čistih kmetij, 1.497 mešanih in 124 ostarelih ali neaktivnih kmetij. Največji delež v kmetijski proizvodnji ima še vedno živinoreja, čeprav je v zadnjem času moč opaziti njen padec. Osnovno kmetijsko dejavnost na večini kmetij pa je govedoreja.
SKORAJ ŠESTSTO
mrtvih traktoristov
LJUBLJANA - Traktorje nad-VSe koristen, vendar tudi zelo ne-Varen kmetov pomočnik. To je Spoznala že marsikatera družina, Li jo je onesrečil ali celo uničil, saj Pobira svoje žrtve predvsem med mladimi gospodami, nosilci kme-llJe. V obdobju zadnjih 15 let je v Prometnih nesrečah umrlo 299 traktoristov, pri delu pa se jih je smrtno ponesrečilo še nadaljnjih ‘95. K temu krvnemu davku je treba prišteti še 1.132 težje poškodovanih, medtem ko mnoge lažje Poškodbe sploh niso registrirane. L° so statistični podatki, nad katerimi se velja zamisliti, predvsem Pa je treba kaj ukreniti. V nasprotju z drugimi prometnimi nesrečami, ki iz leta v leto terjajo [nanj mrtvih in ranjenih, se število traktorskih nesreč ne zmanjšuje ’n kar kliče po organiziranem strokovnem izobraževanju in ^goji traktorskih voznikov.
V	preteklem letu se je število govejih repov v občini močno zmanjšalo. Našteli so le še 1.783 glav govedi. Predvsem pa skrbi, da je vse manj krav, kar pomeni tudi manj telet. Odkupa mleka je bilo lani v primerjavi z letom prej manj za 484 tisoč litrov. Tako so mleko leta 1995 prodajali še na 450 kmetijah, lani pa kar na 192 kmetijah manj.
V	prašičereji črnomaljska občina zaostaja za slovenskim povprečjem, tako da mora klavnica kmetijske zadruge za predelavo in svežo prodajo pripeljati prašiče od drugod. Povpraševanje po svinjini seje povečalo tudi zaradi manjše porabe govejega mesa, ker pa postaja prašičereja ekonomsko zanimiva panoga, se nekaj kmetij že usmerja v tržno proizvodnjo, lani pa so v občini uredili tudi vzrejni center za plemenske pra-
[NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na [fznici ponujale zelo veliko najrazličnejših pridelkov, med njimi pa •udi zelo veliko semen. Koleraba, korenje in redkev so bile po 150 do 200 tolarjev kilogram, jedilni krom-P'r po 50, semenski po 150, fižol po 400 do 450, rdeča pesa po 200, česen po 400 do 600, radič po 500, Regrat po 200 tolarjev merica oz. •000 tolarjev kilogram, motovilec P° 1500, hren po 500, čebulček po £00 do 500 liter, šalotka po 400. Kozarec ocvirkov je bil po 500, suhe klobase po 1200 do 1500, salama po •'00, Špeh po 1200, sirček po 300 uo 400, smetana po 500 do 600 za lonček, domača kokoš po 600 do '00 kilogram, jajca po 25 do 30, •Jted po 600 do 700, jabolka po 70 uo 90, hruške po 130, suhe slive po P00, fige po 600, rozine po 450. Naprodaj so bili tudi prvi pomladanski šopki, šopek mačic po 50 'n šopek teloha po 100.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-">u so imeli naprodaj 180 prašičev, starih do 3 mesece, 40 v sta-fosti 3 do 5 mesecev, in 35 starših. Prvih so prodali 140 po 400 do 450, drugih 30 po 320 do 360, petjih pa 20 po 200 do 240 tolarjev kilogram žive teže.
NOVA REVIJA - TIN
LJUBLJANA - ČZD Kmečki glas je prisluhnila željam kmetovalcev in drugih, ki imajo opravka z zemljo, in spodbujena z uspešnim izdajanjem katalogov traktorjev v preteklosti začela izdajati novo revijo Tehnika in Narava (T-i-N). Za začetek bo izhajala štirikrat na leto in bo brezplačna priloga za vse naročnike Kmečkega glasa, kupiti pa jo bo mogoče tudi posebej. Prva številka kaže, da bo to predvsem revija za kmetijsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo, to pa je področje, ki ljudi zelo zanima, ne nazadnje zaradi težavnosti odločitev, ko gre za tako pomembne investicije, kot so stroji. Revija prinaša vrsto zanimivih člankov in napotkov, pospremljenih z barvnimi fotografijami in grafičnimi prikazi, ureja pa jo odgovorni urednik Kmečkega glasa Jože Rozman. V prosti prodaji stane 350 tolarjev.
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI
ŠENTRUPERT - Uikajš-nje turistično društvo in krajevna skupnost vabita v soboto, 8. marca, na Gregorjev sejem na Veseli Gori.
kmetijski nasveti
Novo tekoče dušično gnojilo
Sneg - če le ne leži po poljih predolgo - godi zimskim posevkom, £ato so letos ozimine dobro prezimile in obetajo dobro letino. Seveda je do žetve še daleč in še veliko dejavnikov bo vplivalo Pa to, kakšna bo. Lanska je bila izjemno dobra po kakovosti zrnja, ki je vsebovalo nepričakovano visok odstotek beljakovin; to Je izdatno popravilo odkupno ceno in s tem rešilo ekonomiko Pridelovanja.
. Dobre letine pa ni brez zgodnjespomladanskega dognojeva-P)a, ki se začenja te dni, ko bo srednja dnevna temperatura pre-^egla 5 stopinj C. Gre seveda za dognojevanje predvsem z ausikom, s katerim zaradi lahke topljivosti ni mogoče ob jesen-?*> setvi gnojiti na zalogo. Najbolje bi bilo, če bi za vsako njivo s Kemično analizo ugotovili njene potrebe po dušiku, vendar se to majhne parcele žal ne izplača, četudi stroški analize niso predano veliki. N-min analiza, kot se imenuje, stane na primer v Kmetijskem zavodu Maribor 3.780 tolarjev, če ugotovi nitratni amonijski dušik v enem sloju, če pa v več, je seve ustrezno
Poljedelec ne bo mnogo zagrešil, če bo uporabil približno Količino mineralnega gnojila za prvo dognojevanje. Ta znaša za fn hektar posevka ob običejanem stanju hranil v tleh okrog 200 • 8 KAN-a ali 330 kg NPK 15:15:15. Količina je odvisna tudi od Jesenskega gnojenja.
Na trgu se je pojavilo tekoče dušično gnojilo, ki je tudi zelo Primerno za dognojevanje. Gre za gnojilo UAN, ki vsebuje 30 pst. dušika. Ker je dušik težji od vode, to pomeni, da je v 100 ••rih UAN-a skoraj 40 kg dušika, to pa je že polovica potrebne Količine gnojila za dognojevanje enega hektarja posevka pšenice “h ječmena.
Prve praktične izkušnje naših kmetovalcev s tekočim dušičnim °P°jilom so zelo dobre. Namesto trosilnikov potrebujemo škro-P'lnice, ki pa naj bodo testirane, da bo odmerjena količina gnojila Kar najbolj natančna. In še to: INA Kutina, ki izdeluje novo mišično gnojilo, ga kupcem dostavlja v plastični kontejnerski mbalaži po 1.000 litrov ali več, kar pa je žal za manjše kmete Preveč.	Inž. M. L.
šiče. Sicer pa na večini kmetij redijo prašiče zgolj za samooskrbo. V zadnjih letih se je zelo povečalo zanimanje za rejo drobnice, vendar se je lani že ustalilo. Zal ljudje redijo ovce in koze predvsem za meso, medtem ko predelava ovčjega in kozjega mleka, ki je dohodkovno donosna že pri tropu, v katerem je 40 živali, ni zanimanja. Povprečna velikost črnomaljske črede ovc je 25 živali, v Adlešičih pa je edini kontrolirani trop drobnice v Beli krajini, ki pa ne more zadostiti povpraševanju po plemenskih živalih.
Pozornost strokovnemu delu
Letna skupščina Društva vinogradnikov Sremič
SREMIČ - Društvo vinogradnikov Sremič je na sobotni redni letni skupščini na Sremiču začrtalo delo za prihodnje obdobje in pri tem opozorilo na nekatere probleme pridelovalcev grozdja in vinarjev, kijih povezuje omenjeno društvo. Kot so zapisali v program, bo društvo tudi v prihodnje organiziralo sre-miški praznik vina. Še naprej bo posredovalo vinogradnikom strokovne informacije in v ta namen imelo tudi v bodoče ekskurzije. Med cilje je zapisalo tudi povezovanje vinogradnikov iz Posavja. Posebno skrb bo namenjalo ustreznemu shranjevanju in oddaji odpadnih kemikalij v vinogradništvu.
Ker je več razpravljalcev izrazilo željo za čimveč znanja o vinu, so se na skupščini zmenili, da bodo vinogradniki delali kar največ ob podpori krške kmetijske svetovalne službe, ki je že dozdaj
• ZA OBNOVO VSAJ 10 AROV - Pogoji za pridobitev denarja za obnovo nasadov vinske trte so podobni lanskim. “Minimalna površina za obnovo je 10 arov, skupno pa mora biti pol hektara. Parcela se točkuje enako kot lani,” je povedal Jože Kramar, vodja kmetijske svetovalne službe Krško. Vinogradniki letos sami napišejo ministrstvu za kmetijstvo vlogo za denar. Vsak vinogradnik posebej naj bi sklenil pogodbo z ministrtvom, ki naj bi denar začelo izplačevati julija, avgusta in septembra. Programe obnove vinogradov morajo na mini-strtvo poslati do 1. junija letos. Programu obnove morajo dostaviti originalen račun o nakupu trsnih cepljenk.
dobro sodelovala z društvom.
Društvo, katerega predsednik je Lojze Kunej in ki šteje prek 90 članov, je na skupščini izvolilo nov upravni odbor in druge organe. Udeleženci skupščine so tudi pokušali vina, in sicer sivi pinot, zeleni silvanec, kerner in modro frankinjo.
L. M.
V črnomaljski občini se ne morejo pohvaliti s konjerejo, saj imajo le okrog 85 konj, od tega tudi enega toplokrvnega in dva hladnokrvna žrebca. Z ribogojni-štvom se ukvarjajo le na eni kmetiji, a še to le kot z dopolnilno dejavnostjo. Z rejo malih živali se tržno ne ukvarja nobena kmetija, medtem ko gre pri perutninarstvu zgolj za samooskrbo. S čebelarstvom pa se ukvarja okrog 80 ljudi, a le ljubiteljsko ali kot z dodatno panogo na kmetiji.
M. B.-J.
V SLOVENIJI 39 STROJNIH KROŽKOV
Slovenske kmetije so nekajkrat manjše od evropskih in bodo zato še bolj prisiljene sodelovati pri skupnem izkoriščanju velikih in dragih kmetijskih strojev. Kakih 4.000 kmetov je to že spoznalo in se povezalo v 39 strojnih krožkov, kolikor jih je zdaj registriranih v Sloveniji. Pet izmed njih je na našem območju: Strojna skupnost Temenica-Mirna: Božo Kravcar, Praproče 13; SKBela krajina: Andrej Jaklič, Krasinec 13; KSS Posavje: Jože Baznik, C. prvih borcevv42, Brežice; KSS Sevnica: Franc Živič, Glavni trg 27 in KSS Novo mesto: Jože Kregar, Rago-vo 7. V Novem mestu je tudi sedež Zveze strojnih krožkov Slovenije, in sicer v Gubčevi ulici 15, tel. 32-11-93.
LJUTOMERSKI SAUVIGNON VINO MARCA
PTUJ - Vino meseca, ki ima najboljše razmerje med kakovostjo in ceno polnitve, je sauvignon, letnik 1995, iz kleti Ljutomerčan, Ljutomer. Ta klet je s tem dobila že drugo vino meseca v tem letu.
KMETOVALEC ST. 3
SLOVENJ GRADEC - Marčna številka glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije objavlja več aktualnih svetovalnih člankov o sezonskih kmetijskih delih: o pridelovanju zgodnjega krompirja, zasnovi zelenjavnega vrta, ekološkem zatiranju plevela na travniku, sodobni negi parkljev, spomladanskih delih v sadovnjaku idr.
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
Kmetijska zemljišča po novem zakonu
VPRAŠANJE: Kdo ima prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, oz. kmetij ali gozdov, če nihče od prednostnih upravičencev, ki jih določa zakon, ne uveljavlja prednostne pravice do nakupa, jaz kot lastnik tega zemljišča in kmet, pa bi rad svoje zemljišče prodal?
ODGOVOR: Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so njegovo pobudo pravočasno sprejeli, potem ko si pridobi odobritev od pristojne upravne enote, kjer leži nepremičnina.
Mestna občina Novo mesto SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM Novi trg 6, 8000 Novo mesto
INTERVENCIJE V KMETIJSTVU V MESTNI OBČINI NOVO MESTO - OBVESTILO
Mestna občina Novo mesto je izdala navodila za izvajanje programa finančnih intervencij v kmetijstvo Mestne občine Novo mesto za leto 1997.
Vse podrobnejše informacije glede uveljavljanja intervencij, ki so navedene v navodilu, lahko kmetovalci dobite pri Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, v območnih enotah kmetijske svetovalne službe, krajevnih skupnostih in krajevnih uradih.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Rez mladih trsov
Pravilno oblikovanje mladega trsa je odločilno za doseganje rednega enakomernega in kakovostnega pridelka v celotni življenjski dobi vinograda. Dosti dejavnikov ima vpliv na možnost oblikovanja trsa v določenem letu: založenost tal s humusom in mineralnimi hranili, rahljanje tal, lastnosti cepljenke, ukrepi ob sajenju, dodatno gnojenje, nega tal itd. Brez doseganja pravilnih odnosov posameznih dejavnikov ne more biti uspešnega oblikovanja oz. začetnega razvoja, zlasti ne usklajenega razvoja nadzemnega in podzemnega dela mladega trsa.
V prvih letih rasti trsa je predvsem nujno zagotoviti nemoteno razraščanje korenin. Gnojenje v sadilno jamo zadrži korenine na zelo omejenem prostoru, povzroči pa lahko zelo močan porast nadzemnih delov trsa, zato pride do nepotrebnih težav in celo odmiranja trsov.
Pri gojenju oz. rezi mladih trsov lahko iz leta v leto povečujemo število očes za dva- do trikrat zato, ker trsi niso obremenjeni s pridelkom. Osnova za presojo, koliko očes je pravilno pustiti pri rezi, je prirast enoletnega lesa, ki ga opredelimo kot dovolj razvite in klene rozge. Dovolj razvita je tista rozga, ki ima 15 dozorelih členkov. V primeru, če je odgnalo manj očes in so rozge daljše in debelejše, štejemo to za večji prirast, kot je dejansko število rozg, in sorazmerno temu pustimo več očes. To pomeni, da v drugem letu lahko pustimo največ 4-6 očes in v tretjem praviloma 8 -12. Seveda pustimo rasti vse odgnale mladice in jih vežemo tako, da se med seboj ne zasenčujejo.
Pri odbiri rozge pazimo, daje ustrezne debeline (največ do 8 mm), klena, okrogla, nepoškodovana in na ustreznem položaju za oblikovanje ravnega stebla. Razumljivo je, da seje potrebno včasih odpovedati kateri zahtevi in od dve ali več slabih rešitev se odločimo za tisto, ki bo v celotni življenjski dobi najmanj škodovala. Ce ni izbire in moramo pustiti neustrezno rozgo, bodisi ploščato, predebelo ali poškodovano, je pravilno, da čim bližje tlem pustimo reznik, iz katerega vzgojimo poganjek za nadomestno steblo, in neprimernega čimprej zamenjamo.
Za celo življenjsko dobo vinograda je usodno narobe, če pustimo na trsu v tretjem letu vse grozdje, kar ga je trs pognal. Pri zimski rezi ne moremo, zlasti pri sortah z velikimi grozdi, s številom očes uravnavati količine pridelka, ker potrebujemo večjo listno površino. Zato je redčenje odvečnega nastavka neizogibno. Na primerno razvito mladico lahko v tretjem letu pridelamo največ 10 dag grozdja, kar je zelo majhen grozd. Pri sortah z velikimi grozdi moramo na rozgah, ki bodo primerne za nadaljnjo uporabo, popolnoma odstraniti grozde in na ostalih še odstraniti del grozda, da povprečni pridelek ne bo presegal 10 dag na povprečno razvito mladico.
IVajna posledica nespoštovanja tega ukrepa je za 3 - 5% nižji sladkor (namesto 18 samo 13%) v celotni življenjski dobi vinograda, poleg tega pa bistveno večje odmiranje trsov in večjo občutljivost za bolezni in vremenske razmere.
Ne dovolite, da bi kratkoročni interesi po pridobivanju materialnih koristi v osnovi prizadeli življenjsko moč trsov, kajti končno se vsi računu morajo poravnati.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
Ne gre obupati
Spodbuda kmetijskih strokovnjakov na predavanjih v Loškem Potoku • Dober obisk
LOŠKI POTOK - V drugi polovici februarja je bilo tu več kmetijskih predavanj. Na prvem je govoril dr. Tone Vidrih z biotehnične fakultete, ki je med drugim dejal, da nad kmetijstvom Loškega Potoka ne gre obupavati, saj je organizirana paša za govedi, še bolj pa za drobnico, lahko dobičkonosna. Praktično je pokazal, kako se nameščajo ograje in upo-
rablja električni pastir na sončno energijo napajanja.
Že naslednji dan je predaval inž. Jože Oblak o možnosti vzreje drobnice, konj in govedi, ki se vse bolj opušča, posamezniki, ki se s tem še bavijo, pa često greše že pri osnovni prehrani. 3. marca pa je predaval inž. Jože Lužovec kot dolgoletni svetovalec kmetom na področju pašništva. Govoril je o čredinski paši, obtežbi pašnika in o zdravstveni zaščiti živali na paši.
Dobro obiskana predavanja so vsekakor znak, da se vendarle kažejo možnosti za obnovo živinoreje, ki je nekoč v teh krajih zelo slovela. A. KOŠMERL
helena mrzlikari gospodinjski kotiček
Zdravje v proseni kaši
Prosena kaša je izjemno zdrava in okusna, v njenih drobnih zrncih se nahaja mnogo vitaminov in mineralov. Če uživamo kašo, naredimo veliko za svoje zdravje in tudi za zunanji videz.
Kaša je polnovredno živilo in jo lahko pripravimo kot glavno jed, prilogo ali sladico. Med najstarejše narodne jedi iz kaše prištevamo mlečno proseno kašo, pečeno, gobovo, poštenga-no, zabeljeno, češpljevo in krompirjevo.
Ža pripravo GOBOVE KAŠE lahko uporabimo sveže ali posušene gobe, 1/2 kg kaše, 4 žlice olja za dušenje, 1 žlico moke za zagostitev, sol in poper. Na olju zdušimo česen in peteršilj, dodamo sveže poparjene ali namočene suhe gobe in začimbe. Nato gobe poprašimo z moko, dobro premešamo in dodamo na pol kuhano proseno kašo. Kuhano postrežemo kot samostojno jed s krompirjem v oblicah.
Kot prilogo h kislemu zelju, repi ali suhemu mesu pa ponudi-
mo KROMPIRJEVO KAŠO. Potrebujemo 2 kg krompirja, 1 kg kaše, 150 g Ocvirkove masti, 1 žlico moke za zagostitev, sol in poper. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Po nekaj minutah vrenja dodamo namočeno proseno kašo in kuhamo do mehkega. V posodi segrejemo maščobo, na njej razpustimo moko in tako zabelimo ter zgostimo jed. Dodamo še sol in poper.
Med novejše jedi sodi ZELENJAVNI NARASTEK S KAŠO. Za 4 osebe potrebujemo 200 g kaše, 250 g korenja, sol, poper, 250 g pora, peteršilj, 3 jajca, 1/4 litra mleka, 1/8 litra sladke smetane, 40 g naribanega parmezana, maščobo za pekač in 1 žlico sesekljanih dišavnih zelišč. Namočeno kašo skuhamo do polovice. Pekač premažemo z margarino in ga po plasteh napolnimo s kašo, zrezano zelenjavo in prelivom iz danih sestavin. Narastek pečemo 40 minut pri 200 stopinj C.
Ujeti trenutki
Retrospektiva risb Mira Kuglerja
BREŽICE - V sredo, 26. februarja, so popoldne v večjem prehodnem prostoru, v katerem se bo udomila gimnazijska galerija, odprli retrospektivo risb prof. Miroslava Kuglerja, akademskega slikarja in dolgoletnega pedagoga brežiške gimnazije. Ravnatelj šole prof. Martinn Šoško je v pozdravni besedi med drugim omenil, da želi šola znova dosegati in utrjevati duhovne vrednote. O razstavi in slikarju je govoril akad. slikar prof. Alojz Konec, ki je poudaril pomen Kuglerjevega dolgoletnega ustvarjanja v slikanju, grafiki, risanju, designu, poučevanju in teoretičnem delu. S svojim realističnim ustvarjanjem je trajno zaznamoval ljudi, kraje in dogodke med Savo, Krko in Sotlo.
Prof. Kugler tokrat razstavlja 23 risb v različnih tehnikah. S posebno tenkočutnostjo je znal ujeti lepoto mladosti in resničnost življenja starejših. Temelji njegovih izpovedi so vedno razpeti med večno resnico in lepoto hipnega dogodka. Umetnik s čvrstim zdravjem tudi pri 83-ih letih še vedno ustvarja z motom:”Ujeti trenutek, saj ga jutri ne bo več.” 'T. GOŠN1K
Glasbena šola Henček
Osem instrumentov
NOVO MESTO - V prenovljenem gostišču Henčkov dom so te dni odprli Glasbeno šolo Henček. Poleg šolskih prostorov bo po besedah Henčka Burkata dom tudi nekakšen kulturni hram, saj nameravajo v gostišču pripravljati razne kulturne prireditve, kot so na primer koncerti, predstavitve novih knjig ipd., ter obiskovalcem poleg jedače in pijače ponuditi še t.i. duhovno hrano.
Ponudba Glasbene šole Henček, v kateri bo poleg treh članov družine Burkat in priljubljenega dolenjskega ansambla Henček (oče Henček ter njuna sinova Tomaž in Toni) igranje na instrumente učil še Mike Orešak, je zelo pestra. Ljubitelji glasbe se bodo lahko odločali med 8 instrumenti: med klarinetom, saksofonom, trobento, elektronskimi klaviaturami, diatonično in klavirsko harmoniko ter električno in akustično kitaro. “Pomembno je, da smo vsi učitelji glasbeno izobraženi. Mike Orešak, kanadski Slovenec in prof. kitare, je izvrsten glasbenik in tudi odličen pevec, tako da bo, če bo zanimanje, lahko učil tudi petje, “ je povedal Tbni Burkat, oče Henček pa je dodal, da je pripravljen poučevati tudi ljudsko igranje na diatonično harmoniko.
Delo bo individualno. Prijavijo se lahko vsi ne glede na starost in glasbeno znanje. “Na začetku bodo vsi spoznavali začetke glasbene teorije, potem pa se bodo opredelili za klasično izobrazbo ali pa bolj za pop, rock, narodno - zabavno, ameriško country glasbo itd.,” je povedal Toni. Učenci glasbene šole bodo enkrat mesečno domačim in obisko-valcem-gostom predstavili svoje znanje in napredek. Prijave za vpis v Glasbeno šolo Henček so že možne, čas poučevanja pa bo po dogovoru.
Henček Burkat je v zvezi z ansamblom povedal, da za letos pripravljajo novo kaseto, stalno sodelujejo na raznih dobrodelnih koncertih in nastopih, prihodnji mesec se bodo predstavili v TV oddaji Po domače, za prihodnje leto pa že imajo ponudbo za gostovanje v Amerika
L. M.
USPEL POSKUS - V novem razstavišču na Čandkovi domačiji so se predstavili (na sliki z leve proti desni) pesnica Mihae-
la Zajc-Jare, voditelj Rudi Škof, pesnica Marija Pilko in slikar Štefan Horvat.
Višnjegorsko prebujenje
Večer z višnjegorskimi kulturnimi ustvaijalci - Nastaja prvo stalno likovno razstavišče
VIŠNJA GORA - Na predvečer 4. pohoda po Jurčičevi poti v petek, 28. februarja, so na Čandkovi domačiji v Višnji Gori pripravili zanimiv kulturni večer, na katerem so se predstavili višnjegorski ustvarjalci: slikar Štefan Horvat ter pesnice Mihaela Zajc-Jarc, Marija Pilko in Melita Gervas. Za prijetno vzdušje je poskrbel glasbenik Boštjan Klemenčič, ki je zaigral nekaj melodij in pospremil recitacije z glasbo, večer pa je povezoval Rudi Škof. S to prireditvijo, ki jo je obiskalo veliko Višnjanov, so poskusno odprli nov razstavni prostor. Višnja Gora bo tako dobila svoje prvo razstavišče, za kar gre zasluga predvsem Pilkovim, ki so v ta namen odstopili eno od sob v svoji novi hiši na mestu Čandkove domačije. Uradna otvoritev razstavišča bo v kratkem.
Na razstavi je ljubiteljski slikar Štefan Horvat, ki se je udomil v Višnji Gori pred dobrimi dvajsetimi leti, predstavil
manjši izbor svojih krajin in tihožitij. O njem in njegovem delu je govoril likovni kritik Lojze Adamlje, ki je poudaril predvsem Horvatovo navezanost na naravo, nekaj besed pa je o svoji življenjski poti povedal tudi slikar sam. Posebej zanimiv je bil pogovor Rudija Škofa z osemdesetletno pesnico Mihaelo Zajc-Jarc, kije doslej izdala dve knjigi s pripovedmi iz ljudskega izročila in konec lanskega leta še svojo prvo pesniško zbirko Vrba nad tolmunom. Svoj pesniški prvenec Ko bi mogla je v pogovoru predstavila Marija Pilko, piko na i pa je kulturnemu večeru dala najmlajša v pesniški trojki študentka Melita Gervas. Vsem sodelujočim se je za prizadevnost zahvalila predstavnica grosupeljske ZKO Tatjana Lampret, razstavo pa je uradno odprla predsednica turističnega društva Višnja Gora Anica Petrič.
MiM
90 let “Prešerna” slovenskega baleta
“To, kar je v človeku, je podarjeno,” je na slovesnosti ob praznovanju svojega visokega jubileja poudaril umetnik, Novomeščan Pino Mlakar - Slavnostni govornik F. Koncilija
NOVO MESTO - V nedeljo, 2. marca, je Novomeščan, plesalec, koreograf, pedagog, pisec, pesnik, slikar in častni občan novomeške občine Pino Mlakar praznoval 90. rojstni dan. Kot zahvalo za njegov prispevek k slovenski in evropski plesni umetnosti ter čestitke ob tako visokem jubileju so mu Mestna občina Novo mesto, ZKO in KC Janeza Tt-dine iz Novega mesta v soboto, 1. marca, pripravili plesno predstavo. Prireditve seje rad udeležil skupaj z življenjsko sopotnico in soplesalko Pio.
V programu, ki gaje povezovala Jerica Pezdič, so poleg slavnostnega govornika novomeškega župana Francija Koncilije nastopili plesalci domačega plesnega društva Terpsihora (koreograf Gregor Luštek), Slovenski plesni projekt, katerega koreografija vsebine “Posvečeno mojim kore-
BELGUSKI KVARTET ARCO BALENO
ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine vabi danes, v četrtek, 6. marca, ob 19 uri v dvorano župnijske Karitas (nasproti Glasbene šole) na koncert kvarteta Arco Baleno iz Belgije. Kvartet, ki je nastal leta 1994, v njem pa igrajo Peter Verhoyen (flavta), Dirk Lievens (Violina), Kaat de Cock (viola) in Stefaan Craeynest (vilončelo), se je specializiral za izvajanje sodobne, še posebej belgijske glasbe, poleg lastnega komornega muziciranja pa organizira tudi koncerte in izdaja revijo za flavtiste.
LITERARNI VEČER V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE
DOLENJSKE TOPLICE - V zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah bodo v petek, 7. marca, ob 20. uri v počastitev dneva žena pripravili literarni večer ob izidu knjižnega prvenca Anice Šparavec Erič. Poleg avtorice in predstavnikov založbe Erro bodo v kulturnem programu nastopili Šmihelski pevci in recitator Smiljan Trobiš.
ninam” je delo Freda Lasserra in plesni oddelek Glasbene šole Marjana Kozine, ki ga vodi Sonja Rostan. Za uvod so organizatorji pripravili ogled videokasete s koreografijami Pina Mlakarja, ko plešeta Maruša in Vojko Vidmar.
Zakonca in plesni par Mlakar, katerih moto je “korak v dvoje” (Pas de deux), sta z ljubeznijo do narave in sploh vsega lepega prav gotovo opravila pionirsko delo v slovenskem baletu ter sta v ponos ne le Novomeščanom in ostalim Slovencem, pač pa vsemu svetu. “Gospod Pino je znal prisluhniti sebi in drugim, znal je izoblikovati svoj lastni prepričljivi gib in plesni izraz, odpreti srce in dati duši širino v poletu. Vse življenje je verjel v ljubezen - v Pio in ples,” je v nagovoru dejal Franci Koncilija ter se slavljencu v imenu vseh zbranih zahvalil za umetniški dar
in zgled. Kaj bi Novemu mestu oba umetnika lahko dala pred desetletji, ko sta hotela uresničiti zamisel o baletni domačiji ob Krki, za vedno ostaja nedorečeno, toda domačija čaka, da uresniči ideale velikega mojstra.
Polne dvorane KC Janeza Trdine pa v soboto zvečer ni navdušila čudovita plesna predstava vseh nastopajočih, pač pa tudi umetnik Pino Mlakar s svojim prisrčnim nagovorom. “Vsem hvala, najprej pa nocojšnjim plesalcem. Najbolj me je razveselilo, da čeprav je danes marsikaj drugače, je še vedno najbolj bistveno vese-lje v telesu, ki pa ni nič brez notranjega veselja. Kakšna eksplozija je v človeku!” je pripovedoval umetnik in poudaril, da se moramo zavedati podarjenosti vsega. “Podarjeno je to, kar je v človeku. Meni je podarjenih 90 let, Novomeščanom je podarjen ta kraj, kije nekaj posebnega tako po svoji naravi kot zgodovini. In danes ste mi vse to prelepo naredili v zahvalo. Ampak v resnici vam moram biti jaz hvaležen”, je skromno zaključil Pino Mlakar.
L. MURN
OBISKOVALCI NAVDUŠENI NAD PLESNO PREDSTAVO- Večerje minil v znamenju plesa, za kar je poskrbel tudi Slovenski plesni projekt s
“Orožje iz depojev Dolenjskega muzeja”
Tematska in priložnostna razstava ob L marcu, drugem dnevu muzeja - Na ogled do 5. maja - Muzej nastežaj odprl svoja vrata - Nastop pevke Bogdane Herman
NOVO MESTO - Dolenjski muzej se je lani prvič odločil za “svoj dan” 1. marec, ko bo vsako leto obiskovalcem predstavil svoje neznano ali pa manj znano bogastvo. Tako so letos 28. februarja v mali dvorani pripravili otvoritev razstave “Orožje iz depojev Dolenjskega muzeja”, ki bo na ogled do 5. maja, naslednji dan, 1. marca, pa so od 10. do 13. ure na široko odprli vrata muzeja, tako da so si obiskovalci poleg zbirk in razstav lahko ogledali še arheološki depo in restavratorsko delavnico. Zanimiva je bila tudi demonstracija lokostrelstva. Ob razstavi, katere otvoritev je glasbeno popestrila pevka in dobra interpretatorka ljudskih pesmi Bogdana Herman, je izšel priložnostni katalog.
Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, ki je na kratko označil zelo uspešno delo muzeja
JOSIPA LISAC PRI FRANČIŠKANIH - Hrvaško kulturno združenje v Novem mestu, ki enkrat mesečno pripravlja zanimive dogodke in prireditve, je v sredo, 26. februarja, zvečer v Frančiškanski samostan povabilo znano hrvaško pevko Josipo Lisac. Na humanitarnem koncertu, ki je privabil mnogo obiskovalcev, je Josipa znova dokazala svojo ekstravaganco in enkratnost ter navdušila ljubitelje svoje glasbe. Zanimivi so bili njeni govorni prispevki med skladbami, v katerih je poudarila, da sta v življenju najpomembnejši ljubezen in vera. V uro in pol dolgem koncertu, na katerem jo je na klaviaturah spremljal Gojko Tomljanovič, ni manjkalo tudi njenih uspešnic. (Foto: L. Murn)
v preteklem letu, za kar se je zahvalil tako svojim sodelavcem kot sponzorjem, je povedal, da so se tokrat odločili za tematsko razstavo, ko razstavljajo orožje iz najrazličnejših obdobij, poseben poudarek pa je na orožju iz kulturnozgodovinskega oddelka, ki sega v čas od 16. do 20. stoletja. Pokazali so orožje arheološkega oddelka kot tistega iz druge svetovne vojne iz oddelka novejše zgodovine. Razstava, katere avtorica je pedagoginja Ivana Tanko s kustosi muzeja - Tankova je tudi napisala tekst v katalogu - ni študijska, nudi pa vpogled v tisti del orožja, ki ga hrani Dolenjski
SLIKARSKA RAZSTAVA JUNOŠA MIKLAVCA
BREŽICE - Posavski muzej Brežice vabi danes, v četrtek, 6. marca, ob 19. uri v galerijo na otvoritev in ogled slikarske razstave Junoša Miklavca, ki bo na ogled do 31. marca. Kulturni program bo izvedla priznana dramska igralka Polona Vetrih.
VIOLINSKI KONCERT MAJE BEVC
NOVO MESTO - Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto vabi v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri v Kozinovo dvorano na violinski koncert Novomeščanke Maje Bevc, dijakinje srednje glasbene in baletne šole Ljubljana in njenih sošolcev. Majin mentor je prof. Armin Sešek, korepetitorka pa bo prof. Hermina Hudnik.
muzej. “Za orožje smo se odločili predvsem zato, ker si ga obiskovalci ogledujejo z velikim zanimanjem in ker imamo orožje
ZANIMIVOST IN PESTROST OHRANJENEGA OROŽJA - Takšen je vtis ob ogledu omenjene razstave, katere otvoritveni večerje z izbrano pesmijo obogatila pevka Bogdana Herman.
restavrirano, kar pomeni, da je zbrano in očiščeno ter zavarovano pred nadaljnjim propadanjem. Razdelili^mo ga na hladno in ognjeno orožje ter na zaščitno opremo,” je na otvoritvi razlagala Tankova in se za pomoč zahvalila dolgoletnemu sodelavcu restavratorju Adolfu Urbancu.
Poleg razstave o orožju so v soboto obiskovalci lahko pobliže spoznali prostor in predmete iz depoja etnološkega oddelka, restavratorsko delavnico in potek restavriranja arheoloških predmetov, vse stalne muzejske razstave (arheološko, etnološko, NOB in Jakčev dom), slikarsko razstavo Jožeta Ciuhe, zanimiva pa je bila tudi demonstracija lokostrelstva, ko je muzej sodeloval z novomeškim Društvom lokostrelcev. Ta dan so bile vse muzejske publikacije na voljo s popustom.
L. MURN
koreografom Fredom Lasserrom. (Foto: L. M.)
BREŽIŠKI KULTURNI VEČER Stanka Macur, Rudi Stopar, Ivan - Prijeten in zanimiv večer so v Mirt in Ivan Kastelic. (Foto: Posavskem muzeju pripravili:	MiM)
Pesmi, zapete in napisane
Srečanje s pevko in pesnico Stanko Macur ter pesnikom in likovnikom Rudijem Stoparjem - Poslovenjeni haiku
BREŽICE - Mali avditorij Posavskega muzeja že lep čas ni bil tako zaseden kot prejšnjo sredo, 26. februarja, zvečer, ko je lokalni časopis Naš tednik v sodelovanju z muzejem pripravil pogovor z glasbenico in pevko Stanko Macur iz Brestanice ter s pesnikom in likovnikom Rudijem Stoparjem iz Sevnice. Pogovor je vodil urednik Našega tednika Ivan Kastelic, Sto-parjeve pesmi pa je bral Ivan Mirt.
Junakinje večera so bile predvsem pesmi: Stankine, izpisane z žensko čustvenostjo, ljubeznijo in krhkostjo ter zapete z izdelanim občutkom za glasovno podajanje, ki presega naše običajno popevkarstvo, Rudijeve pa so v svoji žlahtni preprostosti in strnjenosti prinesle poslovenjenega duha japonske haiku poezije. Oba ustvarjalca sta v pogovoru “izdala” nekaj svojih osebnih skrivnosti in malce odgrnila pogled v svoji ustvarjalni delavnici.
Macurjeva je povedala, kako se kljub številnim opravljenim nastopom še vedno na začetku bori s tremo, kako potem naveže stik s publiko, kaj počne v šoli kot učiteljica glasbe, kakšni so njeni pevski načrti in da pripravlja novo kaseto s svojimi najnovejšimi pesmimi. Stopar pa je poslušalcem skušal približati haiku poezijo in njeno zenovsko podstat, pri čemer se je oprl predvsem na čutenje in vživljanje v naravo. Haikuja ne razume kot nekaj nam tujega, čeprav izhaja iz japonske tradicije, ampak meni, daje možnost takega doživljanja sveta in literarnega ustvarjanja tudi v naših ljudeh. Kot zanimiv in presenetljiv primer nehotenega haiku pesnjenja je navedel nekaj pesmi iz pesniške zbirke štirinajstletne učenke artiške osnovne šole Line Ravbar. Skoraj dve uri dolg večer je kar prehitro minil in zmanjkalo je časa za vprašanja obiskovalcev.
M. MARKELJ
POTA IN STtf
Ovadba zoper novinarja ovržena
Novomeškemu novinarju, dopisniku Večera, zoper katerega je ministrstvo za obrambo novembra lani vložilo kazensko ovadbo, očitanega dejanja ni mogoče dokazati
NOVO MESTO - Poročali smo že, daje varnostno-obveščevalna varnostna služba ministrstva za obrambo RS 19. novembra lani vložila kazensko ovadbo zoper novinarja Večera, dopisnika iz Novega mesta Bojana Budjo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje vojaške tajnosti po 282. členu kazenskega zakonika. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je zato, ker ni dokazov, da je novinar res storil očitano kaznivo dejanje, zavrglo kazensko ovadbo.
dežurni poročajo
VLOMIL V TRGOVINO - V noči na 2. marca je neznanec preplezal ograjo oskrbnega centra Kmetijske zadruge Krka v Šmarje-ti, odšel do vrat prodajalne, vlomil v prostore ter ukradel dve motorni žagi, električni vrtalnik in nekaj denarja. Kmetijsko zadrugo je oškodoval za dobrih 150 tisočakov.
AVTO OSTAL BREZ RADIA, OČAL IN KASET - V petek je nepridiprav vlomil v osebni avto, ki ga je M. V. iz Novega mesta parkiral na Belokranjski cesti v Novem mestu, |n ukradel avtoradio, sončna očala in nekaj kaset. S tem je lastnika oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.
SEKALI NA ČRNO - Med 17. februarjem in 1. marcem je neznanec v gozdu Mestna loža, k.o. Črnomelj, posekal in neznano kam odpeljal 8 smrek. S tem je lastnika A. B. iz Semiča oškodoval za okoli 60 tisočakov. Nekdo je v istem gozdu posekal še 20 smrek, s čimer je oškodoval Sklad za gozdove Republike Slovenije GG Novo mesto -Poslovno enoto Črnomelj za okoli 450 tisoč tolarjev.
VRH DREVESA PADEL NA GLAVO
SEVNICA - V soboto, 1. marca, dopoldne sta 36-letni K. M. in 41-letni D. F. podirala drevesa v Presladolu. Z delom sta začela okoli 9. ure. Slabo uro kasneje je K. M. z motorno žago podiral manjše drevo, v tistem trenutku pa se je iz višine 10 metrov s posušenega drevesa, ki je stalo v bližini, odlomil vrh, dolg 5 metrov in premera 10 centimetrov, na glavo K. M. in ga lahko poškodoval.
Bojan Budja je kot drugi novinarji slovenskih medijev novembra lani v članku Provizije v obrambnem ministrstvu poročal o domnevnem plačilu provizij pri nakupu vojaškega orožja in opreme v Izraelu na podlagi dobljenih obveščevalnih dokumentov, le Večer pa je objavil tudi faksimile dokumenta. Dan pred božičem so kriminalisti uradov kriminalistične službe UNZ v Mariboru in Novem mestu izvedli hišno preiskavo, ki je v javnosti, predvsem pa v novinarskih krogih, naletela na burno reakcijo, saj se ob tem posegu kriminalistov, upravičenosti preiskave in položaju novinarjev v naši družbi pojavlja kup vprašanj in dilem, s katerimi seje slovenska država tudi pred tujino predstavila v ne najlepši luči.
IDOLENJSKI USTI
Bojanu Budji kriminalisti še vedno niso vrnili zasežene dokumentacije, zato novinarja skrbijo izjave javnega tožilca, da je možno
S PONAREJENIM SPRIČEVALOM NA FAKULTETO
SEVNICA - 21-letna A. Š. iz okolice Sevnice je lani dobila ponarejeno spričevalo o končanem šolanju na srednji šoli za medicino in zdravstvo v Varaždinu. Na podlagi tega dokumenta je od ministrstva za šolstvo in šport v Ljubljani dobila odločbo o nostrifikaciji zaključnega izpita. S ponarejenimi dokumenti seje lani vpisala na visoko poslovno šolo Ekonomske fakultete. Preko Interpola Hrvaške je bilo ugotovljeno, da dekle ni nikoli obiskovala medicinske šole, saj na tisti šoli smer kozmetični tehnik sploh ne obstaja.
ODSLUŽENI IN ZAVRŽENI-V Sloveniji naj bi bilo kar okoli 300.000 starih, odpisanih in zavrženih avtomobilov. Zgroženi poznavalci trdijo, da je to za jedrsko elektrarno najhujša ekološka bomba. V vsakem od zavrženih avtomobilov je (bilo) vsaj kilogram kisline, posejani pa so po celi naši lepi domovini. Za marsikateri odslužen in po nemarnem zavržen avto bi se še dalo ugotoviti zadnjega lastnika in ga prisiliti, da ga odpelje na za to primeren kraj. Ostanka tovornjakov na sliki že lep čas “krasita” okolje v dveh majhnih občinah: prvi je “parkiran ” ob cesti, ki pelje iz Osilnice v vas Čačič, drugi pa ob obronku gozda blizu graščine Volavče v šentjemejski občini. (Foto: A. Bartelj)
UNIČUJEJO ČEBELNJAKE - Prej se je skupina mladih dobrepoljskih "angelčkov”ponoči zbirala pred stavbo občine, da so lahko zjutraj vsi videli, kaj vse znajo postoriti, zdaj pa so se preselili k čebelnjaku učitelja Jožeta Mikliča, ki stoji za stavbo osnovne šole na Vidmu. V čebelnjak redno vlamljajo, o čemer pričajo poškodbe na vratih in oknu, za šalo pa postore še kaj drugega: razbijajo omarice v čebelnjaku, poškodujejo panje, žlebove, nadstreške, v okolici pa naletiš še na razbito steklenico, dele panjev, kurišča. Prazno embalažo sokov in piva, sledi gum mopedov itd. Jože Miklič pravi, da mu je tega početja dovolj, in je zadevo prijavil policiji. Tam so povedali, da zadevo raziskujejo. (Foto: J. P.)
Najhuje je že minilo
Zaradi dežja in snega poškodovanih največ cest
VELIKE LAŠČE, TURJAK -Franc Purkart s Turjaka opravlja v občini Veliki Lašče službo vzdrževanja cest in kar je s tem povezano. Povedal je, daje bilo največ težav v novembru in decembru, povzročilo pa jih je močno deževje, sneženje in žled, ki je rušil drevje tudi na ceste. Kljub vsemu temu pa na območju občine ni bila nobena izmed 160 km lokalnih in krajevnih cest zaprta za promet oz. ni bila zaprta dalj časa.
Tudi ljudje, ki zaradi voženj z avtomobili v službo in domov, prevozništva, voženj v šolo itd.
POVZROČITELJ NESREČE POBEGNIL - V torek, 25. februarja, nekaj čez pol osmo uro zvečer je R. D. z oplom ascono Peljal po magistralni cesti od Drnovega proti Brestanici. V Krškem je pripeljal do odcepa za bencinski servis OMW, takrat pa mu je iz stranske ceste na prednostno pripeljal neznani voznik yuga rdeče barve posavskega registrskega območja. R. D. je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznik yuga ni ustavil, temveč je odpeljal proti Leskovcu. Policisti naprošajo morebitne očividce, da se javijo na policijsko postajo Krško ali pokličejo na telefonsko številko 113, pozivajo pa Judi neznanega voznika, da se sam zglasi pri njih.
ZBIL PEŠKO - V petek, 28. februarja, ob 5.40 je 29-letni M. J. iz Družinske vasi vozil osebni avto iz Dobrave proti Šentjerneju. Ker je vozil preblizu desnemu robu vozišča in ker je spregledal 35-let-no M. G. iz Mihovice, kije hodila ob ceste, jo je zbil. Hudo poškodovana je obležala na njivi in se zdravi v novomeški bolnišnici.
V ponedeljek, 3. marca, ob 15.10 je 41-letni T. J. vozil golfa od Bo-štanja proti Mokronogu. Pri Bošta-nju je dohitel voznika BMW-ja K.
*'	„	L-*.|-----l:.-.:	:e
V
........................... -. - je
hudo poškodoval, T. J., kije kasneje napihal 0,88 promila alkohola, pa je dobil sled poškodb.
na podlagi zasežene dokumentacije sprožiti novo kazensko ovad-
b0‘	T. G.
HOTEL JE LE CIGARETE
SEVNICA - V ponedeljek, 3. marca, ob pol treh ponoči je 32-letni Z. B. iz okolice Sevnice prišel do vrat trgovine poslovalnice Kmečke zadruge Sevnica na Tel-čah in z lesenim kolom razbil steklo na vhodnih vratih. Ker mu skozi odprtino, veliko 20 x 150 cm, ni uspelo splaziti se v trgovino, se je premislil in poklical policijo ter se sam prijavil. Dejal je, da je hotel priti do cigaret.
Gasilska zveza Litije praznuje
Štirideset-letnica
LITIJA - Gasilska zveza Litija je bila ustanovljena leta 1955 na pobudo Gasilske zveze Slovenije. Minulo soboto so v litijskem kulturnem centru proslavili 40-letni-co, na jubilejno svečanost pa so bile poleg gostov povabljene še vse sosednje občinske gasilske zveze.
“Začetek je bil zelo težak, ni bilo sredstev ne opreme. Potrebna so bila stalna popravila. Danes so gasilska društva v litijski občini dobro opremljena,” je v uvodu dejal slavnostni govornik predsednik GZ Litija Gabrovčan Jože Rapl. Ena največjih nalog zveze je izobraževanje gasilcev. Vsako leto potekajo različni tečaji. Zveza pomaga gasilskim društvom pri nabavi opreme, vodi administracijo in jih spodbuja k samostojnemu finančnemu poslovanju in načrtovanju. Rapl je govor zaključil z mislijo, da gasilstvo ljudi zbližuje, ustvaija prijateljstvo in poštenost.
Na proslavi so bila podeljena jubilejna priznanja 38-im posameznikom, 21-im prostovolnim in dvema industrijskima gasilskima društvoma v občini, sosednjim gasilskim zvezam Radeče, Dolsko, Ivančna Gorica, Trebnje, Zagorje, Domžale in Kamnik. Spominska jubilejna priznanja so prejeli tudi Občina Litija in Upravna enota Litija, Geodetska uprava Ljubljana, enota Litija, Izpostava za obrambo Ljubljana v Litiji in tamkajšnja policijska postaja. V kulturnem programu so sodelovali Zasavski rogisti, ženski pevski zbor KUD Gabrovka in mladi gasilci iz Jevnice ter Dol.
K. ŠUŠTERŠIČ
Ropar z žrtvijo vred padel v potok
Odnesel 25 tisočakov
SENOVO - V nedeljo, 2. marca, je 37-letni Marjan Š. iz okolice Senovega v večernih urah popival v piceriji na Senovem. Ob 23. uri se je napotil v stanovanjski blok na Cesti kozjanskega odreda, kjer je nameraval prenočiti pri bratu. Ker se ta ni odzval na trkanje, seje napotil nazqj proti lokalu. Pri diskontu ga je neznan moški močno udaril po obrazu, nato pa sta med prerivanjem oba padla v bližnji potok. TU mu je neznanec iz zadnjega hlačnega žepa in iz zgornjega žepa delavske bluze izvlekel in vzel denarnici, v katerih je imel 25 tisočakov. Poškodovani Marjan je iskal zdravniško pomoč v senov-škem zdravstvenem domu, dejanje pa je prijavil policistom.
Policisti in kriminalisti so takoj stopili v akcijo, da bi izsledili roparja. Že 10 ur po dejapju je bil prijet 20-letni domačin Stanko S., pri njem so našli tudi denar, osumljenec pa je dejanje priznal. Zoper njega je bila podana ovadba na okrožno državno tožilstvo.	T G
Kurjenje prepovedano!
Kazni so visoke
Začela so se spomladanska dela in lastniki vinogradov, sadovnjakov ter travnikov čistijo okolico, obrezujejo sadno drevje, trte, grmičevje in zažigajo travniške površine. V preteklih letih pa tudi že letos je bilo zaradi požigov več požarov, ki so jih povzročili lastniki, ogroženi pa so bili tudi gozdovi. Zato UNZ Novo mesto opozarja lastnike zemljišč, da je sežiganje suhe trave, grmičevja in živih meja na prostem v nasprotju z določili Odloka o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Policija in pristojne inšpekcije bodo poostrile nadzor nad kurjenjem, saj je zažiganje dovoljeno le na urejenih kuriščih pod stalnim nadzorom.
Zato vas opozarjamo na kazenske določbe Uredbe, ki predvideva za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika kazen 500.000 do milijona tolarjev, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 50 do 100 tisoč tolarjev. Za posameznike je predvidena mandatna kazen 10 tisoč tolarjev, ki se izterja na kraju samem.
• Najčistejša je vest - nonstop je v avtopralnici. (Nova revija)
EKSPLOZIV JE NASTAVIL GRIČAR
NOVO MESTO - Novomeški kriminalisti so zaključili preiskavo o eksploziji, ki je 27. januarja zvečer poškodovala avtomobila in hišo Rodi-čevih v Dobravi pri Škocjanu. Sum, da je eksploziv pod avto prijatelja Rodičevih podstavil 56-ietni Jože Gričar z Ravni pri Krškem, ki si je kmalu zatem sam vzel živ-(jenje, se je potrdil. Po besedah načelnika urada kriminalistične službe Antona Olaja so kriminalisti prav zato, ker sije eden od glavnih osumijencev vzel življenje, natančno preverjali tudi druge možnosti, ostali dokazi in rekonstrukcija gibanja pokojnega pa so pokazali, da je v Dobravi on podstavil eksploziv.
JUBILEJNO 25. DP DELAVCEV MNZ
TREBNJE - Uprava za notranje zadeve Novo mesto priredi v sodelovanju z Upravo policije MNZ v četrtek, 6. marca, dopoldne v telovadnici osnovne šole v Trebnjem jubilejno, že 25. državno prvenstvo delavcev Ministrstva za notranje zadeve Slovenije. Tekmovalo bo okrog 170 delavcev iz vseh uprav za notranje zadeve in uprav MNZ. „
NOVI PROMETNI ZNAKI - Občina Dobrepolje je po strokovnem predlogu občinskega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nakupila za okoli milijon tolarjev novih prometnih znakov, ki jih delavci Komunale Ljubljana zdaj postavljajo po občini. (Foto: J. Primc)
Franc Purkart
vsak dan po večkrat uporabljajo ceste, hvalijo zasebnega podjetnika Franca Purkarta, da bolje vzdržuje ceste, kot jih je prej vzdrževalo družbeno podjetje.
Franc Purkart je povedal še, da bo spomladi nadaljeval s postavljanjem prometne signalizacije po občini in v okolici šol, kjer so kritične razmere predvsem ob začetku in koncu pouka. Ta dela bi bila že končana, če ne bi tako zgodaj zapadel sneg in če zima ne bi bila tako huda in dolga.
J.PRIMC
Obe pogrešani mladoletnici doma
Lidija sedaj živi pri sorodnikih, iz gostinske šole se je izpisala, šolanje pa namerava nadaljevati v Sevnici - Katja se je madžarski policiji javila sama
Potovanje oziroma beg od doma dveh mladih deklet, 16-letnic Lidije Pajek iz Bistrice pri Mokronogu in Katje Lukek iz Brežic, je končano. Najprej seje sama zaradi neznosnih razmer v deželi, kjer sta bivali, vrnila Lidija, ki sedaj živi pri sorodnikih v Trsteni-ku pri Šentrupertu, prejšnjo sredo pa je prišla domov tudi Katja. Dekleti, ki sta bili sošolki na mesec, potem pa sta se morali
srednji gostinski šoli v Novem mestu, sta se zaradi osebnih težav odpravili v tujino brez jasnega cilja. Življenje na Madžarskem pa jima bo gotovo ostalo v spominu, predvsem zaradi grenkih izkušenj, ki sta jih doživeli tam: iskanja strehe nad glavo, nasilja prijateljev, beža-nja pred policisti, pomanjkanja denarja, ki ga je bilo za en
Lidija Pajek
znajti, in še česa. Prva je nad tamkajšnjimi razmerami obupala Lidija. Na podlagi njene izpovedi, da je Katja še vedno v Budimpešti na Madžarskem, pa so policisti, kot smo izvedeli na UNZ Krško, preko Interpola obvestili madžarsko policijo, kje se nahaja mladoletnica, za katero je bila razpisana tudi mednarodna tiralica. Če sta se dekleti na začetku skrivali pred tamkajšnjimi policisti, seje Katja po prijateljičinem odhodu tamkajšnji policiji javila sama. “Bivanje v Budimpešti, kamor sva prišli z vlakom, mi je ostalo bolj v slabem kot v dobrem spominu. Izkušnje so bile precej hude,” se spominja Lidija.
Izginotje deklet, o katerih dva meseca ni bilo nobenih sledi, je močno odmevalo v javnosti. Njuni starši so bili deležni hudih obtožb in kritik, nekateri mediji pa so jih tudi zaradi dvigovanja popularnosti prikazovali kot primer slabih staršev. Tako pravzaprav ni čudno, da tako Katjini kot Lidijini starši o
neprijetni zadevi nočejo več govoriti, čeprav muhe mladoletnikov niso nič nenavadnega.
Od vsakega posameznika pa je odvisno, na kak način bo izražal nezadovoljstvo nad okoljem, v katerem živi. Avanture in uporništvo, na kar ne vplivajo le starši, ampak tudi šola, prijatelji in celotna družba, so pač del odraščanja, le da se nekateri vanje podajajo z manjšim pomislekom na možne posledice. Na srečo se je avantura Katje in Lidije pravzaprav srečno končala
T. GAZVODA
Katja Lukek
Namesto na Siciliji kar v Umagu
Novomeški poklicni kolesarji so, zdesetkani, namesto na Siciliji nastopili v Umagu - Med mladinci Ribič letos še ne pozna poraza ■ Tbdi Krčani in Črnomaljci na samem vrhu
NOVO MESTO - Poklicno moštvo novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom naj bi te dni nastopalo na močni dirki na Siciliji, a so od tam zadnji trenutek sporočili, da dirke ne bo, ker je umrl direktor dirke. Sobotna dirka v Umagu, na kateri so ostali brez vseh šprinterjev, je bila zanje slab nadomestek za Sicilijo, bolj kot med člani pa so se izkazali dolenjski mladinci in pionirji.
Francija in dvakrat Grčija v Novem mestu
Slovenske rokometašice bodo vse tekme kvalifikacij igrale v Novem mestu
NOVO MESTO - Po izjemnem vzdušju in lepi zmagi na tekmi z Ukrajino, ki so jo prejšnji mesec slovenske rokometašice odigrale v novomeški športni dvorani, so dekleta izrazila željo, da bi v Novem mestu odigrale tudi preostale tekme kvalifikacij za svetovno prvenstvo Slovenska rokometna zveza jim je v dogovoru z novomeško občino in Agencijo za šport Novo mesto ugodila in novomeški ljubitelji rokometa bodo lahko že v sredo bodrili naša dekleta v boju s prvimi favoritkami v skupini, rokometašicami Francije. Tekma bo v sredo, 12. marca, ob 20.30. Isti dan ob 9. uri bodo v novomeški dvorani trenirale Francozinje, ob 11.30 pa bodo še zadnji trening pred pomembnim nastopom opravile Slovenke.
Morebitna zmaga nad FVancjjo bi našim dekletom dejansko že zagotovila najmanj drugo mesto in s tem odprto pot na svetovno prvenstvo. Glede na to, da so dekleta po zmagi nad Ukrajino povedala, da so jim na poti do uspeha v novomeški športni dvorani ogromno pomagali tudi številni gledalci in navijači, organizatoiji tekme s Francijo tudi tokrat pričakujejo polne in glasne tribune.
Grkinje so, v športnem žargonu povedano, outsider-ke, zato so izrazile željo, da bi obe tekmi odigrale v Sloveniji. Tekmi bosta 26. in 27. aprila. Tokratno srečanje s Francijo in pa eno od tekem z Grčijo bo tako kot tekmo z Ukrajino prenašala tudi Televizija Slovenija.
l.V.
Na kriterijski dirki v Umagu je poklicno moštvo krke Telekoma nastopilo močno oslabljeno, brez obeh Italijanov in brez obolelih Sandija Papeža, Bogdana Finka in Milana Eržena. Povrhu tega sta že v prvem šprintu padla edini šprin-ter v okrnjenem moštvu Boštjan Mervar in Pavel Šumanov, tako da je vlogo vodje moral prevzeti Uroš Murn, vendar se je vseeno dobro boril in z 19 točkami osvojil drugo mesto; zmagovalec Tadej Križnar iz kranjske Save je zbral točko več, tretjeuvrščeni Kranjčan Tadej Stare pa točko manj od Novomeščana.
Odpoved dirke na Siciliji je No-vomeščanom precej podrla predvidene načrte. Tudi naslednji konec tedna bodo nastopili v Umagu, kjer bo 140 km dolga cestna dirka, prvi resnejši preizkus pa bodo novome-
ški profesionalci imeli šele čez dobra dva tedna na dirki po Normandiji, ko bodo, upajmo, odpravili tudi zdravstvene težave.
Več veselja kot člani so imeli v soboto v Umagu mlajši tekmovalci z našega konca, pa ne le kolesarji novomeške Krke Telekoma, ampak tudi Krčani in Črnomaljci. Med starejšimi mladinci je že tretjič letos zmagal Novomeščan Peter Ribič (prvi je bil tudi v Medulinu in Umagu pred tednom), drugi pa je bil Krčan Uroš Dular (oba Krka Telekom), medtem ko sije tretje mesto priboril član krškega moštva Kobo Damjan Prevejšek. Med mlajšimi mladinci je zmaga prav tako pripadla novomeški Krki Telekomu, privozil pa jo je Krčan v novomeškem dresu Gregor Zagorc; tudi drugo mesto je pripadlo Krčanu, članu
Savaprojekta Primožu Četrtiču.
Nad razpletom dirke med pionirji so najbolj veseli v Črnomlju, saj so mladi belokranjski kolesarji dosegli dvojno zmago; prvi je bil Matej Starešinič, drugi pa Matjaž Vrtin, medtem ko je bil član krškega Savaprojekta Mišel Zalokar tretji.
I. V.
_ _ 1
iSr kM '
Peter Ribič je letošnjo sezono začel s tremi zmagami.
Odbojkarji so že zaprli štacuno
V zadnjem kolu prvenstva so v Žužemberku Novomeščani izgubili s Salonitom in Zužemberčani z Granitom Preskrbo - Sedem mesecev odmora - Ta čas dobro izkoristiti
ŽUŽEMBERK - Žužemberčani so v soboto v šali dejali, da so svojim zvestim gledalcem za zahvalo pred zadnjo tekmo letošnje sezone pripravili predtekmo, na kateri so se prvič v prestolnici Suhe krajine na prvenstveni tekmi pomerili dve moštvi 1. A-lige. Odbojkarji novomeške Krke so namreč morali tekmo zadnjega kola z najboljšim slovenskim moštvom, kanalskim Salonitom, odigrati v žužemberški telovadnici, ker je bila novomeška športna dvorana zasedena zaradi avtomobilskega sejma.
Tako so imeli žužemberški ljubitelji odbojke priložnost videti dobro predstavo med motiviranimi Novomeščani in nekoliko utrujenimi Kanalci, ki pa so se kljub vsemu potrudili, da ne bi prišlo do prese-
Z MAG ALI LESKOVCANI
TREBNJE - Na regijskem prvenstvu dolenjskih in posavskih osnovnih šol v streljanju z zračno serijsko puško so nastopile ekipe, ki so zmagale na občinskih šolskih tekmovanjih. Zmagali so Leskovčani, drugi so bili Brežičani, tretji Treba-njci, četrta pa ekipa OŠ Vavta vas. Med 29 tekmovalci in tekmovalkami se je najbolje odrezal Mitja Pacek, drugi je bil Gašper Arh, tretji Matija Kržan (vsi OS Leskovec), četrti Brežičan Iztok Zakošek, peti pa domačin Marko Starič. Škoda, da se tekmovanja niso udeležile ekipe osnovih šol iz Bele krajine in Sevnice.
nečenja. Novomeščani so začeli odlično in prvi niz dobili, drugega pa nesrečno izgubili. V tretjem je že zgledalo, da so krkaši ostali brez moči, a so se v četrtem spet prebudili, vodili z 11:9, tedaj pa seje športna sreča po nekaj zaporednih napakah Babnika in Žuniča obrnila na stran izkušenih gostov.
Tako kot tekma med Krko in Salonitom ie bilo tudi srečanje 1. B-ligašev Žužemberka in Granita Preskrbe bolj formalnost, saj sta si obe moštvi zagotovili obstanek v ligah že precej pred tem. Žužemberčani so nastopili brez balonarja Gorazda Kosmine in brez vseh kadetov, ki so naslednji dan igrali polfinalni turnir državnega prvenstva v svoji konkurenci. Tokrat so bili gostje iz Slovenske Bistrice boljši od Zužemberčanov.
S tem je državno prvenstvo za člane 1. A in 1. B lige končano razen za najboljša štiri moštva, ki jih čaka še boj za naslov prvaka v tako imenovanem play offu. Ker se bo
novo prvenstvo začelo šele jeseni, čaka odbojkarje kar 7-mesečni odmor, kar je velik nesmisel, ki si ga je s svojim tekmovalnim sistemom privoščila odbojkarska zveza Slovenije. Res je, da bodo nekateri igralci izkoristili poletje za odbojko na
• Sedemmesečni odmor bo predvsem Novomeščanom prišel zelo prav, saj morajo marsikaj postoriti, tako kar se tiče marketinške organiziranosti kluba samega, ki je letos že močno občutil pomanjkanje pokroviteljev in s tem denarja, kot tudi načrtnega dela z mladimi, kjer nekaj škriplje, sicer se ne bi na osnovnošolsko občinsko prvenstvo prijavila ena sama novomeška osnovna šola (Šmihel) in poleg nje le še dve ekipi iz žužemberške osnovne šole. Sedem mesecev je dovolj časa, da se marsikaj naredi, začeti pa je treba takoj. Skoda bi bilo, da bi šport, ki ima v Novem mestu tako lepo in tudi z uspehi bogato tradicijo, zamrl.
plaži, vendar to ni to. Vzdrževati primerno motivacijo za vsakodnevno vadbo, ki jo prvoligaški igralci nujno potrebujejo, je sedem mesecev brez resnejših tekem skorajda nemogoče.
I. VIDMAR
Trebanjski navijači so se pobotali z upravo in krepko pomagali pri zmagi Akripola nad Delmarjem ■ Krčani brez težav premagali sosede • Dobovčanov ni rešil niti Stojakovič
Akripol je doma ob pomoči Trebanjskih levov, ki so se pobotali s klubsko upravo, brez večjih težav premagal moštvo Delmarja, Krčani so se zastonj bali sevniške Lisce, AFP Dobova pa je doživela že svoj 10. poraz v letošnjem prvenstvu.
Rokometaši trebanjskega Akripola so imeli na tekmi proti Delmar-ju precej bolj bučno podporo s sicer vedno polnih tribun, saj so se navijači Tfebanjski levi pobotali s klubsko upravo in spet opravljajo svoje delo ter z bučno podporo predstavljajo osmega igralca svojega moštva. Čeprav po izenačeni igri v prvih minutah ni kazalo na lahko zmago, so Trebanjci v prvem polčasu že skoraj povsem dotolkli z razpoloženim Valenčičem v vratih zelo nevarne Primorce. Ti so se v nadaljevanju z obrambo po sistemu
5-1 sicer približali na tri zadetke, vendar se je domače moštvo, ki je ugotovilo, da tekma še ni povsem dobljena, v zaključku srečanja spet zbralo in o zmagovalcu ni bilo dvoma. Od naslednje tekme, ki jo bodo Trebanjci igrali v Sevnici, se Akri-polu obetajo nove točke, vendar tudi ta tekma ni vnaprej dobljena.
Medtem ko Trebanjci lahko še vedno objokujejo poraz s Slovanom, ki jih je stal tretje mesto na lestvici, so kljub vsem peripetijam tretji na lestvici Krčani, ki so se tekme z ekipo iz sosednje občine sicer bali, a se
KRKkZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• PRVI TURNIR NA PESKU-V soboto, 15. marca, bodo v teniškem centru Otočec pripravili otvoritveni teniški turnir na zunanjih peščenih igriščih. Tekmovanje bo posamično v ženski in moški konkurenci. Prijavite se lahko do petka, 14. marca, do 20. ure, po telefonu 322 607.
DAN ODPRTIH VRAT - V teniškem centru Otočec bodo ob
začetku sezone na zunanjih igriščih v nedeljo, 16. marca, pripravili dan odprtih vrat, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki si bodo igrišča pravočasno rezervirali, ta dan na peščenih igriščih igrali zastonj. V recepciji teniškega centra se lahko včlanite v TC Otočec in si tako pridobile 30-odstoten popust pri najemu zunapjih igrišč.
je izkazalo, da že odpisani Sevničani v telovadnici leskovške osnovne šole ne morejo presenetiti. Priliko, da si že skorajda zagotovijo mesto med prvo četverico, bodo imeli Krčani v soboto, ko se bodo v Velenju pomerili z Gorenjem, ki je ta čas precej v krizi in je izgubilo celo tekmo s predzadnjeuvrščenim trboveljskim Elektropromom Rudarjem.
V krizi pa je tudi moštvo AFP Dobove, kamor se je sicer sijajno vrnil na začetku sezone hudo poškodovani Nenad Stojakovič; ta pa je očitno edini v moštvu, ki je ta čas v dobri formi, vendar njegovih 9 zadetkov ni zadostovalo za zmago v gosteh proti Andorju, čeprav so Do-bovčani 6 minut pred koncem prvega polčasa vodili že z 11:6. Dobov-čane v naslednjem kolu čaka izredno težko srečanje z igralci Prul 67, ki so, tudi ko igrajo v gosteh, izredno nevarni.
l.V.
LIŠCANI POMETLI
SEVNICA - Le v prvi polovici prvega polčasa so se kadeti trboveljskega RK Spot Rudarja še količkaj enakopravno borili v derbiju rokometnega državnega prvenstva skupine jug s kadeti Lisce, ki so prvi polčas dobili z 12:9. Do konca tekme so Trboveljčani dosegli le še 3 zadetke, domačini pa so uprizorili pravo ekshibicijo in premagali Rudarja s 23:12. Za Lisco so dosegli zadetke: Lakar 8, Požek 6, Novšak 5, Mikerevič 3 in Močivnik L
Žužemberčani so med štirimi
Premagali Salonit s 3:0
ŽUŽEMBERK - Odbojkarski klub Žužemberk je v nedeljo, 2. marca, v telovadnici osnovne šole pripravil polfinalni turnir državnega prvenstva za kadete, na katerem so domači odbojkarji zasedli drugo mesto in se uvrstili na finalni turnir. Na prvi tekmi so je ljubljanska Brezovica s 3:0 premagala Bled, Žužemberčani pa z enakim izidom kanalski Salonit. V finalu so Žužemberčani proti Brezovici vodili že z 2:0, a so jim v zaključku tretjega niza pošle moči in prvo mesto je pripadlo Ljubljančanom, Salonit je bil tretji, Bled pa četrti. /
Domači odbojkar Rok Pucelj je bil proglašen za najboljšega napadalca, Perhaj iz Brezovice pa za najboljšega podajalca. Tako so Žužemberčani, ki so imeli lani državne prvake med starejšimi dečki, dosegli še en lep uspeh in tako rekoč v vseh mlajših kategorijah sodijo v sam državni vrh, kar potrjuje dobro in načrtno delo z mladimi. Vse tekme sta sodila Bon iz Novega mesta in Hari Murčehajič iz Trebnjega.
D. P.
ROKOMET
Moški, 1. liga, 19. kolo - AKRIPOL :DELMAR 22:15(10:5); AKRIPOL: Makarevič 1, Počer-vina 7, Čopič 7, Šavrič 3, Zarabec 2, Bilbija 2.
ANDOR : AFP DOBOVA 27:23 (11:12); AFP DOBOVA: Dapo 4, Begovič 2, Mijačinovič 3, Ocvirk 3, Cešnovar 2, Stojakovič 9.
KRŠKO: LISCA 28:18 (12:17); KRŠKO: German 5, M. Urbanč 1, Iskra 5, Vertovšek 4, Martinčič
1,	D. Urbanč 5, Privšek 4, S. Deržič 1, Čurak 1; LISCA: Blago-jevič 2, Povše 1, Rantah 2, Plazar
2,	Sečki 8, Kostevc 1, Simončič 2.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 38,2. Prevent 26,3. Krško 21, 4. Prule 67 20, 5. Akripol 20... 8. AFP Dobova 17... 12. Lisca 8.
20. kolo je bilo sinoči. AFP Dobova naj bi igrala doma s Pru-lami 67, Lisca doma z Akripolom, Krško pa v gosteh z Gorenjem.
l.B liga, 16. kolo - INLES RIBNICA : DOL TKI HRASTNIK 32:21 (12:14); INLES RIBNICA: Ilc 3, Hojč 9, Zbačnik 1, Pajnič 7, Henigman 1, Bartol 2, Lesar 2, Škaper 7; LESTVICA: 1. Škofljica 25, 2. Inles 23 itd.
ODBOJKA
Moški, 1.A liga, 14. kolo 2. kroga - KRKA : SALONIT ANHOVO 1:3 (11, -12, -5, -11); LESTVICA: L Gradis Maribor 26, 2. Salonit Anhovo 24,3. A banka Olimpija 18, 4. Fužinar 16, 5. Pomgrad 14,6. Krka 8,7. Šoštanj Topolšica 4, 8. Kamnik 2.
Za odbojkarje Krke je prvenstvo končano in jih čaka sedemmesečni premor do naslednje sezone, medtem ko se bodo prva štiri moštva za naslov prvaka pomerila v tako imenovanem piay offu.
1.	B liga, 14. kolo 2. dela -ŽUŽEMBERK : GRANIT PRESKRBA 0:3 (-10, -10, -12); LESTVICA: L Minolta Bled 26... 6. Žužemberk 10 itd. Šesto mesto Žužemberčanov je dokončno ne glede na odločitev o neodigrani tekmi med Črnučami in Žužemberkom.
2.	liga, 16. kolo - KAN KOVINAR : SDO BREZOVICA 3:1
(10, -13, 3, 11); LESTVICA: L Kan Kovinar 26 itd. V16. kolu bo v soboto, 8. marca, Kan Kovinar igral v gosteh s Portorožem.
3. liga, zahod, 16. kolo - GIMNAZIJA ŠIŠKA: MOKRONOG 2:3 (-10, 14, 3, -11, -8); KAN KOVINAR II : KRKA NOVO MESTO 3:0 (5, 6, 9); LESTVICA: 1. Bovec 26... 6. Kan Kovinar II 14, 7. Mokronog 12... 9. Krka II 8 itd.
Ženske, l.A liga, 11. kolo 2. kroga - KAEPA ŠOU VITAL FRUPI : TPV NOVO MESTO 0:3 (-8, -3, -4); LESTVICA: L Kemiplas Koper 20, 2. Infond Branik 18,3. TPV Novo mesto 16 itd.
V 12. kolu bodo Novomeščan-ke v soboto, 8. marca, ob 20. uri doma igrale z Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera.
l.B liga, 7. kolo 2. kroga - LIK TILIA : HIT NOVA GORICA 1:3 (9, -6, -15, -7); LESTVICA: 1. Marsel Ptuj 14... 5. Lik Tilia 4 itd. Lik Tilia bo v soboto, 8. marca, igrala v gosteh z Marselom Ptujem.
3. liga, zahod, 16. kolo - TPV NOVO MESTO II: HIT GORICA II (prestavljeno).
KOŠARKA
A-l liga, 17. kolo - IDRIJA : KRŠKO 75:68 (37:37); KRŠKO: Jeklin 20, Murovec 7, Bošnjak 17, Ademi 10, Krajcar 13, Kralj 1; LESTVICA: L Smelt Olimpija 36, 2. Satex Maribor 27, 3. Kovinotehna Savinjska 26... 10. Krško 23 itd. V soboto, 8. marca, bo Krško ob 20. uri igralo doma s Kovinotehno Savinjsko.
A-2 liga, 17. kolo - GRADBINEC RADOVLJICA : BREŽICE 78:62 (34:30); BREŽICE: F. Rozman 11, Černelič 2, Ogorevc 9, Rostohar 2, Antolovič 11, B. Rozman 2, Marčetič 9, Krošelj 16.
KRKA : LOKA KAVA (odigrano vnaprej) 88:73; LESTVICA: L Loka kava 33 (tekma več), 2. Krka 30, 3. Ilirija 29... 11. Brežice 20 itd.
V 18. kolu, ki bo 8. marca, bo Krka igrala v gosteh s Slivnico, Brežice pa doma ob 17. uri s Kemoplastom Šentjurjem.
Medalja ob dvajsetletnici
Karate klub Novo mesto praznoval - Franjo Skok na odprtem svetovnem prvenstvu tretji v šemi contactu
Trebanjski levi spet osmi igralec i dolenjski list i
NOVO MESTO - Na manjši slovesnosti, ki sojo člani Karate kluba Novo mesto ob 20-letnici obstoja po za javnost odprtem treningu 21. februarja pripravili v telovadnici na Otočcu, so podelili pokale najzaslužnejšim za razvoj kluba in svojim najboljšim karateistom. Na slovesnost so povabili tudi mojstra karateja iz Zagreba dr. Emina Topiča in dr. Ireno Topič ter demonstracijsko moštvo Budokaj centra iz Zagreba. Zagrebčani so se z domačimi karateisti pomerili v light contactu, s 4:1 pa so zmagali učenci domačega trenerja Šemsa Šehiča.
Naslednji dan so novomeški karateisti v Zagorju ob Savi nastopili na L turnirju za državno prvenstvo v Kick Boxu. Toni Turk v kategoriji do 89 kg, Franjo Skok v kategoriji nad 89 kg in Darko Milanovič v kategoriji do 56 kg so zmagali, medtem ko je bil Dušan Stojanovič v
NAJBOLJŠA ANDREJA IN MARKO
KOČEVSKA REKA - Strelski klub Moris iz Kočevske Reke je 21. februarja organiziral že drugič po vrsti tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem za direktorje in samostojne podjetnike iz občin Kočevje in Ribnica. Udeležilo se ga je 25 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli naslednje rezultate. Zračna puška moški: 1. Vlado Hajdinjak ml. (Črni potok) 177 krogov, 2. Marko Kos (Ribnica) 174,3. Vlado Hajdinjak st. 167; ženske 1. Tončka Poje 124 krogov, 2. Andreja Stankovič 117 (obe Koč. Reka), 3. Katja Kostanjšek (Koblarji) 108 itd. Zračna pištola moški: L Blaženko Štimac (Koč. Reka) 169, 2. Marko Kos (RI) 156,3. Vlado Hajdinjak st. 156; ženske: L Andreja Štankovič 132, 2. Irena Prus (Rl) 106, 3. Tončka Poje (KR) 98 itd. V kombinaciji sta bila najboljša Marko Kos, ki je prejel pokal kot najboljši strelec, in Andreja Stankovič, ki je prejela priznanje kot najboljša strel*
ka'	S. KEP
kategoriji do 40 kg drugi. Istočasno je bil tudi mednarodni turnir v light contactu v Zagrebu, kjer je Vlado Ilinkovič zmagal.
V italijanskem mestu Casale Monferrato je bilo L in 2. marca odprto tekmovanje za svetovno prvenstvo za mladince in člane v šemi in light contactu. Od Novo-meščanov je na prvenstvu v okviru slovenske reprezentance nastopil Franjo Skok, ki je v kategoriji nad 89 kg osvojil bronasto kolajno.
INVAZIJA MIRNČANOV
MIRNA - Na drugem letošnjem državnem turnirju za igralce do 12. leta je v Lendavi nastopilo kar 16 nadobudnih članov badmintonskega kluba Tom in dva člana novomeškega kluba, ki zadnje čase resno dela tudi z mladimi igralci. Po pričakovanju so bili mirnski bad-mintonisti najuspešnejši med deklicami, kjer sta se v finalu pomerili sestri Silvester, zmagala je Urša, medtem ko je še bolna Špela kasneje izgubila tudi dvoboj za drugo mesto in je bila na koncu tretja. Z osmim mestom je presenetila Thja Borštnar, za katero je bil to prvi nastop na turnirju.
SLAB DAN KEGLJAČEV
KOČEVJE - Kočevski kegljači in kegljačice so imeli slab dan. V Kamniku so izgubili tekmi proti domači Eti s 5:3. Člani so srečanje dobro začeli, saj so do tretje igre vodili, a so zaradi slabše končnice izgubili. Uidi članicam sreča ni bila naklonjena, saj bi ob večji zbranosti lahko osvojile pomembni točki.
PREDAVANJE ZA JADRALCE
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo v četertek, 6. marca, ob 19. uri v novi sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Novem mestu pripravil predavanje Draga Kos-graberja z naslovom radiotelefonija na morju.

SENZACIJA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Črnomaljci, ki nastopajo v drugi slovenski kegljaški ligi, so konec minulega tedna presenetili do tedaj vodilno moštvo lige in lanskega prvoligaša ravenskega Fužinarja. Kljub temu daje igralec gostov Ivo Mlakar z 939 podrtimi keglji postavil nov rekord kegljišča v Kanižarici (stari rekorderje bil domačin Željko Goleš s 932 podrtimi keglji), so gostje tekmo s črnomaljskim Rudarjam izgubili s 3:5. Črnomaljci so ob tem zbrali skupno 5074, njihovi gostje pa 5048 točk. Rudarje tako s 15 točkami na lestvici zahodne skupine druge lige šesti.
Mnogobojske medalje Fitu in Krki
Najbolj prepričljivo je na dvoranskem državnem prvenstvu v mnogobojih zmagal novomeški mlajši mladinec Andrej Murn - Sandri Planinc zlato med starejšimi mladinkami
NOVO MESTO, BREŽICE - V soboto, 1. marca, so se slovenski atleti še zadnjič v letošnji sezoni pomerili na dvoranskem državnem prvenstvu, tokrat v mnogobojih v Celju, kjer so novomeški in brežiški atleti osvojili največ medalj.
ZASLUŽENA ZMAGA
RIBNICA - Tekma z dvema raz-'•čnima polčasoma in zaslužena 2niaga Ribničanov je kratka ocena ječanja med rokometaši Inlesa in ^pla iz Hrastnika, ki ni navdušila. Ribničani so gledalcem v prvem Mčasu trgali živce, saj so v obram-igrali brezvoljno, v napadu pa neučinkovito. V polčasu so zalegli nasveti trenerja Šibile, kije pokaral varovance. Ko je v vratih “ukiča zamenjal Žagar, je “ledjem” steklo. Od 40. minute na-Pfej so dosegali zadetke kot po ■ekočem traku, gostujoča ladja seje Potapljala, le sreča jo je rešila 'ežjega poraza. Posebej so se izkazi Hojč, Pajnič in Skaper ter Nmlajši Ilc, ki je gostom ukradel kar precej žog.
Najbolj zanimiv je bil izredno izenačen boj klubskih tovarišev iz novomeške Krke - Matjaža Bukovca in Marka Pusta med pionirji, ki ga je z za 23 točk boljšim izidom dobil Bukovec, medtem ko je bil član brežiškega Fita Boris Žerjav tretji. Podobno je bilo med pionirkami, kjer sta se vse do zadnje discipline za zmago enakovredno potegovali Manja Praznik iz novomeške Krke in Anja Čepin iz brežiškega Fita. Zmagala je Novomeščanka z vsega 36 točkami prednosti.
Najbolj suvereno je do zmage med mlajšimi mladinci prišel Novo-
Andrej Murn
meščan Andrej Murn, ki je zmagal v šestih od sedmih disciplin, že pred zadnjo, tekom na 1000 m, pa je imel več točk kot nasprotniki na koncu tekmovanja. Tako je mladi novomeški up osvojil že tretji naslov državnega prvaka, saj je pred tem zmagal tudi v troskoku in teku na 60 m z ovirami, kjer je kar za 22 stotink popravil državni rekord za mlajše mladince.
Med mlajšimi mladinkami si je Snežana Miladinovič (Krka) pribo-
KLJUB VSEMU
RIBNICA - Navkljub vsem težavam so Rokometaši Prizme iz Poni-kev več kot zasluženo premagali vodilni Preddvor s 23:21. Gostitelji, ki tekme igrajo v Ribnici, so presenetili s tesnim pokrivanjem v obrambi, ki je zmedlo gostujoče beke. Ker Prizmi primanjkuje igralcev, je moral na igrišče tudi trener Safet Melkič. V Kopru so rokometaši Kočevja zamudili priložnost za novo presenečenje (26:19). V prvem polčasu so bili enakovredni, saj je bil izid 9:9. V zadnji sekundi je Malnar iz prostega strela dosegel zadetek, a sta ga sodnika razveljavila. Za nameček sta moža v črnem Kočevca izključila do konca tekme, kar se je močno poznalo v igri.
Podbočje ima pravega prvoligaša
Interier odstopil od glavnega pokroviteljstva nad krškimi košarkarji - Spet v okviru športnega društva Podbočje - Izgubili pomembno srečanje - Enako Brežičani
. KRŠKO, BREŽICE - Potem ko je skrahirani Interier odstopil kot glav-Pokrovitelj, je moral spremeniti ime tudi košarkarski klub Interier K*'5k0) k, i,0 ,j0 konca te sezone nastopal pod imenom Krško, deluje pa v “kviru športnega društva Podbočje, kjer so tudi sicer njegove korenine, “red leti so se v Krškem pojavile velike ambicije in seje klub iz Podbočja Preselil v središče občine. Po propadu Interierja ima tako Podbočje spet Prvoligaša, a najbrž ne za dolgo.
Tekma z Idrijo, ki je bila še do ^hote neposreden tekmec Krčanov ?.a mesto med prvo osmerico A-l *‘8e, je bila za Krčane oziroma krške košarkarje zelo pomembna. Po po-ra*u zaostajajo za osmim mestom že ?a dve točki in v zadnjih petih kolih, k° se bo Krško pomerilo doma s hetjeuvrščeno Kovinotehno Savinjsko, v gosteh z zadnjeuvrščeno Rogaško, doma s petouvrščeiwn Litostrojem Slovanom, v gostem s Cetrtouvrščenimi Domžalami in v ^dnjem kolu doma z mariborskimi LKni, ki so sedaj ze enakim številom :°o za mesto pred Krčani, ne more-J° računati več kot na morebitni dve ?magi. To pa je premalo, da bi se 'kognili play outu oziroma nastopu v skupini osmih moštev, ki se bodo v končnici prvenstva borila za štiri mesta med najboljšimi.
Kljub vsemu so se košarkarji Krškega v Idriji dobro upirali, v Pryem delu prvega polčasa celo v°dili s 7 točkami, predvsem v dru-8em polčasu pa jim je zmanjkalo
moči in priložnost je splavala po vodi.
Še slabše gre drugemu košarkarskemu moštvu iz Posavja, ki se trudi obstati v A-2 ligi. Brežice, kamor se je po navalu tujcev in drugih kupljenih igralcev iz Interierja umakni-
la večina tistih košarkarjev nekdanjega Podbočja, ki košarkarske žoge sicer niso postavili v kot, a zanje v Krškem ni bilo mesta, so v letošnji sezoni dosegli vsega tri zmage. Tokrat so se brežiški košarkarji tako kot krški srečali z neposrednim tekmecem z dna prvenstvene lestvice in po porazu v Radovljici je tamkajšnji Gradbinec, ki je še vedno za mesto pred njimi, le povečal razliko v točkah, si zagotovil 10. mesto in s tem prednost v kvalifikacijah za obstanek v ligi.	j y
Obetavna rokometna šola
Kadeti sevniške Lisce jurišajo na zmago na prvenstvu - Najresnejša ovira bodo evropski prvaki Celjani
Spominski pohod in skulptura Vanje Furlana
Kip bo stal pred domom pri Gospodični
NOVO MESTO-Na mestni občini Novo mesto so se odločili, da bodo vsako leto ob obletnici smrti alpinista Vanje Furlana pripravili spominski pohod na Goijan-e«, ki ga bo izvedlo Planinsko društvo Novo mesto.
Letos 15. avgusta bo ob Prvi obletnici Furlanove smr-(i ob planinskem domu pri Gospodični novomeški župan Franci Koncilija odkril skulpturo v spomin na novomeškega alpinista, za katero *o že objavili javni razpis, Umetnik, ki bo predložil najbolj Jo idejno rešitev, pa bo Uagrajen z 200 tisoč tolarji.
Letos nameravajo pripraviti tudi odlok o priznanjih in Pagradah na področju športe, v katerem bodo opredeljena tudi priznanja alpinistom in planincem, ki bodo tosila ime Vanje Furlana.
SEVNICA - Kadeti Lisce so tekmovanje za državno prvenstvo rokometašev v kadetski ligi jug prvikrat končali na prvem mestu in tako uresničili pred začetkom prvenstva napovedani cilj.
Že v nedeljo so si kadeti Lisce spet zbrali, da so si ogledali kasete s tekme s Celjani, ki sojih Sevničani v prvem krogu doma premagali. Tako bodo v finale prinesli vsaj dve točki, če pa bi jim irspel še podvig v Celju, bi gotovo že lahko govorili o prvi zmagi kadetov Lisce tudi po končanem celotnem prvenstvu. Navzlic zaradi poškodb nepopolni ekipi so po edinem porazu v 1. kolu v TVbovljah nanizali 13 zaporednih zmag.
Razen prvenstvenih tekem vsak teden od srede septembra do srede decembra so kadeti Lisce to sezono zmagali še na kadetskem turnirju v Brežicah, odigrali 4 tekme z drugo ekipo Akripola, 3 s sevniškimi
OBNOVILI BREŽIŠKI ŠAHOVSKI KLUB
BREŽICE - Po dolgem zatišju so brežiški šahisti spet začeli delovati. Doslej namreč niso imeli prostora. Zato so nekaj časa igrali drugod in plačevali drago najemnino, ker pa jim je zmanjkalo denarja, so prekinili dejavnost. Proti koncu lanskega leta jim je prostor ponudil nogometni klub iz Brežic. Priglasilo se je okoli 20 šahistov, med njimi tudi nekaj šolarjev. Klub še vodi Ivan Mlakar, obrtnik iz Brežic. Vsak ponedeljek igrajo šah v omenjenem prostoru in se pripravljajo za tekmovanja. Pripravili so tudi že tekmovanje po šolah. Najboljši učenec se je udeležil državnega tekmovanja.	B HQRVAXIč
mlajšimi veterani in s člani RK Brežice. Mlajši del ekipe (letnik 1981) je na 5. Sumejevem memorialu dosegla 2. mesto. Na dosedanjih polfinalnih turnirjih so Sevničanc ponavadi zaustavili Celjani, v tej sezoni pa sta prvikrat oblikovani dve polfinalni skupini, v katerih odigravajo tekme po dyoltrožnem ligaškem sistemu. ^
Po drugi plati pa Božo Senica in vodja Vlado Močj^pik ugotavljata, da še vedno nimajo vsaj primernih razmer za delo, vsaj še en večerni termin za trening v dvorani in dva treninga skupaj z igralcema članske vrste. Potrebno bo tCt^ži nezgodno zavarovanje preko kluba, kajti običajno ostanejo starši ob poškodbi otroka sami z otrokom in velikimi stroški.
Za sevniški rokomet bi bila neprecenljiva škoda, če bi se tako nadarjena in obetavna generacija razgubila po drugih klubih. Izračunali so, da je cenejša tekmovalna sezona ekipe do 21 let, ki bi odpravila prepad v prehodu iz kadetske v člansko reprezentanco kot pa nakup enega tujega igralca.
PAVEL PERC
rila srebro, med starejšimi mladinkami pa je zmagala Krčanka Sandra Planinc, druga je bila Barbara Gramc (obe Fit)in tretja Maša Fink (Krka). Tudi med članicami sta dve medalji odšli v Dolenjske Toplice: srebro je s sabo odnesla Gordana Djurič, ki sicer nastopa za Olimpijo, bron pa so okoli vratu obesili mladi atletinji novomeške Krke Andreji Blatnik.
LISEC POKALNI ZMAGOVALEC
VELENJE - Na 1. pokalni tekmi v karateju za osnovnošolce v Velenju je med 360 tekmovalci iz 25 klubov Sevničanom uspelo osvojiti 5 kolajn. Danilo Lisec je v borbah v kategoriji starejših dečkov nad 60 kg vse nasprotnike gladko premagal in osvojil naslov pokalnega zmagovalca. V kategoriji do 60 kg je bil Denis Orač 2., Darijan Tabak pa 3. Bron si je v kategoriji mlajših dečkov do 40 kg priboril še Denis Špi-lar. Bron so osvojili starejši dečki (Rok Črepinšek, Lisec in Orač) sevniškega karate kluba tudi v kategoriji kata ekipno. V skupni razvrstiti tekmovalcev posamezno trenutno vodi Denis Orač, ki je na pokalni tekmi osvojil 2. in 4. mesto v športnih borbah, pred Trboveljčanom Jernejem Simerlom.
KOČEVKE LAHEK PLEN.
KOČEVJE - Močno oslabljena kočevska vrsta, v kateri sta manjkali poškodovani Dragičevičeva in Mikulinova, ni nudila odpora boljšim gostiteljicam, končni izid je bil 26:17. Po izenačenih uvodnih minutah so v nadaljevanju Ajdovke hitro povedle in že sredi prvega polčasa imele prednost desetih zadetkov. Varovanke trenerja Mikulina niso imele recepta za igro v obrambi, kar so nasprotnice izkoristile in sredi drugega polčasa vodile s 15 zadetki razlike.
Debevec pohvalil strelce
Tina Grabnar v samostrelu brez prave konkurence - Po novem letu med članicami - Bo v reprezentanci tudi Jani Hrovat?
SEVNICA - Da bi prispeval k popularizaciji strelskega športa, je Sevnico, na povabilo predsednika sevniške strelske družine Heroja Maroka, Mirka Ognjenoviča, obiskal najboljši slovenski strelec, Rajmond Debevec. Po pogovoru na sevniškem radiu smo z Rajmondom in mladima sevniškima reprezentantoma, Tino Grabnar in Janijem Hrovatom poklepetali še mi.
Rajmond Debevc ima v lasti še 7 svetovnih rekordov, zaposlen je pri Slovenski vojski in ima kot poklicni strelec za sponzorja SKB banko banko. Rajmond je posegel že po neštetih kolajnah na raznih tekmovanjih, dvakrat je bil že zelo blizu olimpijski medalji, tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Atlanti. O sevniških strelcih ima Debevc zelo dobro menje, zlasti o Tini Grabnar in Janiju Hrovatu.
Študentka 2. letnika agronomije Tina Grabnarje še kot mladinka s samostrelom lani kar pometala s konkurenco in kot za šalo postavljala nove državne rekorde.
Odlična je tudi v streljanju s standardno zračno puško. Samostrel si mora sposojati, saj stane okrog 3600 mark. Streljanje ji vzame veliko časa, saj skoraj vsak dan vadi. Državni rekord za mladince in mladinke v samostrelu je Tina dvignila že do 386 krogov. Z zračno puško je dosegla osebni rekord 388 krogov v Budimpešti. Od novega leta je Tina že pri članicah, kjer je seveda konkurenca mnogo hujša, in si bo morala majico z državnim grbom še priboriti.
Konec lanskega leta je zašel v manjšo krizo najboljši strelec pri SD Heroj Marok Jani Hrovat. Je poklicni vojak, zaposlen pri MORS v Cerkljah. Bil je že 3. in 4. v Sloveniji. Po zadnjih tekmah Jani spet dobiva dober občutek. Med svoje najhujše konkurente v družini šteje Danila Petrina, zelo hvali tudi mladega Gorazda Cim-perška, ki je bil s pištolo na nedavni kontrolki 4., čeprav strelja šele eno leto.
P. PERC
Tina Grabnar
Jani Hrovat
ŠTAJERCI SLABSI
KOČEVJE - Da so ekipe iz Štajerske slabše kot druge iz zahodne Slovenije tudi v prvi B ligi, je pokazala tekma med Snežnikom in Celjem. Kočevci so bili premočni, predvsem ie dobro funkcionirata
naveza Polovič-Štefanišin, za katero gostujoča obramba ni imela rešitev. Veteranom so izdatno pomagali tudi mlajši, ki so brez težav polnili gostujoči koš. Ob večji zbranosti bi jim prizanesli hujši poraz, kot je bil (86:63).
Božo Senica
f Mercator
V akciji s proizvajalci od 20.2. do 8.3.'97
Za vas smo izbrali vrsto odličnih izdelkov po ugodnih ce lah.
Označeni so z rumenimi okvirčki!
Nakup v Mercatorju je dober nakup!
Bonboniera Boeri, Cremini 200 9
369.00
Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kje je dva tisoč mark?
Dol. list št. 7, 20. februarja
Odgovor na javno vprašanje kočevskemu županu, ki ga je zastavilo društvo prijateljev Oer-Erkenschvvick in novinarka M. L.-S.:
Društvo prijateljev Kočevja iz Oer-Erkenschvvicka si izredno prizadeva, da bi ohranili stike med nekoč rudarskimi mesti Oer-Erkenschwick in Kočevje. V ta namen so člani društva sami zbrali in podarili občini Kočevje 2.000 DEM. Namen tega darila je bilo delno pokrivanje stroškov, ki so nastali zaradi udeležbe športnikov na 3. igrah prijateljskih mest, ki so potekale od 31.5. do 5.6.1995 v Angliji. Zato ta denar ni bil nakazan kočevskemu Društvu prijateljev Oer-Erkenschwicka, kije bilo med drugim ustanovljeno šele 26.8.1996. Stroški udeležbe na igrah so znašali 1.279.414,00 SIT. Predvideno je bilo, da bodo finančno pomoč izročili že v Angliji, vendar se to ni zgodilo, ker se nisem mogel udeležiti iger. Denar pa so želeli izročiti osebno županu. Denar sem prejel na obisku v Oer-Erkenscwicku 26.8.-30. 8. 1995, in ne 10.9.1996, kot je navedeno v javnem vprašanju. Po vrnitvi sem denar takoj deponiral v občinsko blagajno. Iz priložene splošne položnice pa je razvidno, da je bil pozneje v tolarski protivrednosti nakazn na ŽR proračuna občine.
Naj povem še to, da smo v letu 996 fin
Pr
kark iz Kočevja na razstavi v Oer-Erkenschvvicku. Stroški so znašali 384.000,00 SIT. Financirali pa smo tudi stroške, ki so nastali pri obisku predstavnikov društva iz Oer-Erkenschwicka v Kočevju leta 1996 v višini 27.370,00 SIT. Obisk je organiziralo kočevsko društvo.
Na vprašanje, zakaj nisem odgovoril ge. Sonji Bižal, lahko povem, da sem pismo prejel, vendar brez jasnega naslova pošiljatelja in podpisa. Zato tudi nisem nanj odgovoril.
S tem, da pni je IO društva pred enim mesecem zastavil javno vprašanje, nisem seznanjen in tudi v vprašanju v Dolenjskem listu ni navedeno, kje je bilo to javno vprašanje objavljeno.
Želel pa bi spomniti Društvo prijateljev Oer-Erkenschwika, da
1996 financirali dogovorje aredstavitev del amaterskih sli-
Dravske Banovine je imela 2959 prebivalcev, 576 hiš, posestnikov 424, kočarjev 101 in 68 najemnikov.
Občini dajejo obeležje lepe doline ob vodah in hribovje, ki se dviga iznad njih; dolina, ki spremlja med vinogradnim Ljubnom (548 m) in Rigljem in se pri Toplicah nekoliko dvigne in prevesi v dolino ob Radeščci, ki prehaja v široko dolino ob Krki ter se pod Sotesko razširi v plodno polje. Preko Krke, ki reže občino v njenem delu, vodita tu dva lesena mostova. Na desnem bregu sprejema Krka pritoke: Srhavnik, Radešco z Obrhom. Nad dolino se precej na z. strmo dviguje gozdnati Rog, na s. pa planota Kulova sela (597 m), Plešivica (590 m), Preloge (560 m). Lep razgled nudijo slikovite gorice z Ljubnom (548 m), Sv. Vidu (536 m) in Velikim Rigljem (330 m). Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in dnino oziroma s prevozom in prodajo lesa. Gozd je smrekov, bukov, gabrov in hrastov.
Sedež občine je v Toplicah in spada pod srez N. m. Ima žan-damerijsko postajo, župnijsko cerkev sv. Ane. Šola je bila ustanovljena 1843.1., ima javno knjižnico, SKJ, PCDM, Gas., Strelsko društvo, PVSD, DKfid, vodovod in elektriko. Znamenito kopališče se nahaja sredi Toplic, do tu običajno suha struga Šušice, v katero se zliva topla voda. V kraju je bilo nekoč pet sejmov. Kopališki dom ima pet privatnih bazenov in dva skupna. Gostiln je bilo včasih v kraju sest; več tudi trgovin, mesariji in pekarija. Prebivalstvo okoliških krajev se tudi preživlja z delom v gozdovih. Je tudi več obrtnikov, ki slovijo po svoji sposobnosti in pridnosti.
Za Toplice se omenja, da se je tod razvijala prosvetna dejavnost, za kratek čas so bile po vaseh veselice, ki sojih prirejali gasilci.
Vsa važna obvestila je pred cerkvijo prebral občinski sluga, da sp bili občani o vsem obveščeni. Županje delal za občino honorarno. Občinski možje pa so za sejnine dobili mogoče ob letu nekaj dinarjev. Že takrat jim je dajala preglavice večinoma prazna blagajna. Le ob volitvah v državni zbor so takratni poslanci poskrbeli (Kulovec, Klinc in še nekateri), da so se začela javna dela (regulacija Cerkavnika, razni leseni mostički, pota). Potem je pa glavno breme padlo na župana, ki je komajda plačeval tajnika.
Tako je bilo pred 70 leti.
TONE VIRANT Soteska
Mladim višje zavarovalnine
Dol. lisi št. 6, 13. februarja
Mladost je norost, ki skače čez potok tam, kjer je most. Zagotovo se norost kaže pri večini mladih tudi na cesti, ko včasih po njih brezglavo divjamo; šele
i pc
kasneje
pa začnemo dojemati, kako bi se lahko naša vožnja končala. Na žalost pa so v tej veliki množici mladih voznikov tudi taki, ki jim je bila možnost, da bi jih po končani vožnji spreletel srh ob razmišljanju, kaj vse bi se lahko med vožnjo zgodilo, za vedno vzeta na najbolj krut način - s smrtjo.
Vse mlajše od petindvajset, ki imamo to srečo, da še vozimo, bodo v prihodnosti zavarovalnice tudi v upanju, da nas na cesti ukrotijo, močno udarile po žepih ob registraciji vozila. Ali je res v njihovem interesu, da na ta način zmanjšajo število prometnih nesreč, v katerih smo udeleženi mladi, ali si hočejo na ta način “prigrabiti” še več denarja? Zagotovo je, da s tem prometnih nesreč ne bodo zmanjšali, lahko se zgodi, da jih bo prav zaradi tega še več, saj bodo nekateri mislili da so z višjo zavarovalnino plačali tudi večjo svobodo na cesti. V nekaterih državah, ki jim ni samo za to, da bi čimbolj oželi voznike, imajo veliko boljše rešitve. Voznik, ki opravi vozniški izpit, dobi začasno dovoljenje, ki ponavadi velja tri leta. Ce se v tem času dokaže za primernega in vzornega voznika, dobi stalno vozniško dovoljenje. Tako je možnost, da bo postala noga pretežka, da bo alkotest pokazal več kot 0,5, mnogo manjša tudi zaradi strahu pred izgubo vozniškega dovoljenja.
Glede na sedanje stanje je prihodnost, v kateri bo veliko manj prometnih nesreč, zavita v gosto nem zapisu krajevnega leksikona meglo. Predvsem od nas, mladih
sem tudi sam med ustanovnimi člani društva in ne vem, zakaj me ne vabijo na sestanke društva ali IO. Menim, da bi bil to primernejši način za reševanje nejasnosti.
Župan:
JANKO VEBER, dipl. inž. gr.
Topličani so za svojo občino
Dol, list št. 8, 27. februarja
Občina Toplice je bila občina že pred 70 leti v takratni Dravski banovini. Obsegala je sledeče vasi: Cerovec, Dobni Dol, Dolenje Sušice, Dolenje Gradišče, Dolenje Polje, Dolenji Bušinec, Drenie, Gabrje, Gorenje Gradišče, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Gorenji Bušinec, Hrib, Loško vas, Meniško vas, Obrh, Podho-sto, Podturn, Sela, Selišče, Sotesko, Suhor, Toplice, Uršna sela, Veliki Rigelj in Verdun. Po takrat-
voznikov, in vseh tistih, ki bodo vozniški izpit naredili, pa je odvisno, ali se bo število strani Črne kronike skrčilo na minimum. Pa srečno!
A. BLATNIK Soteska
Srečanje preteklosti s sedanjostjo
Dol, list št. 8, 27. februarja
Avtor razstave Mitja Ferenc se je pred šestimi leti lotil topografske obdelave Kočevske. Svetovalec za kulturno dediščino iz Ljubljane naj bi pojasnil, kako je ta narodnostna manjšina izginila z zemljevida. “Nenadna izselitev skoraj vsega prebivalstva s 800 kvadratnih kilometrov velikega območja, vojno pustošenje, povojno propadanje in...”
Prebivalci Spodnjega Posavja in Obsotelja dobro vemo, da izselitev Kočevarjev ni bila tako nenadna, saj so se Kočevarji poleti 1941 šopirili po okupiranem ozemlju in si izbirali kmetije za naselitev. Da gre zares, smo jim verjeli šele, ko je nemška oblast s plakati objavila, da nas bo iz “državnopolitičnih razlogov” izgnala z naših domov in naših kmetij. Kočevarji torej niso iz Kočevske “izginili kot kafra”, temveč so nemški okupatorji zanje pripravili naše domove in naše kmetije, kjer so ostali do pomladi 1945 oziroma do propada velikega nemškega rajha, zbežali so skupaj s poraženo okupatorjevo armado. Svojo “izgubljeno” kulturno dediščino pa so jeseni 1941 prodali italijanski družbi Emona.
Poskus prikaza Kočevarjev kot nekakšnih žrtev je v popolnem nasprotju z zgodovinsko resnico, da so bili aktivni nosilci ponemčevanja dela slovenskega ozemlja. Tega jim nekdanje žrtve ne bomo nikoli pozabile. Zaradi njih smo bili takratni otroci ob svoje otroštvo in možnost normalnega šolanja. Tega nam naša bivša država pa tudi sedanja še do danes nista povrnili. Ko smo se jeseni leta 1945 vračali na svoje opustošene domove, smo tu in tam res našli nekaj ostankov kočevarske dediščine, ki je niso ob begu mogli odnesti s seboj. Bežali pa so v svojo staro domovino Nemčijo.
Gospod Mitja Ferenc pa tudi vsi, ki bi želeli vedeti kaj več o dogajanju pri nas v letih 1941-1945, naj preberejo knjigo dr. Toneta Ferenca Nacistična razno-rodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945, Maribor 1969, ali pa vsaj povzetek te knjige, objavljen v zborniku Izgnanci.
Društvo izgnancev Slovenije, Ljubljana 1993, str. 19 -107.
CIRIL MARINČEK Celje
Kočevski Petri Klepci
Dol. list št. 8, 27. februar
Spoštovana gospa M. L.-S., glede na to, da ste ljudskega junaka Petra Klepca primerjali kot osebnost v negativnem smislu, vam svetujem, da si pripovedko o Petru Klepcu preberete.
JOŽE GORŠE Ihrjaška 2 Kočevje
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Dan žena ne sme utoniti v pozabo!
Spomin na požrtovalnost
8. marec je praznik vseh žena, katerega ne more zamenjati noben drug praznik, čeprav si mnogi prizadevajo, da bi 8. marec odšel v pozabo. Bilje ustanovljen daljnega leta 1910 v K”benhavnu, da bi tudi ženske prišle do enakopravnosti, da bi se uveljavile v poklicnem in družbenem delu. Prvo praznovanje je bilo že v letu 1911 v mnogih državah, tako tudi v Avst-ro-Ogrski. Zaman so tudi Slovenke zahtevale svoje pravice, saj so bile oblasti vedno gluhe. Prišlo je leto 1941, ko so se ženske vključile v NOB, nato kongres protifašistične zveze žensk leta 1943. Ženske so v boju proti okupatorju določile svoje vlogo in svoje mesto v družbi. Prvič v zgodovini so dobile pravico iti na volitve ter s tem pokazale, da so tudi one enakovredne.
Ženske si želijo, da bi 8. marec ostal njihov praznik, kar bi hkrati pomenilo priz-
nanje za vsa dela, ki jih opravljajo na vseh področjih. Vse to delajo z velikim znanjem
in pogumom. Ta praznik ne sme biti pozabljen! Naj bo to spomin na bogato delo vseh
Žena'	E. LAUŠEVIČ
Šentjernej
•	Hujša od težav je težnja, da bi se jim izognili. (Oesch)
•	V šahu in politiki je največkrat predmet manipulacije kmet. (Jurič)
Ne poznajo zgodovine ali to počno nalašč?
0b predlogu o odpravi poimenovanja šole po komandantu Stanetu Rozmanu
ČRNOMELJ - Prejšnji teden je občinski odbor demokratične stranke upokojencev obravnaval dejavnost stranke v preteklem letu. Ko so ocenjevali delo svojih članov v občinskem svetu, niso mogli mimo negativne ocene nekaterih strank, ki skušajo spreminjati imena šol in ulic. V primeru imena komandanta Staneta, ki se je boril za večjo samostojnost slovenske države, predlagatelji sprememb ne poznajo zgodovine ali pa to počno namenoma. Svobodoljubni, demokratični narodi so ponosni na svoje veterane. Šola, poimenovana po slovenskem legendarnem komandantu, je lahko ponosna na to. Občinski svet je na zahtevo svetnikov nekaterih strank skušal vnesti celo protizakonita določila v zvezi z imenovanjem predstavnikov svetov šol in ustanov. Zadovoljni niso bili tudi z odgovorom uprave glede zmanjševanja volišč, da so zaradi tega precej prihranili in da udeležba ni bila nič manjša. Občane bi morali o nameravanih spremembah obvestiti.
Občinski odbor je kritiziral tudi razraščanje administracije na lokalni in republiški ravni. Politiki zagotavljajo svojim volilcem od sprejetja ustave, da se bo državni aparat racionaliziral in zmanjševal, vendar pa praksa kaže, da se birokracija se krepi.
J. DRAGOŠ
Dokazujemo, da zgodovine ne pozabljamo
Ohranjamo spomenike NOB
Naša organizacija je na lanskoletnem zboru sklenila obnoviti vse spomenike NOB na našem območju. Obnovili smo vse črke na spomenikih, kjer je bilo potrebno, in očistili okolico. Na pobudo Jožeta Bučarja iz Bušinca, ki je predsednik Društva za vzdrževanje grobišč v Kočevskem Rogu, so uredili spomenik NOB v Kočevskih Poljanah.
Prijetno smo bili presenečeni, da je bil spomenik NOB v Podho-sti pri Dolenjskih Toplicah, ki ga je ze močno načel zob časa, očiščen, kot bi bil nov. Za to delo gre zahvala Jožetu Šenici iz Žužemberka, ki je z vztrajnim delom očistil spomenik, na katerem je vpisan tudi njegov stric. Prav tako se moramo zahvaliti našemu članu Marjanu Finku in nekaterim vaščanom Podhoste, da so obnovili stopnišče do spomenika NOB.
Ker sodelujemo z organizacijo KZ NOB iz Žužemberka, tudi vemo, da so bile na območju Suhe krajine na vseh spomenikih in obeležjih obnovljene črke ter urejena okolica spomenikov. Največ zaslug za to imata tajnica združenja m njen mož Jože Senica. Naj se na tem mestu zahvalimo vsem,
* Uničevalci spomenikov narodnoosvobodilnega boja še kar naprej opravljajo pritlehno umazano delo in svoje kremplje širijo na šole, ulice in druge javne ustanove, ki kakorkoli skromno spominjajo na dogodke iz velikega osvobodilnega boja zoper razne okupatorje in njim zveste domače pomagače. V imenu bork in borcev 4. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade ZAHTEVAMO, da se za vselej preneha to primitivno in nekulturno početje, ki globoko žali narodni ponos slehernega poštenega Slovenca.
IVO BAJC za Skupnost bork in borcev Gubčeve brigade
ki so kakorkoli pomagali pri obnovi spomenikov NOB.
Pred dnevom mrtvih je prispel poln avtobus svojcev iz Italije in delegacija partizanov, da se poklonijo pri spomeniku NOB na Dvoru. Delegacija partizanov iz Avstrije pa se je poklonila pri spomeniku padlim borcem NOB na Cviblju in na Smuki. Prijetno presenečni so ugotovili, da se pri nas zgodovina ne pozablja, in so sklenili, da bodo spomenike obiskovali vsako leto.
Odbor združenja borcev in udeležencev NOB Krajevno združenje Dolenjske Toplice predsednik: METOD ROM
Krpanova kobila:
“Včasih so se v slovenskem parlamentu naslavljali s tovariši in tovarišice, zdaj pa se s “spoštovani”, z “izdajalci”, s '‘podkupovalci” in podobnimi novimi časti vrednimi naslovi”.
Sporočilo ob nadomestnih volitvah župana
Volitve bodo 13., morebitni drugi krog pa 27. aprila
Občinska volilna komisija je na podlagi sklepa Občinskega sveta z dne 24.1.1997 razpisala nadomestne volitve župana občine Trebnje.
Volitve bodo v nedeljo, 13. aprila 1997, morebitni drugi krog pa bo 27. aprila 1997.
Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija, neposredno pa bodo občani izrazili svojo voljo pred volilnimi odbori, ki bodo na istih mestih, kot so bili ob državnozborskih volitvah in na glasovanju ob referendumu. Izjema so le vo-lilci, ki so glasovali v Trebnjem v gostilni Meglič, saj bodo zaradi adaptacije gostilne morali glasovati v prvem krogu v prostorih Avtocentra Vovk.
Občinska volilna komisija je sprejela rokovnik za izvedbo nadomestnih volitev. Tako je določen zadnji dan za oddajo kandidatur za župana 19. marec 1997. Kandidaturo lahko vložijo tako politične stranke kot tudi sami občani. Kandidati morajo imeti stalno prebivališče v občini Trebnje. Politične stranke morajo poleg kandidature in pismenega soglasja kandidata priložiti tudi pravila stranke o določanju kandidatov ter zapisnik o določitvi kandidata.
Če je predlagatelj kandidata skupina volilcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volilcev z dodatkom “in skupina volilcev”. Poleg tega dostavijo tudi pismeno soglasje kandidata ter na predpisanem obrazcu potrjenih na Matičnem uradu 50 podpisov volilcev (obrazec lahko občani dobijo pri občinski volilni komisiji). Seznam kandidatov bo občinska volilna komisija objavila v sredstvih javnega obveščanja, vsi volilci pa bodo tudi pismeno obveščeni o času in kraju volilcev. Volilci, ki so oskrbovanci doma za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volilci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja. Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno oglasiti na volišču, lah-Jko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu in to sporočijo voliini komisiji 3 dni pred glasovanjem.
Možno je tudi glasovanje po pošti, če tako zahtevajo volilci, ki služijo vojaški rok.
Na sedežu občinske volilne komisije je možno tudi predčasno glasovati, in sicer 9. in 10. aprila. Za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete na predsednika komisije Mitjo Prijatelja ali tajnika komisije v Občini Trebnje Dušana Mežnaršiča. Tajnik Občinske volilne komisije DUŠAN MEŽNARŠIČ
MLADI IN RDEČI KRIŽ - Novomeška območna organizacija Rdečega križa je v petek, 28. februarja, v prostorih zavarovalnice Tilia pripravila finale kviza na temo Mladi in Rdeči križ. Na januarskem pisnem kvizu se je pomerilo 16 ekip iz desetih osnovnih šol; šest najboljših ekip iz osnovnih šol Brusnice, Center, Grm, Mirna Peč, Otočec in Šmarjeta pa se je udeležilo ustnega kviza. Vse ekipe so pokazale zelo veliko znanja s področja mednarodnega humanitarnega gibanja Rdečega križa, kije razširjen po vsem svetu in ima več kot 130-letno tradicijo. Najbolj se je izkazala ekipa iz otoške osnovne šole, druga je bila ekipa iz Šmarjete, tretji pa so bili brusniški osnovnošolci. Vsi udeleženci kviza so prejeli knjižne nagrade; prva ekipa bo za nagrado sodelovala v televizijski oddaji Hugo ob tednu Rdečega križa; druga bo deležna izleta v živalski vrt, obe pa tudi sprejema na sedežu RK Slovenije v Ljubljani; tretja pa enodnevnega kopanja v odprtem bazenu v' Dolenjskih Toplicah. Ob tej priložnosti je sekretarka novomeške OORK Barbara Ozimek prizadevnim mentoricam na šolah podelila priznanja. (Foto: J. Dorniž)
Z zaporo šolskih vrat se začne propad
Negotova in težko popravljiva usoda zgradbe podružničnih šol v občini Velike Lašče (in ne le tam)
Nedolgo tega je velikolaški šolski okoliš štel 7 podružničnih šol (Turjak, Rob, Karlovica, Krvava “eč, Dvorska Vas, Veliki Osolnik ‘n Mohorje), pri življenju so ostale Se tri (Turjak, Rob, Karlovica).
Na vseh treh podružničnih Šolah poteka kombinirani pouk, ki Postaja vse bolj osamljen, potisnjen na rob naše šolske prakse. Kljub odrinjenosti in pozabljeno-stl so otroci, učitelji in podružnične šole nenadomestljivo središče jjjvljenja in vseh dogajanj v kraju. *o dejstvo lahko potrjujemo na osnovi naših praktičnih primerjav jned kraji, v katerih živijo in denejo podružnične šole, in med ^ kjer so šole prenehale delo-
V hipu, ko se zapro vrata podružnične šole, nastopi neustavljiv proces žalostnega propadanja objekta, ker usahnejo vsi viri financiranja, iz zgradbe se odselijo zaposleni, kmalu sledijo obiski nepovabljenih nepridipravov, nihče ne skrbi več za vzdrževanje... V času enega leta nastane nepopravljiva škoda.
Krajani ostanejo brez slehernih kulturnih prireditev in dogodkov, izgubijo prostor, kjer so se družili, spodbujali in snovali razvoj svojega kraja in s ponosom zrli na dosežke svojih otrok. Ostajajo brez učitelja, ki jim je pomenil veliko oporo pri vsakdanjem premagovanju najrazličnejših stistk in odločitev.
SREČANJE BORCEV 15. UDARNE DIVIZIJE - Na fotografiji je del udeležencev spominske svečanosti ob 53. obletnici osvojitve sovražne postojanke v Zdenski vasi. Svečanost je bila v osnovni šoli na Vidmu. (Foto: M. Steklasa)
Srečanje v duhu strpnosti
borci proslavili na Vidmu zavzetje sovražne postojanke pred 53 leti - Priprave za proslavo 55. obletnice bitk 1.1999
Dobrepolje - Triinpetdese-
obletnico zavzetja sovražne Postojanke v Zdenski vasi v Dobrepolju so 28. februarja proslavili borci, člani skupnosti borcev 15. udarne divizije NOV in POS. Spominske svečanosti seje udeležilo okoli 40 borcev in bork.
Srečanje se je začelo v osnovni soli na Vidmu, kjer je najprej udeleženec boja v Zdenski vasi Albin Stok obudil spomin na Potek bitke za postojanko v Zden-ski vasi. Za njim je spregovorilo ^®č predstavnikov 15. in tudi 18. divizije, med njimi Bogdan Vran-
aplavz ni obvezen
Kdo dela za dva
Semiški župan trdi, da bi moral biti zaposlen za poln in ne polovični delovni čas, čeprav je menda pred volitvami upal, da bo funkcijo lahko opravljal nepoklicno. V primerjavi s Šokcem se počuti črnomaljski župan dovolj sposobnega in vzdržljivega biti istočasno župan in poslanec v državnem zboru. Za enako močnega se ima metliški župan, saj se poleg županovanja udinja tudi v državnem svetu. Gre za tri brez dvoma najsposobnejše može v treh belokranjskih občinah, toda Bukovčevo jadikovanje je v primerjavi s Fabjanovo in Matkovičevo zaposlenostjo nekaterim nerazumljivo in ga že imajo za volilno prevaro; češ: volili smo neprofesionalca, kmalu pa bomo imeli profesionalca.
Kako je mogoče, da prvi mož Semiča ne bi zmogel opraviti del in nalog v krajih Pod Smukom, ko pa lahko druga dva obvladujeta ves preostali del med Gorjanci in Kolpo pa še v Republiki ne ostaneta neopazna. Kratek stik gotovo obstaja: vprašanje je le, ali so varovalke pregorele semiškemu Janku, črnomaljskemu Andreju ali metliškemu Franku. To bodo najbolje ocenili krajani, ko bodo po štiriletnem vladanju trojice ugotavljali, kaj je bilo narejenega v prid krajanom v Semiču, kaj v Črnomlju in kaj v Metliki. Takrat se bo tudi pokazalo, kdo je delal za dva: ali Bukovec s polovičnim delovnim časom ali Fabjan in Matkovič, razpeta med dvema približno enako zahtevnima vlogama.
TONI GASPERIČ
čič, Lojze Šonc, Stana Kos-Spela, 5Uko Brozič-Mali, Olga Jurajev-čič in drugi. Milko Brožič je orisal širše akcije pri uničenju domobranskih postojank v Suhi krajini, ostali pa so obudili spomin na dogodke pred 53 leti. Vsi so izražali zadovoljstvo ob ponovnem srečanju, ki je bilo z ozirom na njihovo starost res množično.
Pesnik Lojze Šonc - Partizan in pesnik Lojze Šonc bere na spominski svečanosti na Vidmu svoje pesmi.
Poudarjali pa so tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju s krajani in mladino.
Vse srečanje je izzvenelo v duhu strpnosti. Milko Brozič-Mali je med drugim poudaril:
“53 let je za nami. Bodimo stip-ni in pošteni do sebe in drugih. Danes živimo v sožitju. Pravkar izvoljena vlada je dokaz, da so tudi tisti, ki do zdaj niso bili povsem na strani NOB, pripravljeni dati roko vsem tistim, ki so se v protihitlerjevski koaliciji borili proti nacizmu.”
Posebnega aplavza je bil deležen Lojze Sonc, ko je prebral pesem, ki jo je napisal prav za to priložnost. Sonc je avtor mnogih partizanskih pesmi. Nekatere so izšle v zbirki “Slovensko jiesništvo upora”.
Na srečanju je bila dana pobuda za ustanovitev iniciativnega odbora za pripravo 55. obletnice bitk v Suhi krajini, kijih bodo proslavili v letu 1999.
Po tej svečanosti so udeleženci položili cvetje na spominsko ploščo v Zdenski vasi. Za zaključek pa so se zbrali še na skupnem srečanju v gostilni Brdavs na Vid-
mU'	M. STEKLASA
Če je le mogoče, mlade družine zapuščajo šolski okoliš brez šole, varstva, kulturnih in športnih prireditev in si vsaka po svoje išče ugodnejši kraj blizu šole, ki jim zagotavlja poleg ustreznega pouka še ostale aktivnosti, zadovoljstvo in perspektivo.
Izguba šole v demografskem in ekonomskem smislu je za Slovence nepopravljiva škoda. Poceni parcele in stanovanjske hiše kupujejo ljudje, ki imajo v glavnem drugačna nagnjenja in cilje. In to je boleče. Še bolj nas boli, če ni podpore od tistih, ki imajo v rokah škarje in platno.
Brez podpore, razumevanja naših stisk in težav se s prošnjami in pobudami zatekamo na mnoge naslove, da bi v našem okolišu reševali problematiko propadanja zgradb nekdanjih podružničnih šol. Največ možnosti in konkretnosti vidimo v programih CŠOD, v podpori Ministrstva za šolstvo in šport. Več kot prepričani smo, da je velikolaški prostor s svojo naravno in kulturno dediščino primeren in potreben, da ga na različne načine prouči in spozna vsaj sleherni slovenski osnovnošolec. Spoznavati veliki pomen slovenstva brez poznavanja življenja in dela Primoža Trubarja, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Jožeta Javorška, Antona Medveda, Frana Šaleškega Finžgarja,
ISKRENE ČESTITKE ŽENAM
Pred nami je vsakoletni praznik - mednarodni dan žena - 8. marec. Praznujejo ga vse napredne žene sveta že več kot 80 let. Poudariti hočejo svoj prispevek v boju za napredek in mir v svetu, za boljše medsebojne odnose in svojo enakopravnost. Pridružujemo se ženam z iskrenimi čestitkami in toplimi željami ob njihovem prazniku.
Območni odbor ZB NOB predsednik: LUDVIK GOLOB
NJENO
VELIČANSTVO “STARA TRTA”
MARIBOR - Na mariborskem Lentu raste že 400 let in ves čas tudi rodi najstarejša trta (žametna črnina) na svetu, ki jo županstvo štajerske prestolnice časti, kot se spodobi. Po običaju jo vsako leto na koncu zime obrežejo, njeni trsi pa so prave trofeje za zbiralce in častilce. Takšen trs, ki se je prijel v Martinčičevem vinogradu nad Pleterjami je pred leti svečano prejela tudi občina Novo mesto, na letošnji svečanosti, prejšnji petek opoldne, pa je mariborski podžupan, trs rodovitne kraljice trt predal ljutomerskemu županu. Na svečanost je bil povabljen tudi župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, ki je gostitelje razveselil z darilom dolenjskega “viničarja” Franca Martinčiča, pristnim dolenjskim cvičkom. (M. K.)
Petra Kozlerja, Marija Kogoja, Louisa Adamiča, slikarjev bratov Kralj, Janeza Evangelista Kreka, dr. Ivana Prijatelja in podobnih je obveznost vsakega Slovenca.
Prav tako je nujno, da naši vrli Slovenci spoznajo ostalo kulturno in naravno dediščino velikolaške dežele. Naštel bi le nekaj zanimivosti: tuijaški grad, Iški Vintgar, križišče evropskih peš poti (E-7 in E-6), Mokrško hribovje, graščina in življenje plemičev Podlogarjev, vse možne značilnosti kraškega sveta, življenje v močvirnatemu svetu ob potoku Rašca in njenih pritokih, Kozlerjeva graščina, Bajdinški slapovi, rudnik železove rude na Tiirjaku in okolici, ostanki nekdanje fužine v Ponikvah, ostanki rimskega zida, gradišč, rimskih cest, ostanki nekdanjih žag in mlinov, podzemeljske jame, najvišji vrh občine Veliki Malinjek, vzpetina Sv. Ahca, kulinariko, običaje, navade, redke rastline (Hladnikov volčin), gobe (krokodilja kolobarnica), neponovljivo velikolaško narečje...
Skratka, velikolaški prostor je izredno bogat kulturne in naravne dediščine, primeren za obogatitev učnih programov vseh starostnih skupin učencev in srednješolcev.
Pričakujemo podporo CŠOD, Ministrstva za šolstvo in šport ter slovenskega učiteljstva, da nekaj premaknemo, da naredimo iz našega klavrnega stanja zgradb nekdanjih podružničnih šol cvetoča vzgojno-izobraževalna središča.
Pravljica v 20. stoletju živi. Vsak dan, zmeraj znova. Le svoje oči in srca moramo odpreti, da se zgodijo čudeži, in jih kot take sprejeti.
EDI ZGONC
• Kolikor več zbereta bogataš in pepelnik, toliko bolj umazana sta. (Japonski pregovor)
Pridimo skupaj
Mladi preživeli dan počitnic ob molitvi, filmu, igranju in prepevanju
OSILNICA - Srečanja “Pridimo skupaj”, ki je bilo med počitnicami, 27. februarja v župnišču v Osilnici se je udeležilo 13 otrok, se pravi dobra polovica predšolskih in učencev do 8. razreda. Začelo se je ob 10. uri z molitvijo ter petjem narodnih in verskih pesmi z bans uprizoritvijo “Konjenikov” in predvajanjem filma “Jezus iz Nazareta”, o katerem smo se nato še pogovarjali. Kosilo je bilo v župnišču in po njem so otroci za seboj vse lepo pospravili.
Popoldne smo začeli s sprehodom ob Kolpi in ogledom konjev v hlevu gostilne Kovač. Nato smo zopet igrali banse, npr. “Lubenico1’, prepevali, se šli razne igrice kot sta “steklenični balet” in “mumija”, pa tudi govorne igre: “ena limona, pol limone” in podobne. Vmes smo spet prepevali narodne pesmi in verske popevke, kar je bil doprinos k ohranjanju ljudskega blaga, dediščine prednikov.
Počitniško srečanje smo sklenili ob 18. uri s sveto mašo. Podobno srečanje z mladimi načrtujemo spet med velikonočnimi počitni-
Cami' JOŽE BRILEJ, župnik
Nekadilci, združite se!
Ustanovite društvo, kot je že tudi v Sevnici
Nekadilci Slovenije so organizirani v 14 društvih, združenih v Zvezo društev nekadilcev Slovenije; med njimi je društvo tudi v Sevnici. (Obrnete se lahko na dr. Pavla Zagodeta na Cesti Heroja Maroka 11 v Sevnici na telefon 0608 41 391.) Zveza društev nekadilcev sporoča vsem tistim, ki stanujejo v mestih, kjer društva nekadilcev še ni, naj poiščejo drug drugega, se obrnejo na zdravstvene domove in poiščejo sestre ali zdravnike, ki delajo na oddelkih zdravstvene preventive in vzgoje. Lahko pokličejo zavode za zdravstveno varstvo, kjer bodo gotovo našli somišljenike, ki bodo pripravljeni sprejeti njihova prizadevanja in se povezati za svet brez tobaka.
Kot poudarja predsednik Zveze društev nekadilcev Anton Dolenc, je cilj združevanja, da zavarujemo otroke in vse nekadilce pred strupi cigaretnega dima, da bi pomagali kadilcem, ki bi želeli živeti brez tobaka, da poiščemo način, kako izkoreniniti način življenja v družinah kadilcev, ki otrokom in staršem ne dovolijo prav in zdravo živeti. Vsem posameznikom, zasebnikom, obrtnikom, podjetjem in ustanovam, ki želijo zvezo denarno podpreti in na ta način postati člen združenja za svet brez tobaka, sporočamo številko žiro računa: 50120-620- 149-05 -1300 - 1044419 LB banka Domžale.
ANTON DOLENC
Znamenje na Ještovcih
“Ještovski fantje” obnovili znamenje nad Pangrč Grmom - Bo volja in složnost tudi za obnovo poti?
JEŠTOVCI - Prvo marčevsko nedeljo popoldne se je množica ljudi, ki so v procesiji šli ob križevem potu od Pangrč Grma do starodavn cerkvice sv. Miklavža nad tc podgorsko vasico, ustavila pri obnovljenem znamenju med vinogradi, tam, kjer se po krajevnem poimenovanju končajo Ještovci in se začne Smiklavž. Prizadevni vikendarhi iz “spodnje gase”, ki se imenujejo ještovski fantje, so to znamenje v grobem obnovili s svojim delom in v veliki meri tudi na svoje stroške, za dokončno ureditev in polepšanje znamenja, za izdelavo podob svetnikov, ki krasijo znamenje, za ureditev okolice in poti pa so prispevali posamezniki, podjetja in ustanove.
Kamnito znamenje na križ-potju na Ještovcih je že dolgo propadalo. “Tudi moj 90-letni oče, eden najstarejših Podgorcev, pomni samo razvaljenega,” je povedal Ivan Hrovatič, eden od pobudnikov za obnovo znamenja. “Najprej smo uredili pot od Pangrč Grma do Ještovcev.
Zanimivo je, da smo prvi del te poti asfaltirali prav na dan, ko so bili oklepniki JLA na Pogan-cah, asfalt pa smo kljub temu pripeljali iz Karlovca,” se spominja Hrovatič.
Kasneje, že v samostojni Sloveniji, pa so se lotili obnove znamenja. Znamenje so obnavljali po skici arhitekta Jova Grobovška, takratnega direktorja novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnovili so ga v takih merah, kot je bilo staro, in tako kot prejšnje je tudi to sezidano iz kamna, streha pa je obita z bakreno pločevino. “Da bo bolj trdno, smo v temelje vzidali liter slivovke, liter šmarnice in zemljevid Slovenije,” se nasmeje Hrovatič. Ještovsko znamenje je s stranicami obrnjeno na sever, jug, vzhod in zahod. Star litoželezni križ, ki ga je nekje dobil eden od ještovskih fantov, so dali peskati, trije vogalni kamni pa so bili včasih ob stari makadamski gorjanski cesti.
Niše v vsaki stranici znamenja krasijo slike štirih svetnikov, za vsak letni čas eden: za zimo Miklavž, za pomlad Valentin,
za poletje Janez Krstnik in za jesen Martin. Naslikal jih je likovni pedagog Valter Rabič.
“Znamenje na tem križpotju je rodovom pred nami moralo nekaj pomeniti, sicer ga ne bi postavili,” je v svojem govoru dejal Hrovatič. “Zavezani ohranjanju zapuščine preteklih rodov, zavedajoč se, da naj bi vsak rod staknil niti preteklosti s prihodnostjo, smo se odločili za obnovo. Žal smo pri tem naleteli tudi na odpor m nerazumevanje, zlasti pri prizadevanjih za obnovo poti, ki vodi v te naše gorice in do podružnične cerkvice. Ta pot bi bila že urejena, če bi bili ljudje bolj složnejši in pripravljeni narediti kaj za skupno korist. Žal pa se zaradi pednja zemlje skrha še tako dober namen, nesložnost pa se še poglablja.” A. B.
KRIŽEV POT-Že 16 let zapored v času pred veliko nočjo prirejajo križev pot, ki se vije od podgorske vasice Pangrč Grm do podružnične cerkve sv. Miklavža na vinorodnem griču v gorjanskem pobočju. Iz leta v leto se tega podgorskega križevega pota udeležuje več ljudi in procesija je vse daljša. Na sliki: začetek križevega pota je pri kozolcu nad vasjo. (Foto: A. B.)
PUSTNO RAJANJE V OŠ ŠMIHEL - Že dopoldne so se učenci za pusta našemili v pikapolonice, čarovnice, gusarje, kavboje, indijance, Rdečo kapico itd. Potem pa so z rajanjem nadaljevali tudi v podaljšanem bivanju. Našemile smo se tudi učiteljice. Vse skupine smo se zbrale v učilnici, prepevale pustne in druge pesmi, plesale, poskakovale in zganjale trušč. Pripravili smo tudi karaoke v maskah. Pokazali smo se sodelavcem šole in se prehodili po ulicah v bližnji okolici ter se pokazali krajanom. S seboj smo imeli piščalke, raglje. Na pustni torek je bilo pri nas veselo in zabavno. (Foto in tekst: Helena Murgelj, OŠ Šmihel, Novo mesto)
Kaj je globinska meditacija gama
To tehniko sprostitve bomo predstavili v Novem mestu v ponedeljek, 10. marca
Številne težave, ki grenijo naš vsakdan, so v bistvu psihosomatskega izvora. Povzročajo jih pretirana zaskrbljenost, depresivnost, strah, živčnost in druge napetosti, ki so posledica mnogih obveznosti in pritiskov okolja. In kaj se v takih primerih pravzaprav dogaja? Omenjene motnje in pritiski na čustveni ravni porušijo bioenergijsko ravnovesje v organizmu. To pomeni, da je zaradi pojava različnih energijskih blokad bioenergijski pretok v organizmu ponekod prešibak, drugje pa premočan. Zato nekateri organi dobivajo premalo energije in so podložni pogostemu obolevanju, medtem ko so drugi preveč stimulirani. Tam, kjer je pretok premočan, pride do precejšnjih napetosti, včasih celo do poškodbe okoliškega tkiva. Zelo razširjeni posledici prevelike energijske stimulacije sta rana na želodcu in povišan krvni pritisk. Po drugi strani pa ima večina ljudi svojo šibko točko tam, kjer je bioenergijski tok prešibak. Zato se vedno, ko pride do zmanjšane odpornosti organizma, to ponavadi pokaže prav tam, kjer smo najšibkejši.
V takih primerih se navadno zatečemo po pomoč k zdravniku, včasih tudi k bioenergetiku. Tako en kot drug seveda skušata pomagati, le da različno pristopata k problemu. Zdravnik bo posledice psihosomatskih motenj skušal odpraviti na telesni ravni, ponavadi z različnimi zdravili, medtem ko bo bioenergetik skušal nastalo
MODNI KOTIČEK
Praznik zena
Drobna pozornost v obliki darila ob prazniku je nujna stvar. Pogosto pa smo v zadregi, kaj kupiti.
Najpomembnejši del so lahko rože ali pa ena sama roža z voščilnico, katere vsebine, upam, ni potrebno ponavljati. Temu sledijo najrazličnejša darilca, odvisno od finančnih zmožnosti in domiselnosti, saj kaj prikupnega, končno, lahko izdelate tudi sami. Če niste dovolj izvirni, se posvetujte z drugimi predstavnicami ženskega spola, vendar moški, ki resnično pozna svojo najdražjo, ne bo imel težav pri izbiri darila.
Različni modni dodatki so primernih velikosti, prijetni za nošenje in uporabni. Presenetite lahko z najrazličnejšim nakitom, saj se bo, ko ga bo ona nosila pogosto spomnila na vas. Rute, šali, pasovi, rokavice, torbice, kristalni ali keramični predmeti, parfumerija! Možnosti je nešteto, vedeti pa morate, katera najbolj ustreza izključno NJEJ. Zato naj darilo ne bo kakšna vsesplošno uporabna stvar, namenjena vsej družini (brisače, kuhinjske krpe, pasta za čevlje ipd.)!
Žene, partnerke, punce in tudi mame, sestre, sodelavke, praznujte svoj dan, da ne bo izgubil veličastnega pomena! Pustite se razvajati vsaj teh uradno vam namenjenih 24 ur, upajoč, da bo nekoč takšna skrb moških postala del vsak-danjsoti...
JERCA LEGAN
neravnovesje odpraviti na energijski ravni. Ponavadi se oba zavedata, če seveda gre za psihosomatsko težavo, do zdravita le posledice. Vzrok tiči globlje, in sicer v človekovi duševnosti, kjer domujejo čustva. Zato nam bo marsikateri zdravnik kot tudi alternativni zdravilec poleg predpisane terapije svetoval, naj se izogibamo stresnim situacijam, več počitka, sprostitve, sprehodov v naravi in podobno. Skratka vse, kar pomirjevalno in ugodno vpliva na duševnost.
ZA ŠE BOLJ OTROŠKI PARLAMENT
Temo otroških parlamentov v letošnjem šolskem letu so predlagali udeleženci 7. nacionalnega otroškega parlamenta, ki je bil 19. decembra v veliki dvorani Državnega zbora. Dogovorili so se, da bo skupna osrednja tema odnosi med vrstniki. V ta namen v torek, 11. marca, v predavalnici Izobraževalnega centra Zavoda RS za šolstvo Novo mesto organizirajo seminar, s katerim želijo povečati občutljivost učiteljev in vzgojiteljev za vprašanja odnosov med vrstniki. Organizatorja, Zveza prijateljev mladine Novo mesto in Metlika, pričakujeta več kot 40 udeležencev iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol, kijih bodo ugledne strokovnjakinje dr. Anica Mi-kuš Kos, Mojca Filipčič in Liana Kalčina Srhoj opremile z veščinami in znanji, ki jim bodo pomagali pri razvijanju dobrih in sodelujočih medsebojnih odnosov med vrstniki in za ukrepanje v konfliktni situaciji.
Vaška sramota
v
Šolski stavbi na Preloki že (pre)dolgo čakata na novega lastnika
PRELOKA, ČRNOMELJ - Vaščani Preloke že vrsto let opozarjajo na propadajoče šolsko poslopje v vasi in hišice poleg njega, v kateri so nekdaj stanovali učitelji. Lani je črnomaljski občinski svet sprejel celo sklep, da ministrstvo za obrambo prevzame od črnomaljske občine vse šolske nepremičnine na Preloki za svoje namene in tudi obnovi obe poslopji.
Med črnomaljsko občino in ministrstvom za obrambo so bili že trdni dogovori o prenosu lastnine, a do podpisa pogodbe še ni prišlo, čeprav je že dolgo sestavljena. Problem je bil, ker ministrstvo za finance ni dalo pristanka. Pred mesecem dni so z ministrstva za obrambo potrdili, da bodo v dveh tednih dobili soglasje ministrstva za finance, a ga doslej še ni bilo.
V Črnomlju upajo, da bo, ko se bo nekoliko umirilo v slovenski vladi, prišlo do podpisa pogodbe o prenosu nepremičnin. Ne nazadnje tudi zato, ker se bojijo, da bosta stavbi sicer povsem propadli. Medtem ko šolo še nekoliko varuje cela streha, čeprav so okna povsem razbita, pa je stanovanjska hiša ob njej že skoraj popolna razvalina (na fotografiji).
M. B.-J.
PODOBA PRELOKE - Razpadajoče domovanje nekdanjih preloških učiteljev
Čedalje več jih svetuje tudi meditacijo, s pomočjo katere se lahko temeljito sprostimo. Ena od tehnik, s katerimi dosegamo te učinke, je globinska meditacija -gama. Nastala je na slovenskih tleh in je prilagojena sodobnemu načinu življenja in razmišljanja. Z njo poleg temeljite sprostitve prebujamo tudi svoj bioenergijski potencial. Izvajanje globinske meditacije je zelo preprosto, saj ne zahteva nobenega predznanja, niti kakšnega posebnega verovanja. Deluje le, če jo pravilno izvajamo. Predavanje, kjer bo podrobneje predstavljena, bo v Novem mestu v ponedeljek, 10. marca, ob 18. uri v Centru za športno rekreacijo pri Sv. Roku, KS Regrča
BRANE KRAPEŽ
SEJA V NADALJEVANJU -Občinski svet ima te dni veliko dela. V začetku meseca so v tednu dni sklicali dve seji, ene niso dokončali in je bilo njeno nadaljevanje 19. februarja. Dopolnjeni osnutek prostorskega plana so po daljši razpravi sprejeli. Osnutek proračuna pa je bil na dnevnem redu kar dvakrat.
ŠE EN ZOBOZDRAVNIK -Občini Dobrepolje in Grosuplje sta ustanovili skupen zdravstveni dom. S L aprilom bodo dobili še enega zobozdravnika in bo poslej zobozdravnik ordiniral 3 krat na teden, kar bo velika pridobitev tudi za šolarje. Upamo le, da ne gre za prvoaprilsko potegavščino.
NAZADOVOUNI CESTARJI -Prebivalci vasi Cesta niso zadovoljni s pluženjem cest to zimo. Zahtevajo javen odgovor občinske uprave.
UREDITI IGRIŠČE - Vaška skupnost Videm opozarja, daje potrebno urediti športno igrišče na Vidmu (mrežo okoli igrišča, garderobo in klubske prostore). Vztrajajo tudi pri postavitvi fizičnih ovir na nekaterih cestnih odsekih na svojem območju.
SPET O KAMNOLOMU - Komunalno podjetje Ljubljana je zaprosilo občino Dobrepolje, naj jim dovoli med gradbeno sezono podaljšanje obratovalnega časa v kamnolomu v Predstrugah do 18. ure. V vlogi so zapisali tudi, da niso prekoračili normativov o hrupu in prahu. Vaščani Predstrug pa kljub tem zagotovilom še niso zadovoljni s stanjem. Občinski svet je sklenil, da se komunalcem podaljša obratovalni čas v kamnolomu največ do 17. ure, ob delovnih sobotah pa največ do 12. ure.
M. S.
Toniju v slovo
Naš sosed in prijatelj Toni Gri-vec se je rodil v Češnjevku očetu Tonetu jn mami Ani pred skoraj 23 leti. Že kot otrok je bil izredno miren, prijazen in delaven. Marsičesa se je lotil sam kot samouk in nikoli ni pri začeti stvari odnehal. Zelo smo ga vsi cenili kot dobrega in uslužnega soseda.
Po končani osnovni šoli je postal vodovodni inštalater in se zaposlil v novomeškem Pionirju MKI, kjer se je ukvarjal z napeljavo plina in bil cenjen kot vesten delavec. Prav zdaj bi moral nastopiti novo, zahtevnejše delovno mesto, kar mu je pomenilo vzpodbudo in priznanje, a se je zgodilo tako zelo drugače, nepričakovano...
Toni se ni spoznal le s plini (čeprav ga je prav izpušni plin tako zahrbtno umoril), ukvarjal se
Tri Florjančičeve
Alojz Florjančič je bil gozdni revirski čuvaj, pa ga je pot včasih zapeljala tudi v bližino zidanic, kjer so ga gospodarji radi povabili na kozarček ali dva. Nekega večera se je po takem obisku v zidanici oče vrnil domov precej zmegljen, zjutraj pa je bilo pri zajtrku slišati naslednji pogovor:
“Tisti rižot (tako je Alojz rekel rižoti) sinoči je bil pa odličen!"pohvali oče.
“Kakšna rižota?"se začudi mama, ki riža ni imela pogosto na jedilniku.
“Tisti, ki si mi ga pustila v roru. Menda ja vem, kaj sem jedel. Dober je bil!”, je hotel zaključiti debato ata.
‘A tisto sinoči? Tisto je bila pa argo juha. Dolgo je čakala nate, pa se je zagostila!”
* * *
Pa drugič, ko po obisku zidanice ata spet pozno pride domov in se na mizi pred njim znajde pogreta jed:
“Je to v 'krop krompir’ vrta ata z žlico po krompirjevi juhi in se zmrduje.
“Menda je!”pribije mama.
“Pa je notri peteršilj?" jo zaslišuje oče.
“Je!” je kratka mama.
“Pa česen?”
“Tudi.”
“Pa poper?"je oče še vedno namrgoden.
“Tudi.”
“No, ” si glasno oddahne ata, “potem je pa dobra. ”
* * *
Oče je bil vedno slab jedec, še zlasti pa mu niso dišale kumare, naj bo na tak ali oni način. Nekoč, ko je družina živela v Kočevskem Rogu, pa ni bilo dosti izbire, zato so se po sili razmer na krožnikih znašle tudi kumare v omaki. Na kosilu je bil tudi očetov sodelavec, ki je h valil jed, zato mu je oče dal še recept, kako naj pripravi kumarice v solati:
“Najprej kumare olupiš, naribaš, osoliš, pomešaš in jih daš za nekaj ur na hladno. Potem jih malo ožmeš, dodaš kis, olje in poper, spet pomešaš, nato pa... ”
"Ja, "gaprekine sodelavec, “kajpa je tu novega, saj tako se vedno pripravljajo kumarice v solati!”
"... potem odpreš okno in kumare vržeš ven, pa pazi, da ne bodo v koga priletele," konča oče in ob komaj načetem krožniku odloži žlico.
Tako je očetov sodelavec zvedel, da oče ne mara kumar, in se prisrčno nasmejal.
“DARILO ZA GOD” V SEVNICI
SEVNICA - Drevi, v četrtek, 6. marca, ob 19. uri bosta v kulturni dvorani PGD Sevnica nastopila moški pevski zbor iz Mokronoga in ženski pevski zbor z Mirne z zborovsko spevoigro Staneta Pečka “Darilo za god”.
je še z marsičim. Bilje samouk za popravljanje avtomobilov. Prav neverjetno je, da je to delo le nekajkrat temeljito opazoval, pa se ga je že začel lotevati sam. Pri tem delu je kmalu postal kos tudi zahtevnejšim opravilom. Ne le da so poškodovani avtomobili pod njegovimi prsti spet dobili nekdanjo podobo in varnost, naučil se je obvladati tudi zapleteni sistem elektronike, ki je vgrajen v sodobne avtomobile. Poleg tega sije sam izdelal formulo in z njo tudi dirkal na Debencu. Avtomobilski
šport ga je nasploh zelo zanimal, a ni imel sredstev, da bi vanj aktivneje posegal.
Klub svoji mladosti je že lani začel graditi hišo in jo tudi spravil pod streho. V njej si je v garaži uredil delavnico, kjer je preživel veliko časa, ko ni bil v službi. Do vseh je bil prijazen, vljuden in zelo ustrežljiv. To smo vedeli tudi sosedje, ki smo ga cenili in radi pristop.........................-
tret smo se;
jih je pri hiši načrtoval, saj seje že letos nameraval vseliti. In Toni bi to tudi izpeljal. Znal je varčevati in prav obrniti vsak dinar, predvsem pa je vgrajeval lastno pridnost, zagnanost, po kateri si ga bomo še dolgo zapomnili. Znal se je tudi pošaliti, nasmejati družbo ali jo razveseliti s svojo harmoniko. Tudi igranja na harmoniko se je naučil sam, zlasti v času služenja vojaškega roka.
Zdaj ko je njegova delavnica ostala zaprta, se še vedno vsi mi, ne le starši in sestra z družino, oziramo v upanju, da se vrne, saj smo imeli še toliko načrtov...
Toni, v imenu vseh nas hvala za
VAŠČANI
JUBILEJ NA LAZAH - V nedeljo, 2. marca, je praznoval triindevetdeseti rojstni dan Alojz Florjančič z Laz pri Vršnih selih. Rojen je bil v Šempetru in je od trinajstih otrok v družini edini še živ. V svojem bogatem in dolgem življenju je bil marsikaj: čevljar, interniranec, partizan in lovec, med ljudmi pa je poznan tudi kot velik ljubitelj in poznavalec narave ter kot človek, ki je še v visoki starosti ohranil smisel za humor. Izbor humuresk je iz življenja svojega očeta zapisala hčerka Joža Sladič, hkrati pa mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo. Na sliki: sin Pavle (levo) in slavljenec med hčerkama Marto in Jožo. (Foto: T. Jakše)
uaš četrtkov prijatelj
TABORNIŠKI TEČAJ NA JEZERSKEM - Če hočeš postati dober tabornik, moraš kdaj oditi tudi na kakšno taborjenje. Zato sem letos izkoristila čas enotedenskih zimskih počitnic in z dvema prijateljicama odšla na taborniški tečaj na Jezersko. Vsak dan smo doživeli kaj zanimivega. Imeli smo razne igre, učenje taborniških veščin itd. Vsak večer pa je bila zabava. Zadnji večer je bil taborniški krst, seveda ob tabornem ognju. Najprej je bila prisega, potem pa krst, ki je bil zelo zanimiv, saj si moral kar nekaj prestati. Na koncu je bil udarec po zadnjici. Čas tečaja je zelo hitro minil in morali smo se odpraviti domov. Bilo je lepo, in če bo možnost, bom šla še drugo leto. Lep taborniški pozdrav! (Katja Koncilija, 5. a, OŠ Dolenjske Toplice)
I
jljkv pui aiuicija sia si Avcaut
KOT - “Najino življenje je bilo eno samo garanje. TTpeli smo in upali v boljše dni, če ne za nas, vsaj za otroke in njihove družine. Vztrajnost seje poplačala, danes sva kljub načetemu
KIJU
zdravju zelo zadovoljna,” sta povedala zlatoporočenca Marija in Jože Mihelič iz Kota pri Ribnici.
V tistih časih ni bilo treba iti daleč po punco, saj jih je bilo dovolj v sosednji vasi. Marija je odraščala streljaj proč, v Sajevcu, Jože je pohajkoval v Kotu. Pred poroko sta kruh služila pod isto streho, v trgovini pri Konikvarjevih. Gospodar je bil pravičen, spoštoval je pridne delavce. Jože pravi, daje že takrat uveljavil pravo demokracijo, saj je šest delavcev skupaj z njim jedlo za isto mizo. Pri delu ni nikoli ukazoval, kaj naj kdo naredi.
Po vojni sta se leta 1947 poročilaj-civilno v Kočevju, cerkveno pri Novi Štifti. “Ko-nikvarjevi so nama za pridnost podarili leseno hišico. Na 19
arih zemlje sva začela ustvarjati dom. Veste, denarja ni bilo, vse leto sem delal le za ’en bicikel’. Znani ribniški trgovec 'Jakič’ nam je dal dve posodi, in to je bilo vse. Ko je prišla reforma, smo vsi šli delat v tovarno v Jur-jevico, ves denar pa smo 'zapravili' za nakup grunta”.
Thm so izdelovali suho robo in tkali. Marica in Jože sta se predčasno upokojila. Suhi robi - izdeloval je sita - je Jože ostal zvest tudi kot upokojenec z načetim zdravjem, zadnji dve leti pa več ne dela. “Škoda, ker so ljudje opustili izdelovanje suhe robe. Nekdaj so vse družine v Kotu izdelovale, sita, rešeta, rete. Mlade to delo več ne zanima. Pa jih bo, saj so tovarne v dolini propadle”.
Ob nedeljah redno obiskujeta trg v Sodražici, poleti hodita k maši pri Novi Štifti, med tednom pa jima veselje delajo domači, sin in hčerki ter njihovi otroci, občasno pa tudi sinova z družinami iz Nemčije.
M. GLAVONJIČ
PRIJAZNE POTI ŠTIRINAJSTIH DEŽEL
Z malo Kajo okoli sveta
Malo drugače o svetovnem popotniku Zvonetu Šerugi, doma s Sel pri Ratežu
Potopisna predavanja Zvoneta Šeruge sem prvič doživel kot srednješolec; spomnim se, da se nam je nadebudnim dijakom blazno dobro zdelo, ker sta nam odpadli zadnji uri pouka, da smo si namesto tega lahko ogledali Zvonetove diapozitive z njegove poti z motorjem po Afriki. Priznam, nisem pričakoval ne vem kakšno navdušenje, saj so nam v tistem času duha morili z raznimi visoko lebdečimi umetniškimi stvaritvami, pa sem si mislil: bom že na pol predavanja pobegnil iz dvorane, glavno, da me na začetku opazijo! Vendar sem ostal do konca. Mislim celo, da smo vsi ostali do konca. In pri izhodnih vratih niso bile potrebne profesorske straže, saj so tudi profesorji zadovoljni ostali do konca.
Takratne mulce nas je pritegnil s svojim avanturizmom, saj je že motor bil sinonim za doživetje, da pa greš z njim po Afriki in širnem svetu in da imaš ob sebi še punco! “Hej, Šeruga je pa frajer,” smo rekli in večino stvari, ki jih je povedal, slišali le na pol, toliko bolj pa goltali slike, ki jih je diaprojektor projiciral na platno. Tudi profesorji so bili navdušeni, najbolj seveda tisti mlajši, ki so nedavno končali fakultete in so jim v spominih še vedno živela študentska popotovanja. Veliko veselja smo imeli tudi z dejstvom, da so bile strašno šokirane bolj konservativne profesorice, saj je Zvone čisto mirno povedal, na fo-
tografiji pa tudi pokazal, kako je s prijateljem, katerega gostoljubje je tam nekje na Daljnem vzhodu užil, ob večerih pokadil pipo opija in se vdajal višjim duhovnim sferam.
Od tistega dne je minilo že skoraj deset let in Zvone Šeruga je v tem času postal znan svetovni popotnik. Začetni avanturizem in mladostna zaletavost sta izpuhtela, namesto tega pa se je izoblikovalo potovanje kot strast in način življenja ter seveda delo, od katerega tudi živi. Pa ne samo on, tudi žena Romana in hčerka Kaja, ki se je lansko leto s svojimi petimi leti vpisala v druščino svetovnih popotnikov, ter tudi sin Grega, ki se je rodil osem mesecev po vrnitvi s potovanja. Tako zdaj Zvonetov opus obsega pet knjig: Potovanje k ljudem - z motorjem prek obeh Amerik, Drugačne zvezde - z motorjem okoli sveta, Nevarne poti - Somalija, Kambodža, Bosna in druge zgodbe s temne strani sveta ter zadnji dve: Prijazne poti, kjer se kot soavtorica pojavi Romana Šeruga, in Indijanci brez perja - otroški potopis.
Zadnji dve knjigi, ki obe nosita podnaslov Z malo Kajo okoli sveta, sta bili pred štirinajstimi dnevi predstavljeni kot računalniško vodena diaprojekcija, kjer je bilo moč videti skoraj tisoč diapozitivov. Poleg Zvonetovega glasu, ki ves čas komentira dogajanja na platnu, in same moči fotografije je svoje prispevala tudi tehnika. Ni več dolgočasnega šk-Ijocanja med posameznimi diapozitivi, temveč nežni prelivi ali pa rezi, vseskozi podprti z glasbo, ki dogajanje samo še stopnjuje. Vendar je glavni adut še vedno
Zvone sam, njegov pristop do potovanj in tudi pristop do same projekcije. Življenje, ki preveva njegove fotografije in ga mnogokrat pograšamo na podobnih predavanjih, kjer nam poskušajo prodati razglednične motive, je tista sol duha, ki veje tudi iz samega Zvoneta. Uvodoma tudi pove, da je svoj najgloblji smisel našel v potovanjih k ljudem, kjer iz njihove drugačnosti in topline črpa izkušnje zase in tudi za druge. Zelo iskreno tudi pove, da živi od gledalcev svojih predavanj in bralcev svojih knjig, saj potuje, da bi iskal sanje drugih ljudi in jim doma prodajal njih sence in odmeve.
Zadnje potovanje, kije trajalo celo leto, je družno opravila tričlanska družina Šeruga: Romana, Zvone in Kaja. Zvone pravi, da sta tudi z Romano na začetku bila skeptična, kako bo petletna punčka prestala tako dolgo potovanje. Vendar se je kljub občasnim problemčkom izkazalo, daje petletni otrok veliko manj problematičen, kot bi si lahko mislili. Pri otroku so koreninice, ki ga vežejo za določen kraj, veliko manjše kot pri odraslih, tako da je mala Kaja po šestih mesecih potovanja postala večji svetovljan kot Romana in Zvone. No, ka-kokorkoli že, knjiga ali pa predavanje vas popeljejo preko štirih celin oz. štirinajstih dežel. Začne se z Brazilijo in neizbežnim karnevalom v Rio de Janeiru, otok Galapagos, kjer je znameniti naravoslovec Charles Darwin dobil navdih za svojo teorijo evolucije, je s krasnimi fotografijami živali naslednji, pa potem Ekvador, Kuba, po nacionalnih parkih ameriškega jugozahoda,
preko Havajev na Tihomorske otoke Fidži in Tongo, Daljni vzhod s Tajsko, Burmo, Laosom in Vietnamom ter Kitajsko kot končnim postajališčem pred vrnitvijo domov. Vse je prepredeno z dogodki ljudi, ki razkrivajo sami sebe in ki večkrat tudi ponudijo gostoljubje ljubkemu trojčku.
Pogovor z Zvonetom sem opravil v Metliki. “Nisem za intervju, lahko se pogovarjava, pa boš že sam nekaj napisal”, je dejal. Tako se nisva pogovarjala o tem, kje točno je bil rojen, ali na Ratežu, ali v njegovi okolici, ali čisto nekje drugje, pač pa mi je povedal, da je že kot srednješolec sodeloval z Dolenjskim listom, takrat še bolj kot fotograf. Tudi sem zvedel, da je hvaležen takratnemu uredniku Dolenjskega lista, ker mu ni odobril štipendije za študij novinarstva, katerega je potem zapustil, da bi se čisto posvetil potovanju.
Zvedel sem tudi, da ima status svobodnega umetnika, da mu torej zavarovanje plačuje država, je imetnik mednarodne novinarske izkaznice, saj še vedno piše reportaže tudi za časopise, da stanuje v Ljubljani, piše v zidanici pod Gorjanci, na koncu pa, ko sem ga še vprašal, ali se mu ne zdi, da bi že sama žepna državica Slovenija ponujala dovolj eksotičnih krajev, o katerih bi pisal, mi je rekel: “O, to sem že delal, z motorjem sem potoval po Sloveniji in pisal reportaže za razne časopise. Zelo sem užival, vendar zdaj me je spet zagrabil svet v svoje roke in najverjetneje bom pustil Slovenijo za stara leta.”
Kakorkoli in kjerkoli že, Zvone, srečno!
BORIS PETKOVIČ
moje življenje s KNJIGO
Knjiga je človekova prijateljica že ?d rojstva. Moja prva knjiga, ki sem J° dobila, je bila Obuti maček, naj-Pfej pa sem prebrala Petra pana. To knjigo še sedaj večkrat preberem. Do sedaj mi je bila najbolj všeč knjiga Kekec nad samotnim breznom. Zelo rada berem. Tako je moje živ-^enje bolj zanimivo in pesjro.
ERIKA MEDVEŠEK, 4.c OŠ Šentjernej
KAJ JE KULTURA?
^ da se lepo vedeš, da si prijazen.
. - da se lepo obnašamo, praznujemo kulturni praznik in se spomnimo pesnika Franceta Prešerna. (Iva)
-	da se lepo vedemo. (Žiga)
-	da smo prijazni. (Rosana)
, - pisatelji pišejo knjige, jaz pa hodim v knjižnico. (Klementina)
; da praznujemo kulturni praznik, Saj je na ta dan umrl največji slo-Venski pesnik. (Simona)
• da ne vpijemo, da se lepo venemo, kultura pa je tudi to, da slikar naslika lepo sliko, kipar izdela lep kip. Všeč so mi tudi lepe pesmi, tudi Franceta Prešerna. (Lea)
Učenci 2. in 3.r. OŠ Šmihel (podaljšano bivanje)
prijatelja spoznaš
V NESREČI
Lepo je imeti prijatelja, ki ti stoji strani in ti pomaga. Jaz nisem še nikoli spoznal prijatelja v nesreči, saj sem vedno srečen in nisem po-
treboval pomoči. A vseeno imam prijatelje, ki mi pomagajo, jaz pa pomagam njim. še nobenega prijatelja nisem izgubil. Morda bi bilo prav, da bi bil kdaj nesrečen, bi vsaj videl, kdo je moj pravi prijatelj. Že najbolj zvesti prijatelji so živali. Če jim razlagaš svoje težave, te poslušajo. Lanko jim zaupaš kakšno skrivnost, ki je ne bodo izdale, saj ne znajo govoriti. Živali se znajo obnašati kot klovni, zato te spravijo v dobro voljo, da pozabiš na vse skrbi. Spoprijateljiš se lahko tudi s kakšno igračo. Če želiš imeti veliko prijateljev in se trudiš za to, ti bo uspelo.
MARKO BEV, 5.b.
OŠ Mirna Peč
BIL SEM GRAŠČAK
res prijetno. Zjut-
Biti
graščak je Igo polež
raj dolgo poležavam, potem pa dobim zajtrk v posteljo. Dopoldne se posvetim podložnikom in njihovim težavam. Včasih odobrim nov davek, da lahko bogato živim. Kosilo imam sestavljeno iz IS jedi. Popoldne pa jezdim po svojem ve-
ljudi od blizu graščak le v sanjah, potem sem se zbudil in obžaloval, da nisem graščak vsaj en dan.
JANEZ ŽABKAR, 3.a OŠ Škocjan
SLEP JE, KDOR SE S PETJEM UKVARJA
Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Se strinjam, tudi jaz sem pesnik. Marsikdo bi se spraševal, kaj imam
od petja. Jaz pa vam povem, da je petje moje življenje. V pesmi lahko izpovem svojo žalost in razočaranje. Papir prenese vse. Niso mi mar druge stvari, kot so denar, palače, kočije - bogastvo. Raje se posvečam mojim verzom. Raje opravljam delo, ki mi je pri srcu, kot pa nekaj, kar opravljam nerad. Kitice so moje življenje, upanje in moja edina sreča, v katero verujem. Brez tega si ne predstavljam življenja, pa čeprav je to moje življenje ena sama revščina, je vendar zame bogastvo.
NIKA TORI, 8.a OŠ Šentjanž
PRINAŠAJO SMEH IN POMLAD
ŽUŽEMBERK - Po nekajletnem zatišju je bila letos v Žužemberku spet pustna maškarada. Na šolskem igrišču se je zbralo čez sto maškar. Med najbolj izvirnimi so bile vsekakor dolgonose čarovnice z vsemi pripadajočimi rekviziti ter Be-danec in Pehta z Volkcem, med najmlajšimi pa so prevladovali klovni, vojaki, indijanci, ciganke in razne živali. Vse maškare so se podprle s krofom, najlepše pa so se poleg nagrade popeuale s kočijama po Žužemberku. Za veselo vzdušje je poskrbela harmonika, ki jo je spretno raztegovala ena od maškar. Za Žužemberk, kjer se le redko kaj dogaja, je bila maškarada prijetna popestritev sicer turobnega in meglenega pustnega torka.
MAGDA KASTELIC HOČEVAR
KLIC V SILI
• Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro).
• Nesreča oblikuje človeka in ga sili spoznavati samega sebe. (Goethe)
•Večji je stol, bolj se maje. (Cjuha)

Pooblatčan mtopnik i» svetovanje.. montažo in »•rvt* mobitel
ŠMARJE 13, 66310 ŠENTJERNEJ tel.: 068/81-116, fax: 066/81-119
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000
RADIO MAX
88,90 Mhz 89,70 MHZ
AVTO KUN IK A, d.o.o"
Novo mesto, Foersterjeva 10 ® 068/ 323-035 Uradni zastopnik za
ŠPORTNA OPREMA
TMOMROEV,!
amortizerji “
VEČJA VARNOST NA CEST
smo
AMORTIZER "DVA V ENEM"
ZA VSE TIPE • VOZIL DVE LETI ■ GARANCIJE : '
Popusti vozil Suzuki
od 1.000 do 1.500 DEM
BALENO 1.3 GL/3V BALENO 1.4 GL/4V
•	2x air bag	• 2x air bag
•	servo volan	• servo volan
•	el. pomik stekel
•	centr. zaklepanje	za 20.990 DEM
že za 19.990 DEM
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto E? 068/24-791
i
IIS PosLOvniČemer Krško 15
7700 m* POKRITIH POVRŠIN, PARKIRIŠČA ZA 1000 VOZIL
Ob regionalni cesti, med avtocesto Ljubljana-Zagreb in Krškim, prodajamo posamezne zaključene enote za trgovsko, servisno-storitveno in proizvodno dejavnost po ugodni ceni, tudi na leasing.
TA-BU do*, ljubem, Mi* In le«*« 1000 l)uU|m, Roma dok« e. V. /1S PbL 061/123 16 7,061/266 028
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 6. m.
SLOVENIJA 1
9.45	• 1.45 TELETEKST
10.00	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR CAROL1NE V VELEMESTU, amer. naniz., 19/23
11.05	GRENKI ČAJ ZA GENERALA YENA, amer. film (čb)
12.30	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 1/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
13.35	MADE IN SLOVENIA
15.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.35	V VRTINCU
15.55	DOSJE J. K., 4. del
17.00	OBZORNIK
17.10	SANTA ŽUŽK1TO, amer. risana naniz., 8/13
17.35	HUGO, tv igrica
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	FRASIER, amer. naniz., 2/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	OMIZJE
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -12.05 Karaoke -13.05 Tedenski izbor: List in cvet, 5. oddaja; 13.35 Koncert simfoničnega orkestra; 14.25 Posadka, amer. naniz., 3/25; 14.50 Eurogol; 15.50 Poletni čas -zimski čas -16.20 Ellen Cleghome, amer. naniz., 15/15 -16.45 Echo Point, avstral. naniz., 21/65 -
17.15	Podeželski utrip, angl. naniz., 5/10 -18.50 Računalniška oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 22/65 - 20.00 Vzdihljaji Španije, Špan. film - 21.40 Podoba podobe - 22.10 Sprehod po Vilinovi ulici, franc: dok. oddaja
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (80. del) -17.45 Rajska obala (79. del) -18.10 Očka major (79. del) -18.40 Nora hiša (79. del) -19.05 Družinske zadeve (80. del) -19.35 Coopetjeva druščina (79. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (80. del) - 20.30 Nujni primeri (4. del) - 21.20 Nenavadna doživetja (15. del dok. oddaje) - 22.10 Odklop (2. del) - 22.45 ’Alo ’alo (65. del) - 23.15 Vitez za volanom (31. del) - 0.10 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 38/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -16.45 Besede, besede, besede -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Glasbena oddaja - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub d.d. - 23.10 Pismonoša zvoni dvakrat (film) -1.05 Poročila
HTV 1
14.15	Tv koledar -14.25 Michael Collins (dok. film) -15.20 Simon in Lavra (brit. film) -16.50 Divje srce (serija) -17.15 Obalna straža (serija 24/160) - 18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 20/49) - 21.10 Rim, odprto mesto (film) - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 7. III.
SLOVENIJA 1
8.45	- 2.15 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.15	VIDEORING
9.45	AEROBIKA
10.00	OTROŠKI PROGRAM
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
10.15	DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 5/20
10.40	TEDENSKI IZBOR
PODEŽELSKI UTRIP, angl. naniz., 5/10
11.30	VZDIHLJAJI ŠPANIJE, Špan. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.00	OMIZJE
16.00	MADGALENICE GOSPE RADOJKE VRANČIČ, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	AEROBIKA
18.50	PODARIM DOBIM
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN ,
21.35	RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 9/12
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.00	MURPHYBROWN, amer. naniz., 9/25
23.25	BITKA ZA ČAST, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.05 Tedenski izbor: Mostovi; 11.35 Računalniška oddaja; 12.05 Sprehod po Vilinovi ulici, film; 12,55 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.25 Podoba podobe;
13.55	Forum; 14.05 Zgodbe iz školjke; 14.35 Vihar nad Jamaico, amer. film - 16.35 Echo Point, avstral. naniz., 22/65 - 17.05 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 1/26 -17.55 Humanistika -18.25 Slalom, L tek (ž) -19.25 Atletika - 20.55 Slalom, 2. tek (ž) - 21.55 Parada plesa - 22.55 Dok. oddaja - 23.24 Jazz
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -
14.00	Vitez za volanom (ponov.) -14.50 Karma -16.00 Oprah shovv (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (81. del) -
17.40	Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (80. del) -18.15 Očka major (80. del) -18.40 Nora hiša (80. del) -19.05 Družinske zadeve (81. del) -19.35 Cooperjeva druščina (80. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (81. del) - 20.30 Ned in Stacey (16. del) - 21.00 Tak kot oče (film) - 22.45 Karma - 0.00 Ulica ljubezni (16. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 39/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14,15 Izobraževalni program -16.45 Rač. oddaja -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Glasba - 20.30 Opatija: Porin 97 - 23.00 Opazovanja - 23.35 Glasbena oddaja - 0.25 Poročila
HTV I
11.50	Tv koledar -12.00 Seinfeld (hum. serija) -12.25 Triler -14.00 Nove priložnosti (serija, 10/16) -14.45 Otok z zakladom (film) -16.55 Divje srce (serija, 138/160) - 17.20 Zvezdne steze, serija 9/44 - 18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija, 21/22) - 21.05 Kdo je šef? (hum. serija, 10/22) - 21.40 Hojico je potrebno ubiti (film) - 23.25 Oh, dr. Beec-hing (hum. serija, 1/9) - 0.00 Lesk opice (amer. film)-1.50 Jazz-2.15 Košarka
SOBOTA, 8. III.
SLOVENIJA 1
7.15-1.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
7.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.05	MALE SIVE CELICE
8.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.20	EVROMUZIKA
9.50	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 1/26
10.40	HUGO, tv igrica
11.05	TEDNIK
12.00	PARADA PLESA
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 17/26
15.15	SPREHODI PO NARAVI, L oddaja
15.30	ZGUBICA POSTANE SLAVEN II., dan.-šved. film
17.00	OBZORNIK
17.10	KRONIKA DIVJE NARAVE, D.N., poljudnoznan. serija, 2/13
18.05	NA VRTU
18.30	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.10	ZA TV KAMERO
21.25	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.30	MALI OGLASI
23.15	UMOR V OSRČJU DEŽELE, amer. nadalj, 2/2
SLOVENIJA I
8.00	Euronews -10.40 Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog; 11.25 Roka rocka; 12.25 Echo Point, astral. naniz, 23/65 - 14.40 Teniški magazin -16.00 Smučarski teki -17.00 Veleslalom (m) • 17.55 Smučarski skoki -19.40 Atletika - 20.00 Ran, jap. film 23.05 Življenje na našem planetu, jap. serija, 2/9 - 0.00 Zlata šestdeseta sloven. popevke -1.00 V vrtincu -1.30 Sobotna noč
KANALA
8.40	Nore dirke, risanka - 9.00 Kaličopko -
10.00	Risanka -10.30 Nora hiša (ponov.) -
10.55	Očka major (ponov.) -11.20 Čooperje-va druščina (ponov.) -11.40 Ned in Stacey (ponov.) -12.10 Vitez za volanom -13.45 Kako je bil osvojen divji zahod (9. del) -15.35 Ta čudna znanost (15. del) • 16,00 Alf (31. del) -
16.30	Mupet shovv - 17.00 Aladin; Račje zgodbe -18.00 Atlantis (glasbena oddaja) -
18.45	Kung Fu (17. del) -19.35 Princ iz Bel Aira (81. del) - 20.00 Obupanci (film) - 21.15 Nevidni davitelj (film) - 22.45 Vroči pogovori (16. del) - 23.15 Cyberella (erotični film)
HTV 1
8.05	Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 19/26) ■ 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.30 Dok. oddaja -12.00 Poročila -
12.25	Alladin (film) -14.05 Filipovi otroci -
15.10	Briljanten -16.40 Poročila -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Potujmo po Hrvaški -19,03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.30	Izbor miss universe 97 - 23.00 Opazovanja - 23.35 Svet zabave - 0.05 Simsola (film)
HTV*
12.35	Tv koledar -13.30 Divje srce -15.20 Zakon v L. A. (serija, 21/44) -16.10 Skrita kamera -16.35 Alpe-Donava-Jadran -17.00 Dok. serija -18.00 Turbo licmach shovv -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Jumping Jack Flash, amer. film - 22.05 Triler - 23.10 Nove priložnosti (serija, 11/16) - 23.55 Neskončno potovanje
NEDELJA, 9. III.
SLOVENIJA 1
7.15-0.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.15	OZARE
8.20	OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj, 13/13
8.45	ŽIVŽAV
9.35	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.40	NA VRTU
10.05	KONCERTI ZA MLADE
11.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 2/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO-SI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.35	RAZVEDRILNA ODDAJA
14.00	PLANET IN
15.00	HAMBONE AND H1LLIE, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 9/22
17.35	PO DOMAČE
18.30	DOKUMENTARNA ODDAJA
19.05	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.20	RONDO KVIZ
21.45	INTERVJU
22.35	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	HEMINGWAY,amer. nadalj, 1/4
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs - 8.45 Mali oglasi - 9.30 Zlata šestdeseta sloven. popevke -10.30 Echo Point, avstral. naniz, 24/65 - 10.55 Pomladi posvetitve -11.55 Šmučarski skoki -14.00 Slalom (m) -14.45 Smučarski teki -16.15 Atletika -
19.10	smučarski teki -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 25/65 - 20.00 Kruh in vrtnice novo-zeland. nadalj, 4/4 - 20.55 Alpe Jadran - 21.25 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj, 10/13 - 21.50 Šport - 22.35 Večer z gosti
KANALA
8.40	Nore dirke (risanka) - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -10.30 Atlantis (ponov.) -11.20 Dežela dolgega belega oblaka (dok. oddaja) -12.00 Hulk na preizkušnji -13.40 Kuharska oddaja -13.50 Daktari (27. del) -14.45 Ta čudna znanost (ponov.) -15.10 Najstniki proti vesoljcem (16. del) -15.35 Super samuraj (16. del) -16.00 Alf (32. del) -16.30 Mupet show • 17.00 Najin svetli trenutek (mlad. film) -17.50 Korak za korakom (16. del naniz.) -18.15 Miza za pet (16. del) -19.00 Najbolj nori kaskaderji - 20.00 Tisti čarobni trenutek (film) - 21.45 Vitez za volanom (32. del) -
22.35	Vročica noči (16. del) -23.25 Odkop (2. del) - 0.00 Nenavadna doživetja
PONEDELJEK, 10. UL
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.35 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.20	VIDEORING
9.50	TEDENSKI IZBOR
POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 9/22
10.15	HEMINGWAY, amer. nadalj, 1/4
12.00	ZA TV KAMERO
12.10	UTRIP
12.25	ZRCALO TEDNA
12.40	RONDO KVIZ
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.05	LJUDJE IN ZEMLJA
15.35	INTERVJU
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	SKRB ZA ZEMUO, angl. dok. magazin, 9/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	LINGO, tv igrica
19.15	RISANKA 19.23 ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TV KONFERENCA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	VISOKA DRUŽBA, amer. naniz, 10/13
22.55	SEM TISTI, KI GA IŠČEŠ, Špan. film
SLOVENIJA X
9.00	Euronevvs -10.45 Na potep po spominu -11.50Tedenski izbor: Humanistika; 17.20 Šport;
13.05	Slovenski ljudski plesi; 13.35 Raziskovalec, amer. dok. serija, 9/12; 14.25 Obzorje duha;
14.55	Koncert popularne glasbe; 16.00 Kruh in vrtnice, novozeland. nadalj, 4/4 -16.50 Echo Point, avstral. naniz, 25/65 - 17.20 Viper, amer. naniz, 10/13 -18.05 Sedma steza -18.50 Oddaja o zdravju -19.25 Simpsonovi, 70/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz, 2/15 - 20.50 Stoletje ljudstva, dok. serija, 9/10 - 21.55 Roka rocka -
22.55	Brane Rončel izza odra
KANALA
10.20	Risanka-10.40 Rajska obala (ponov.) -
11.10	Oprah shovv (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji - 15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) - 16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov. 66. dela) -17.15 Drzni in lepi (82. del) -17.45 Rajska obala (81. del) -
18.10	Očka major (81. del) -18.40 Nora hiša (81. del) -19.05 Družinske zadeve (82. del) -19.35 Cooperjeva druščina (81. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (82. del) - 20.30 Sam svoj mojster (17. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Spet lepo pozdravljeni - 22.45 ’Alo 'alo (66. del) - 23.15 Tihotapci (17. del) - 0.10 Dannyjeve zvezde
TOREK, 11. Ul.
SLOVENIJA 1
8.45	-1.15 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
10.00	VIDEORING
10.30	TEDENSKI IZBOR VIPER, amer. naniz, 10/13
11.15	GOSPA, KI SE JE SKRČILA, amer. film
12.45	SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.20	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
15.15	TV KONFERENCA
16.05	ODDAJA O TURIZMU
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	ŽELJKO, avstral. naniz, 1/13
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GRABRIJAN-MAKEDONSKA HIŠA, dok. oddaja
21.10	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	UMOR 1. ŠTOPNJE, amer. nadalj, 21/23
23.15	SVET POROČA
SLOVENIJA X
8.00	Euronews - 8.50 Tedenski izbor: Sobotna noč; 10.50 Pomagajmo si; 11.20 Oddaja o zdravju; 11.50 Nedeljska reportaža; 12.20 Murphy Brown, amer. naniz, 9/25; 12.50 Osmi dan; 13.20 Stoletje ljudstva, naniz.; 14.45 Alpe Jadran -14.45 Potrošnikov kažipot -15.00 Komisar Rex, nem. naniz, 2/15 -16.10 Vesoljska policija, amer. naniz, 10/24 - 16.55 Smučarski skoki -19.00 Prisluhnimo tišini -
19.30	Echo Point, avstral. naniz, 26/65 - 19.55 Košarka - 21.35 (Ne)znani oder - 22.05 Prva klasa, posnetek male drame
KANALA
10.15	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah shovv (ponov.) -11.50 'Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Čooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -
14.00	Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -
16.00	Oprah shovv (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (83. del) -17.45 Rajska obala (82. del) -18.10 Očka major (82. del) -18.40 Nora hiša (82. del) -19.05 Družinske zadeve (83. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (82. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (83. del) - 20.30 Ellen (17. del) - 21.00 On ali mi (film) - 22.35 'Alo 'alo (67. del) - 23.05 Berge-rac (16. del) - 0.05 Živeti danes
SREDA, 12. Ul.
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.30 TELETEKST
10.00	VREMENSKA PANORAMA
11.20	VIDEORING
11.50	OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 8/12
12.15	VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 10/24
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.30	TEDENSKI IZBOR TEATER PARADIŽNIK
15.30	KRONIKA AFRIŠKIH ŽIVALI, fran. oddaja, 2/12
16.20	SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	DOSJE J. K. - UMOR PRI ZLATEM KLUBU
21.05	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POSADKA, amer. naniz, 4/25
23.00	ZADEVA PARAD1NE, amer. film
SLOVENIJA X
9.00	Euronevvs -11.00 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.30 Prisluhnimo tišini; 12.00 Prva klasa, mala drama; 13.15 (Ne)znani oder;
13.45	Visoka družba, amer. naniz, 10/13 -
14.10	Košarka -15.40 Studio City -16.25 Umor
I.	stopnje, amer. nadalj, 21/23 -17.10 Echo Point, avstral. naniz, 26/65 - 17.40 Čarobne v velemestu, amer. naniz, 20/23 -18.00 Koncerti za mlade -18.55 List in cvet, 6. oddaja -19.25 Smuk (m) - 20.55 Novo mesto: rokomet - 22.00 Smuk (ž) - 22.30 Zavrtimo stare kolute - 23.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana
KANALA
10.15	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
II.	05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -
14.00	Bergerac (ponov.) -15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (84. del) -17.45 Rajska obala (83. del) -18.10 Očka major (83. del) -18.40 Nora hiša (83. del) -19.05 Družinske zadeve (84. del) -
19.35	Cooperjeva druščina (83. del naniz.) -
20.00	Princ z Bel Aira (84. del naniz.) - 20.30 Osumljeni (17. del naniz.) - 21.20 Klic dolžnosti (16. del naniz.) - 22.10 Smith in Jones (6. del) -
RAZIGRANA SAKSOFONA - Jazzovska sobota, 1. marca, Pri slonu je bila prav posrečena in ljubiteljem tovrstne glasbe ni bilo žal, če so ta večer zavili k Slonu. Glavno besedo je imel saksofonist Braco Doblekar s svojim kvartetom, v katerem igrajo še Marko Petrušič (klaviature), Nikola Matušič (bas) in Marjan Loborec (bobni). Odigrali so nekaj skladb s svoje najnovejše zgoščenke in nekaj iz klasičnega jazzovskega programa. Za presenečenje je poskrbel saksofonist Igor Lumpret, doma z Lešnice pri Novem mestu, nekdanji Doblekarjev učenec, zdaj študent na jazzovski šoli v Linzu, ki se je dejavno vključil v dogajanje. (Foto: M. Markelj)
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA!
Bele srake in črni labodi
Noč je spanca potrebne že premagala, kemikalije že pričakujejo fotografski papir, sam si pa še vedno nisem povsem jasen. Sobotni udarec je bil močan, posledice čutim v poudarjanju brezdelja, afekt bi najraje izključil s pritiskom na gumb.
Začelo se je pri Slonu; jazz kvartet z znanim priimkom v naslovu je bil po duhu mlad, čeprav so ga sestavljali stari friki. Opravičilo basistu. Na srečo mi poznavalskega očesa ni treba zatisniti, saj ga niti ne premorem, torej mimo lahko zapišem: Komur je na obrazu zapisanih toliko tižit-kov in rahle zamaknjenosti, je njegova glasba vznesena. Ljudje, ki jih prevožena kilometrina ni obarvala z ravnodušnostjo.
Untergrund v Pizzeriji je obetal že na daleč. Sopotniki poti, ki jo začrtujejo vinkovške Majke, so krepko pred deseto zasedle ozem -Ije pred kavarno in okoliške ulice. Pozdravi so deževali med Posavci, Belokranjci, domačimi znanci. Del scenografije pač. Rezultat je bila tlačenka dvestotih ljudi, ki so potem tudi dobili, po kar so prišli.
Majke so bend, ki rokenrol igrajo, vendar ga tudi živijo. Zato napakam pri igranju, ki so jih opazili novomeški glasbeni poznavalci, sam ne oporekam nič. Sem pač videl v trans zamaknjene osebke moškega in ženskega spola, ki so se neskončno predajali ekstazi doživetega. Tudi sam sem od časa do časa “not padu ”, osebno lirične pesmi še vedno udarjajo po pravih mestih. To pa je tudi glavni adut benda, ki je doživljal in še doživlja stvari in jih skozi svojo glasbo kanalizira..Popolna predanost delu je vsekakor element, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Majke so svojo vrednost v Novem mestu pokazale v pravi luči, niso se sramovale niti svojih senc.
Na splošno pa se organizatorji prebujajo, višek dogodkov je tokrat prizadel črnomaljski MKK, ki je na oder postavil Loše dečke iz Zagreba. Informacij o samem koncertu ni, vsekakor pa dejstvo, da je bilo ta konec tedna med dogodki moč izbirati, zapisuje nasmešek človeku, ki te vrstice zdaj že truden zapisuje.
BORIS PETKOVIČ
DESET 'DOMAČIM
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Kristini Puhek iz Gornjega Suhorja. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Milka - ŠALEŠKI FANTJE
2.	(1) Nikar ne misli - ANS. RUBIN
3.	(2) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA
4.	(5) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENKA
5.	(4) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
6.	(9) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
7.	(6) Najlepši dan - ANS. BOBRI
8.	(-) Bila sem premlada - ANS. FRANCA FLERETA
9.	(8) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC
10.	(7) Dekletova kamrica - ANS. VRISK
Predlog za prihodnji teden: Spet živimo - JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI
|€--------------------------------------------------§4
KUPON ŠT. 9
Glasujem za:____ ____________
Moj naslov:	__________________________________________
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j

UGODEN NAKUP MINERALNIH GNOJIL
Vabimo vas k ugodnemu nakupu mineralnih gnojil proizvajalca Agrolinz iz Avstrije:
KAN 27% N	1.125,00 SIT
NPK 15-15-15	1.442,00 SIT
NPK 10-15-20+ 2 + 1	2.045,00 SIT
NPK 13-13-21	1.670,50 SIT
Cene so za vrečo, brez prometnega davka. Gnojila lahko dobite v vseh naših prodajalnah s kmetijskim repromaterialom.

Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
E-ŠPORT d.o.o.
Stražarjeva 25 1000 Ljubljana telefon (061) 14 23 514 a	1423515
/v	faks (061) 14 23 516
je/mM
IZŠLA JE MARČEVSKA, 61. ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Iz sveta športa tokrat v intervjujih med drugim predstavljamo Reneja Mlekuža, Iva Jana, Tanjo Polajnar, Zlatka Zahoviča in Alenko Kejžar. Iz mednarodnega športa objavljamo portret Marcela Roisa.
Na modnih straneh boste lahko zvedeli vse najpomembnejše o ženski in moški modi za letošnjo pomlad in poletje. Prikazujemo najboljše in najslabše iz lanske mode in predstavljamo slavnega Giannija Versaceja.
Na avtomobilskih straneh predstavljamo Ford Mondeo, Renault Safrane, Opel Frontero in Mercedes razreda V. Začenja se tudi letošnji ples Formule 1.
Marčevska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO — na 120 barvnih straneh in s 300 atraktivnimi fotografijami — vas že čaka pri prodajalcih časopisov!
vasem
kanalu
sobota ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU 				—		
—	 KAMNOSEŠTVO AJDIČ Straška cesta 24 (pri vojašnici)	Izdelujemo okenske police, stopnice, nagrobne spomenike, pulte idr. Tudi možnost montaže! Dodatne informacije na a 068/22-747 ali 78-119.
SPECIALISTIČNA dermatološka ORDINACIJA 061/445-080, od 17. do 20. ure	Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo.
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 O 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na o 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
SUZUKI ALTO ZE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,21 goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, sen/is in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, O 068/24-791.
SIGMACOM-AVTOPRODAJA Ljubljanska c. 80, Novo mesto Tf 068/325-520,0609/642-014	Komisijska in posredniška prodaja vozil, odkup in odvoz poškodovanih vozil, prodaja poškodovanih vozil, ureditev prepisa, kredit, leasing.
PANASONIC FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto	Faxi na termo in navaden papir. KX-F600BX/F samo 61.500 + pd, brezžični in žični telefoni od 7.940 + pd, telefonske centrale že od 42.990 + pd, GSM - pokličite! *r 068/322-126, fax: 322-145.
TEXAS - LEIF CB 20, METLIKA » 068/59-260	Nudimo vam veliko izbiro novih artiklov in novih modelov po najugodnejših cenah. V akcijski prodaji so otroške trenirke in jeans komplet! Pridite in se prepričajte!
DELNIČARJI! O 061/131-92-15	Delnice KRKE - B kupim za gotovino po najugodnejši ceni. o 061/131-92-15.
CVETLIČARNA BAYER Ob ločenskem pokopališču O 068/324-888	Veseli nas, da ste nas že v prvih mesecih delovanja lepo sprejeli. Tokrat vas vabimo, da nas obiščete ob dnevu žena v našem lokalu ali na sejmu. Od rojstva do slovesa, od jutra do večera. Vaša cvetličarna.
DELNICE KRKE	Odkupujemo delnice KRKE razreda G, E in B kot tudi OSTALE PRIVATIZACIJSKE DELNICE. Nudimo doslej najvišje cene. Provizije ne obračunamo. Pokličite Gorenjsko borzno posredniško družbo, d.d., na tt 064/361-300, 064/361-301, 064/624-200.
JELKA, D.O.O. VINICA VINICA 69 l 8344 VINICA ^TEL. 068/64-411	Najlepša izbira keramike, sanitarne keramike in kopalnic. Ugodne cene, prodaja na obroke, velika izbira sedežnih garnitur in ostalega pohištva. ZA VEČJE NAKUPE VOZIMO BREZPLAČNO. SE PRIPOROČAMO.
	
	
»fKIBšUtS!
jjjljjfcj
> Upri AGROSERVISUjp od»1l4.>dot1r7ffmarcatl997i
‘ Velika ponudba artiklp^zafflu kmetijstvo, vrtnarstvo/ gozdar \n široko potrošnjo
^SEJEMSKI POPUSTI^#
v.;	širnem K
s
TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA
Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41 -061
BPDFIBAd.o.o.
ZLATARSTVO BARTOL
Kastelčeva 1, Tel. (068)22-895 Novi trg Tel. (068)328-895 Novo mesto
Iskrene čestitke ob dnevu Žena!
ŠOLSKI CENTER
NOVO MESTO
Žegova ulica 112. 6000 Novo mesto_Tel. (06S) 326-263 326-207, faks (068) 326-263; 326-1S4
VABIMO K VPISU
v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
VOZNIK VILIČARJEV
UPRAVUALEC MOSTNIH IN UPRAVUALEC VRTUIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV - ŽERJAVER UPRAVUALEC LAHKE IN UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE VARJENJE: OSNOVNI IN NADAUEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: REO, TIG, MAG, PLAMENSKO...) OSNOVNI IN NADAUEVALNI TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: WIND0WS, EXCEL, W0RD, ACAD,
VVORDPERFECT...
SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMIUENJA SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV HIŠNIK (PROGRAM USPOSABUANJA PO IV. STOPNJI)
PREVOZ NEVARNIH SNOVI (16-urni tečaj po ADR)
TEČAJI IZ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo
PROGRAM: VOZNIK
PROGRAM JE PRILAGOJEN ZA ZAPOSLENE V PREVOZNIŠTVU, KI Sl MORAJO PRIDOBITI USTREZNO POKLICNO IZOBRAZBO ZARADI PRIDOBITVE LICENCE.
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in imajo vozniški izpit C, D in E kategorije in so že več let zaposleni kot vozniki tovornih vozil ali avtobusov. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo dokončan skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA, poklicno avtomehaniško šolo ali končano katerokoli poklicno šolo.
Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih soba 158. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu
326-263 ali osebno.
PROGRAM: KEMIJSKI TEHNIK
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. ____________________________ Prijave še sprejemamo
Izobraževanje odraslih j
DOLENJSKI LIST tl']
PSC Paič
Krška vas 28 E. Krška vas. (0608) 59-059 Šmarješka cesta 50, Novo mesto. (068) 21-129
Dodatni popust do 750 DEM za^iesto letnik '96
^ Mondeo ze
><V) klimatska naprava
Cas je za nakup!
Verjemite ali ne...
JL-
w
RADIO
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104,*	10*,9
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanall
s Trdinovega vrha
na kanalu
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: ...........................................
Ulica in kraj:	. . .•......................................
Pošla: ....................................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:...............................
OSNOVNA ŠOLA PREVOLE 8362 HINJE
OBJAVLJA LICITACIJO
za odprodajo osnovnega sredstva
AVTOBUS TAM 80 A 6, letnik 1988.
Prevoženih 143.000 km., registriran do 18.5.1997. Izklicna cena 250.000,00 SIT.
Licitacija bo 11.3.1997 ob 10. uri pri šoli Prevole. Ogled je možen 10. in 11.3.1997 pred prodajo.
LOGING d.o.o.
Podbevškova ul. 4, Novo mesto, tel. 321-920
Inženiring in izvajalsko podjetje na področju:
*	športnih dvoran, teniških in skladiščnih objektov
*	termoizolacijskih in klasičnih membranskih kritin
*	nadstreškov teras, lokalov in gostinskih paviljonov
objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - TEHNIČNI VODJA
POGOJI:
-	srednja ali višja izobrazba strojništva z vsaj 3. leti del. izkušenj
-	izkušnje z računalniško podprtim konstruiranjem (ACAD)
-	komunikativnost, dinamičnost, samostojnost
-	vsaj pasivno znanje nemščine ali angleščine
-	starost od 25 do 35 let
-	zaželjen je strokovni izpit
-	poskusno delo 2 meseca PONUJAMO VAM:
-	dinamično delo in projektno vodenje
-	izobraževanje in strokovno napredovanje
-	stimulativno plačo
Delovno razmeije bomo sklenili za nedoločen, poln delovni čas. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 10 dni na naslov podjetja.
w-------------------
T	V CELOTI
PRENOVLJENE
PROIZVODNO-POSLOVNE
PROSTORE V IVANČNI GORICI
skupne površine 2.500 m2 na ograjenem in urejenem zemljišču 15.000 m2.
***************
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA POTEZA d.O.O. Stiska 1, 1000 Ljubljana, tel.: 061 125 41 80
“IMP LIVAR, d.d.
IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA
VABI K SODELOVANJU
1. REZKALCA - ZA DELO V ORODJARNI
Od kandidata pričakujemo, da bo poleg zakonskih izpolnjeval še naslednji pogoj:
končana triletna poklicna šola kovinarske usmeritve. Ustrezne izkušnje so zaželjene, niso pa pogoj za zasedbo delovnega mesta.
Prednost pri izboru bo imel mlajši kandidat, prijavijo pa se lahko kandidati, stari od 21 do 40 let.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.d., Ivančna Gorica, Ljubljanskca c. 43, 1295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA, do 6.3.1997 oziroma do zapolnitve potreb po delavcih.”

It
m	m,
	
	
	
	
	
	|
	
m	
8	||
I

ČE STE V GRADNJI ALI V FAZI OBNOVE,
POKLIČITE NASI
Izdelujemo:
Alu - okna, vrata, vetrolove, fasade, zimske vrtove, protipožarna vrata, žaluzije, komarnike...
iz NC 68 SUPERTERMIK atestiranega profila
s trojnim tesnenjem, odporen na vremenske iE3 vplive in brez vsakršnega vzdrževanja.
Možna izdelaVa iz neprobojnega profila.
Iskra plO d o o
Proizvodnja ino. opreme Trubarjeva cesta 5 8310 Šentjernej_________
tel.: 068 81-216 068 81-220 fax: 068 81-710


ir
i
m
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Novo mesto, v stečajni zadevi St. 14/96-15 zoper stečajnega dolžnika PIONIR MKO, d.d., v stečaju, Novo mesto, pod opravilno številko St 14/96-15
OBJAVLJAMO
POPRAVEK JAVNEGA RAZPISA
za zbiranje ponudb za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev in gotovih izdelkov.
Predmet prodaje so:
Zap.	Inventar.	Naziv, tip, proizvajalec	Izhodiščna
št- številka__________________________________cena v SIT
1-	40281	Kontrolni aparat AEG
za preizkus zaganjačev	70.000,00
2-	41086	Preizkuševalna miza 8H
100 Fiedman	722.000,00
ZAHVALA
Tvoje pridne roke so dom začele gradili, a v tako kratkem času ga niso mogle dograditi.
V 23. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat
TONI GRIVEC
iz Češnjevka pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter vsem tistim, ki so nas v težkih trenutkih tolažili in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala kolektivoma KOVINOTEHNA MKI, SŽ - sekcija TVD Novo mesto, Gasilskemu društvu Lukovek, gospodu župniku, za lepo opravljen obred, pevcem in govornikom ter vsem, ki ste Tonija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Dragi mož in očka, če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.
4. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil
KAROL ANDRUŠČIŠEN
iz Gor. Kamenja 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se z mislijo pomudite z njim in prižigate svečko.
Vsi njegovi
ZAHVALA Zaman čakala si pomlad in z njo posedanje pod brajdo, brstenje popkov, petje ptic. Tako nenadoma se je končal tvoj boj... V 68. letu je ugasnilo življenje ZINKI HRVATIN iz Irce vasi 31 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali ter za vse izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi, jo obiskovali in pomagali, ji znali prisluhniti in s tem prinesli v njeno življenje malo radosti in upanja. Veliko vas je bilo, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ter počastili njen spomin z lepo besedo, pesmijo in cvetjem. Hvala! Vsi njeni	
	
1»	V 72.letu starosti nas je zapustila ■	naša draga mama, stara mama, ses- ŠTEFANIJA RADOVIČ iz Doblič 21 Poslovila seje od nas, zapustila praznino v srcu vseh, ki smo jo imeli radi. Izrekamo zahvalo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za molitve, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Boriču, Splošni bolnišnici Novo mesto, kolektivoma Esol Črnomelj in Beti Črnomelj, g. Francu Panjanu in ge. Ančki Kolbezen za besede slovesa, pevskemu zboru iz Doblič za zapete pesmi in g. dekanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni	
r


k
ZNAMKE, RAZLIČNE, v paketih od 25 do 1500 kom. prodajamo. Zahtevajte brezplačen cenik. Europhila, Cafova 4, 2000 Maribor, tel./fax 062/ 225-430.
fPREROK
RADIO
104.5 A M A 105.9
107.3 l/ yyl/ 107.5
91.2
OGNJIŠČE
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
VEDEŽEVANJE - TAROT 090-42-65
1 min. 156 SIT-D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o.
l - ® (068) 324-377
Ženitna posredovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje. Delujemo na območju cele Slovenije. Tel. (061)126-35-84, Tržaška 2, Ljubljana.
VEDEŽEVANJE - TAROT 090-41-02
1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o.
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustilnaš dragi mož, oče in stari oče
JANEZ ŠTEFANIČ
iz Kapljisc
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli od njega poslovit ali so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala številnim duhovnikom, posebno g. Ovnčku, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, kolektivom MKZ Metlika, TPV Suhor, sodelavcem sina Jožeta iz Ljubljane, faranom župnije Šentlovrenc, gostilni Veselič iz Podzemlja, ZD Metlika, Splošni bolnici Novo mesto, GD Podzemelj in GD Pravutina. Hvala tudi govornikoma ob odprtem grobu.
S hvaležnostjo vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, brat in stric
ANTON PETAN
iz Mokronoga
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnega spremili na njegovi zadnji^poti. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Mokronoga, ge. Štefki Uhan za lepe poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebnemu zavodu g. Oklešna ter igralcu Tišine in DU Mokronog
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala.
Smrt te vzela je prerano, a v srcu našem boš ostala.
17. februarja 1997 je tiho v 78. letu starosti odšla od nas naša draga žena, mama, stara mama, tašča in teta
ANA KUHAR
iz Dol.Vrhpolja 26
Težko seje zahvaliti vsakomur posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ko smo izgubili našo drago ženo, mamo, staro mamo in taščo. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Ana, sinova Martin in Stane z družinama, snaha Fani z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, tast in stric
JOŽE TURK
z Verduna 2 pri Stopičah
V neizmerni bolečini, ki nam jo je prizadejala njegova smrt,se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala kolektivom Krke, 'Revoza, Dolenjske banke, Sekciji za vleko vlakov Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto, Prole-su, družini Turk iz Stopič, družini Goršin, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Stopiče, Gasilskemu društvu iz Stopič, pevcem in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Spoznanje, da smo se od njega poslovili v tako velikem številu, nam daje upanje, da bomo nadaljevali smisel njegovega življenja, ki je temeljilo na dobroti, poštenju in ljubezni.
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
V 56. letu je umrla naša upokojena sodelavka iz Sektorja za proizvodnjo zdravil
VIDA PIRC
por. Rajk
iz Gabrja, Ruparjev Dol 2
Od pokojnice smo se poslovili v ponedeljek, 3. marca 1997, na pokopališču v Šmihelu. Ostala
nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto.
ZAHVALA
Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla, in zajokala, ker tebe ni.
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, stric in boter
LEOPOLD REBSELJ
iz Šentjakoba 3 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem PEMS-MPO Šentjernej, LIPE Kostanjevica in Splošni bolnišnici Novo mesto za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, Sentjernejskemu oktetu ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem še
enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Morala je umreti, da je zaradi bolezni nehala trpeti.
Vendar ona ni umrla kakor vsi, ona bo umrla, ko bomo umrli mi.
V 45. letu je dotrpela naša draga žena, mama, sestra, hčerka, teta in snaha
MIRA-MARIJA MALENŠEK
roj. Badovinac
Ul. 1. maja 6, Metlika
Ob bridki izgubi naše drage smo vsi, ki jo bomo pogrešali, dolžni srčno zahvalo za plemenitost indobroto ob njeni težki bolezni Splošni bolnišnici Novo mesto, Oddelku za gastro, posebej dr. Gorjupu, in osebju ZD Metlika, posebej dr. Vukoviču. S spoštovanjem smo se poslovili od naše Mire, zato smo še posebej dolžni zahvalo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas v težkih trenutkih žalosti tolažili in spodbujali: vaščanom vasi Hrast, sosedom Ulice 1. maja 6, Metlika, sorodnikom in prijateljem. Posebej hvala za lepe poslovilne besede vsem, ki so bili prisotni na številnem pogrebu, še posebej govornicam ge. Vidi Matkovič, ge. Anici Pečavar in ostalim govornicam. Za ganljive poslovilne besede slovesa in poslovilni obred župnikoma ter župniškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Tone, hčerka Mirjana, sin Janko, mama, oče, sestra in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Umrl je naš upokojeni sodelavec iz Sektorja biokemija
JOŽE TURK
iz Verduna 2
Od pokojnika smo se poslovili v soboto, L marca 1997, na pokopališču v Stopičah. Ostal nam
bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
ZAHVALA
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdo voljo boš ugnala.
Pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči.
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, tašče, sestrične, stare mame in prababice
AMALIJE LOVRIN
roj. Grahek
iz Mihelje vasi 6
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Macanu, sestri Zvonki Verdnik, Visceralnemu oddelku ter Oddelku intenzivne nege Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego in neizmerno pomoč pri lajšanju bolečin. Prisrčna hvala g. Poldetu Grahku za skrbno pomoč in tople besede v času bolezni. Hvala sodelavcem Iskre Semič, g. Hitiju za pogrebne storitve, pevkam za zapete žalostinke, govornici za besede slovesa, pogrebcem ter Gostilni Pezdirc. Prisrčna hvala tudi kaplanoma g. Janezu in g. Andreju ter bratu Francu Grahku za tako lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
TA TI01 IM VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 6. marca - Nika Petek, 7. marca - Tomaž Sobota, 8. marca • dan žena Nedelja, 9. marca - Frančiška Ponedeljek, 10. marca - 40 mučenikov Torek, 11. marca - Krištof Sreda, 12. marca - Gregor
LUNINE MENE 9. marca ob 2.1S - mlaj
kino
BREŽICE: Od 6. do 9.3. (ob 18. uri) kriminalni film Kosec 2. Od 6. do 11.3. (ob 20. uri) drama Sleepers.
ČRNOMELJ: 7.3. (ob 20. uri) in 8.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Tistega čarobnega dne.
DOBREPOLJE: 7.3. (ob 19.30) ameriški film Ostržek. 9.3. (ob 15. uri in 19.30) ameriška drama Na vse ali nič.
GROSUPLJE: 7.3. (ob 19. uri) ame-
riška drama Na vse ali nič. 8.3. (ob 19. uri)^ ameriški film Ostržek.
KOSTANJEVICA: 8.3. (ob 19. uri) komedija Jack. 9.3. (ob 19. uri) angleška drama Trainspotting.
KRŠKO: 7.3. (ob 20. uri) in 9.3. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Fenomen.
METLIKA: 7.3. (ob 20. uri) ameriški film Mrtvec. 9.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Tistega čarobnega dne.
NOVO MESTO: Od 6. do 10.3. in 12.3. (ob 18.30 in 21. uri) zgodovinska drama Michael Collins.
RIBNICA: 8.3. (ob 21. uri) ameriška drama Na vse ali nič. 9.3. (ob 16. uri) ameriški film Ostržek.
ŠENTJERNEJ: 7.3. (ob 18. uri) komedija Jack. 7.3. (ob 20. uri) angleška drama Trainspotting.
TREBNJE: 7.3. (ob 20. uri) in 9.3. (ob 16. uri) film Pravi pogum.
VELIKE LAŠČE: 8.3. (ob 19. uri) ameriška drama Na vse ali nič. 9.3. (ob 19. uri) ameriški film Ostržek.
• BERLINALE IN MEDVEDI
S podelitvijo zlatega in srebrnih medvedov se je končal 47. berlinski filmski festival, za Cannesom in ob Benetkah drugi najuglednejši evropski filmski praznik.
Zmagovalec berlinala in dobitnik prestižnega zlatega medveda je film Miloša Formana Ljudstvo proti Larryju Flintu, resnična zgodba o obscenem kralju pornografskih klubov in istovrstne revije Hustler, ki se je moral v 70-ih letih za pravico do opravljanja svoje pogrošne in obskurne dejavnosti na sodišču spopadati s konservativnim krščanskim gibanjem. Kot pravi režiser Ama-deusa in Leta nad kukavičjim gnezdom, je prav pravica do objavljanja pornografije tista cena, ki je mora tisk najprej plačati za svojo svobodo. Potem ko Flynt dobi pravdo, izreče znameniti stavek: “Če je sodišče razsodilo v prid izmečku, kot sem jaz, potem bo branilo tudi vas", in s tem tako misli na novinarje kot na zasebnike z drugačnimi mnenji. Film je še pred tukajšnjo svetovno premiero povzročil veliko hrupa med verskimi in desničarskimi organizacijami, zato je Forman v Franciji in Belgiji, kjer so bili protesti najostrejši, umaknil iz obtoka tudi sporni plakat z glavnim igralcem Woodyjem Harrelsonom, po Jezusovo križanim in pomanjkljivo pokritim prav in le z ameriško zastavo.
Naprej so delili le srebro. Moškega medveda je dobil lepi in na-
darjeni dečko Leonardo di Cap-rio za vlogo Romea v Shakespearovi klasiki Romeo in Julija, ki pa je tokrat postavljena kar v sedanjost, v devetdeseta. Člani modernih in sprtih družin ljubimcev, Montegi in Capuleti, se po veronskih plažah preganjajo s športnimi avtomobili, Romeo nosi revolver in mobitel, bazen pod Julijinim balkonom pa je zastražen z monitorji. Jasno, film je posnet v maniri hitre in goste MTV-jevske montaže, ne manjka pa tudi holivudske spektakularnosti. Letošnja medvedka je hladna francozinja Julliette Bino-che, nagrado pa je dobila za dejansko le epizodno vlogo medicinske sestre in tolažnice Ralpha Fiennesa v romantični avanturi Agnleški pacient. S srebrom za film je žirija pod vodstvom nekdanjega francoskega kulturnega ministra, kontroverznega Jacque-sa Langa, nagradila tajvansko Reko, film o odtujenosti urbane kapitalistične Tajske.
Nagrada za življenjsko delo bi bila lahko tudi medved za seniorje. Letos so podelili dva, prvega hladno lepi blondinki, zvezdi petdesetih in šestdesetih let,fatal-ki Kirn Novak, zdaj 63-letni še vedno zelo šarmantni dami, ki se na svojem ranču v Oregonu ukvarja z rejo lam. Ob tej priložnosti so v Berlinu prikazali retrospektivo njenih trinajst največjih filmov, tehnično, predvsem barvno in zvočno, prenovljenih, vključno s slavno Hitch-cookovo Vrtoglavico. Drugipa je šel v roke francoskemu Čilcu Raulu Ruizu, ki je letos tekmoval s prefinjeno psihoanalitično kriminalko Genealogija nekega zločina s Catherine Deneuve v prvi vlogi.
TOMAŽ BRATOŽ
06 8. marcu, mednarodnem prazniki žena, vsem preSivaCf&m naše kjajtvne strpnosti is faeno čestitamo. Spoštujemo in cenimo vas 6oCj, fart največfaat znamo pofaizati.
Krajevna skupnost Ločna-Mačkovec
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mitjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob (einkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke J, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
bela tehnika
HLADILNO SKRINJO, 120 1, prodam. © (068)22-757.	2241
HLADILNIK GORENJE, z ločenim zamrzovalnikom, novejši, dimenzije 175 x 60 x 60, brezhiben, prodam po polovični ceni. ® (068)325-566, zvečer. 2273 ŠTEDILNIK 60 x 60, 2 plin, 2 elektrika, kotno sedežno garnituro, klubsko mizico in kopalniške omarice Kolpa san prodam. ® (068)45-666, zvečer. 2479
kmetijski stroji
ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agro-izbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzah Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, ® (064)324-802.	874
FREZAR za frezo Labin progres, 14 KM, prodam. * (068)87-285.	2161
MANJŠO traktorsko prikolico, novo, prodam. ® (068)40-055.	2173
BALIRKO WELGER, starejšo, in si-lokombajn Mengele prodam ali menjam za avto ali govedo. ® (0601)86-205.
2177
TRAKTORSKO PRIKOLICO in žganje sadjevec prodam. ® (068)25-847.
2179
NOVO bočno traktorsko kosilnico IMT 627-653 prodam 50 = ceneje. ® (0608)82-930.	2186
SAMONAKLADALKO, 20 cm3, in za traktor TV 523 plug,.brane in ježke prodam. ® (0608)80-578.	2192
ZETOR 691, 500 delovnih ur, prodam. ® (068)78-249, po 18. uri. 2196 KOSILNICO BCS D ali bencin-petrolej kupim. ® (068)78-209.	2210
SAMONAKLADALKO, 17 m3, obnovljeno, prodam. ® (068)45-503. 2235 TROSIELC hlevskega gnoja, kravo za zakol in telico za zakol ali nadaljnjo rejo, 400 kg, prodam. ® (068)83-373.	2277
ROTACIJSKO KOSO Sip 135, pajka na 4 vretena, prikolico domače izdelave in ovna prodam. ® (068)76-171, popoldan.	2296
PREMIČNI PLUG, 10 col, in hlevski gnoj prodam. ® (068)65-108.	2306
TRAKTORSKO PRIKOLICO, manjšo, in R 4 GTL, ohranjen, prodam. « (068)21-847.	2312
REZERVNE UTEŽI na traktor Štore ali Univerzal in vino, modro frankinjo, prodam. ® (068)64-226.	2331
KOSILNICO BCS prodam. ® (068) 89-070.	2332
ŠKROPILNICO - Atomizer, 400 1, v zelo dobrem stanju, prodam. ® (0608) 56-377.	2334
TRAKTOR Zetor 4712, letnik 1975, in traktor Zetor 7245, letnik 1992, oba v zelo dobrem stanju, prodam. ® (068)49-564, Tone Sebanc.	2354
MANJŠO kiper prikolico prodam. ® (068)75-521.	2372
TRIBRAZDNI PLUG prodam ® (068)41-074.	2399
SEJALNICO za koruzo, dvoredno, mehansko, in kobilo, staro 6 let, brejo 10 mesecev, prodam. Alojz Senica, Drča 5, Straža.	2413
KRHALNIK KORUZE Zmaj 211, prikolico domače izdelave in osebni avto Ritmo DGL, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)89-130.	2417
SADILEC KROMPIRJA Hmezad Žalec in cisterno za gnojevko, 1700 I, Crei-na, prodam. Albina Strmole, Veliki Gaber 33.	2453
KOSILNICO BCS, z vozilkom, novo Sipovo samonakladalko za 1000 DEM ceneje in šmarnico po 1 DEM/1 prodam. ® (068)68-209.	2470
AGROAVTO vam nudi traktorje Univerzal, IMT, TV 826, Landini, Ferguson, Zetor, Torpedo, s popustom 2 do 7 =, priključki, popust 2 do 20 =, rabljeni: Štore 504, TV 523,732, IMT 533, Torpedo 60, 48, Ursus 35, 60, freza 95, pajek 230, plugi, kose. Agroavto, Ljubljanska 30, Kranj, ® (064)332-111, od 8. do 16. ure.	2502
kupim
HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. ® (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure.	801
DELNICE MIP, Fructal, Lip Bled, sklad Triglav, Arkada, Kmečka družba in druge delnice kupujemo. ® (0609)651 -379.	2162
GOTOVINA TAKOJ za delnice Triglav, skladi Arkada, skladi Kmečka družba, skladi 1 ter druga, MIP B, Fruc-rat, Lip Bled ter ostale delnice kupujemo. ® (0609)651-030.	2163
6 RABLJENIH stojišč za živino kupim. ® (068)67-699.	2197
ODKUPUJEMO privatizacijske delnice, pridobljene s certifikati. Plačilo takoj! ® (064)718-397.	2243
DIATONIČNO HARMONIKO kupim. ® (068)49-163.	2246
DELNICE Petrola G kupim po 17.500 SIT, za gotovino. ® (068)67-603. 2257 PLOHE, suhe, smrekove, 1 m3, kupim. ® (068)44-551.	2258
TELE, staro 10 dni in mlado kravo, dobro mlekarico, kupim. ® (068)42-956.
2309
SMREKOVO HLODOVINO kupim. Ratež, ® (068)85-690.	2352
BUKEV, hrast in smreko kupim. Sam posekam, plačilo takoj! ® (064)83-666, Miško Čuk.	2376
ODKUPUJEMO delnice pooblaščenih družb(Atena,Triglav, Kmečki sklad) in iščemo odkupovalce na terenu. ® (0608)71-039.	2385
VELIKI ugankarski slovar kupim. ® (068)73-785, popoldan.	2397
DOLENJSKA
BANKA
Splača se varčevati!
Obročno varčevanje		TOM + 6.0 %
Najnižji znesek posameznega pologa je 7.500 SIT. Doba varčevanja najmanj 12 mesecev.		
Premijsko varčevanj	e	
24 mesecev		TOM + 6,52 %
36 mesecev		TOM -t- 6,85 %
48 mesecev		TOM + 7,17 %
60 mesecev		TOM + 7,50 %
Najnižji znesek posameznega pologa je 4.000 SIT.		
vezam depoziti (najnižji znesek 10.000 SIT)		
od 31	od 10.000 do 100.000 SIT	TOM + 4,50 %
do 90 dni				od lOO.OOl do 1.000.000 SIT	TOM + 4,80 %
	nad 1.000.000 SIT	TOM + 5,00 %
od 91 do 180 dni	TOM -t- 5,50 %	
od 181 dni do 1 leta	TOM + 6,00 %	
nad 12 mesecev	TOM + 6,36 %	
nad 24 mesecev	TOM + 6,52 %•	
nad 36 mesecev	TOM + 7,50 %	
		
Tolarski depoziti	s premijo	z valutno klavzulo *
nad 80.000 SIT	TOM + 7,31 %	V + 7,06 %
nad 110.000 SIT	TOM + 7,38 %	V + 7,12 %
nad 1 SO.OOO SIT	TOM + 7,44 %	V -t- 7,19 %
nad 220.000 SIT	TOM + 7,50 %	V + 7,25 %
* Banka vodi depozit v nemških markah po srednjem tečaju Banke Slovenije. Doba varčevanja je 12 mesecev.
Ponudba meseca!
Devizni depozit nad 1.000 DEM, vezan nad tri mesece: 3,04 %/

C*
'“Hlinili......milil'
CISTERNO za gnojevko, 2200 do 32001,do 1500 DEM, kupim. ® (068)21-728.	2407
MOTOR, star, v okvari ali zavržen, iz vojnih ali povojnih let, kupim. ® (061) 781-336.	2421
ABSOLUTNO najvišji odkup delnic podjetij serij B in G v Šloveniji: Krka, Petrol, Laško, Union in ostalih, gotovina takoj! Pridemo tudi na dom kjerkoli v Sloveniji! ® (061)16-86-055, od 8. do 20. ure.	2503
motorna vozila
JUGO 45, brezhiben motor, do prevoženih 70.000 km, kupim, kratkoročno pa najamem garažo v Novem mestu. Darko Kovačevič, Kandijska 39, Novo mesto 2159
GOLF JGL D, letnik 1984/85,bel,ga-ražiran, registriran do 8/97, prodam. ® (068)65-388.	2166
HYUNDAIACCENT 1.5,letnik 1996, prodam za 15.000 DEM. ® (068)85-894 ali 21-034.	2167
R 4 GTL, letnik 3/92, rdeč, redno servisiran, nove gume, registriran do 2/98, drugi lastnik, prodam. S (0609)648-004.
2172
Z 101, prodam po ugodni ceni. ® (068)24-953.
GOLF JX D, letnik 1989, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)80-476.
2178
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 20.3.1997, in tipo 1.6 SK, letnik 1994, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® (068)69-536.	2188
JUGO 45, letnik 12/89, rdeč, registriran do konca leta, ugodno prodam. ® (068)40-203.	2190
ŠKODO 105, registrirano do 5/97, ugodno prodam, lahko tudi za rezervne dele. ® (068)52-746.	2193
HYUNDAI PONY 1.5 LSi, letnik 1993, z avtoradiom, prodam za 10.500 DEM. ® (068)23-924.	2195
CIMOS VISO II Club, letnik 1982, registriran, nevozen, prodam. * (068)75-047.	2202
NISSAN MICRO, letnik 1992, sivo-modro, in pianino Belarus ugodno prodam. ® (068)78-460.	2204
R 5 FIVE, letnik 1995, 3V, zelen, 20.000 km, prodam. ® (068)83-798, popoldan.	2206
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 6/97, bel, spojlerji, 4 nove gume, garaži-ran, prodam. * (068)323-339.	2217
JUGO 45 A, letnik 1987, poceni prodam. ® (068)48-703.	2219
LADO SAMARO 1300, 3V, letnik 1987, prodam. ® (068)49-357.	2222
OPEL KADETT 1.6 i, letnik 1989, solza, prodam. ® (068)28-708.	2223
R 4 GTL, letnik 1991, siv, lepQ ohranjen, registriran do 19.1.1998, ugodno prodam. * (068)51 -862.	2229
DAIHATSU applause, letnik 2/91, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-752.
YUGO 45, letnik 1987, registriran do marca 1998, ohranjen, prodam.
® 068/42-762
VW HROŠČ 1200, letnik 1973, motor obnovljen, registriran do 4/98, ugodno prodam. (068)52-025.	2249
SUZUKI VITARO 4 V, letnik 11/93, prodam. Ludvik Mežnar, Pod Trško goro 33, Novo mesto.	2252
126 P, letnik 1989, registriran do 18.4.1997, prodam. ® (068)24-673.
126 P, registriran do 8.4.1997, dobro ohranjen, nove gume, prodam za 50.000 SIT. ® (0608)41-347.	2254
GOLF D, letnik 1986,5V, temno rdeč, registriran, do 3.11.1997, prodam. ® (0608)80-526, popoldan.	2256
GOLF JX D, letnik 1987/88, registriran do 12/97, 3V, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)21-784.
Z 101 SKALA 55, letnik 1990, in frezo Honda prodam. 9 (068)84-005.	2265
JUGO 55 KORAL, letnik 12/88, registriran do 2/98, rdeč, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)41-363.	2266
GOLF D, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. ® (068)30-156.	2268
R 5 CAMPUS, kovinsko zelen, temna stekla, CZ, letnik 1991, prodam. ® (068)58-117.	2278
Z 101 SKALA, letnik 1990, registrirano do 2/98, prodam. ® (068)64-334, zvečer.	2280
JUGO 55, letnik 1987, bel, registriran do septembra, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)76-150.	22*2
GOLF JX D, letnik 1990, rdeč, 5V, 5 prestav, prodam. ® (0608)78-202. 2283 JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. ® (068)78-170.	2294
R 4 GTL, letnik 1984, in škodo 120 EL, letnik 1989, ugodno prodam. Janez Mavsar, Iglenik 4, Novo mesto.	2295
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1987, lepo ohranjen, garažiran, prodam za 6900 DEM. ® (068)42-495.	2297
CLIO 1.4 RT, letnik 1993, prodam. Jože Hočevar, Vel. Cerovec 2 b, Novo mesto.	2298
JUGO 45, letnik 1989,42.000 km, prvi lastnik, prodam. Jože Hočevar, Ob Težki vodi 92, Novo mesto.	2301
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 6/97, bel, prva barva, odličen, prodam. ® (068)73-069.	2304
GOLF JGL 1.1, letnik 1978, registriran do 5/97, prodam. ® (068)42-956.
2305
R 21, novi tip, letnik 1989, registriran do novembra, rahlo poškodovan (že po-klepan), potreben lakiranja, prodam za 6300 DEM. ® (0609)623-489.	2307
Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico.
S061/713-494 JAN-S0N, d.o.o.
JUGO 55, letnik 1989, prodam. S (068)85-733.	2311	j
GOLF JXL D, S paket, letnik 1985, z dodatno opremo, prodam. ® (068)26-921.	2315
R 4 GTL, dobro ohranjen, motorno žago Husquarna ter malo rabljen konjski j komat ugodno prodam. ® (068)76-489.
2327
LADO SAMARO, letnik 1993, prvi lastnik, prodam. ® (068)78-302.	2328	!
OPEL KADETT GSI, letnik 1987,2.0, prodam ali menjam za motor. ® (068) 75-173.	2329
R 21 1.4 prodam. ® (068)21-749.
2330 I
JUGO 45, 62.000 km, prvi lastnik, j prodam. « (068)78-433.	2336
ALFO 33, letnik 1987, prodam. ® (0608)87-009, zvečer.	2339	i
JUGO 45, letnik 7/88, prva lastnica, prodam. * (068)22-198.	2340
GOLF, letnik 1985, prodam. ® (068)76-545.	2341
JUGO 55, letnik 1987, registriran za eno leto, prodam za 1550 DEM. ® (068)76-760.	2343
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 11/97, 31.000 km, dobro ohranjen, 1. lastnik, prodam. ® (068)46-626.	2344
OPEL KADETT 1.3 S, rdeč, letnik 1987, prodam. ® (068)41-010.	2345
126 P, letnik 1988, registriran do 8/97, prodam. Ajdič, Cerovec 14, Trebelno.
2346
R 4, letnik 1986, prodam. ® (068)52-508.	2348
CITROEN VISO, letnik 1986, in suhe smrekove plohe prodam. ® (068)27-301.
2349
OPEL CORSA 1.2, letnik 1987, rdečo, dobro ohranjeno, prodam ali menjam z mojim doplačilom. ® (068)85-690.
2351
CITROEN bx 16 TRS, letnik 1989, registriran do 8/97, bel, redno servisiran, ugodno prodam. ® (068)22-396.	2353
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 11/97, prodam. ® (068)27-748, popoldan.	2355
ŠKODO PICK UP, letnik 11/95, belo, 18.000 km, prodam ali menjam za manjši avto. «(068)323-312.	2356
I AVTO CENTER KRASNA I
1 Servis in prodaja vozil 1 1 RENAULT	'
! Škocjan 22 . tel.: 76-227 ali 76-270
UGODNO ZA MEGANE CLASSIC KREDIT T + 6%
i
■
i
i
i
K
RENAULT•
_____ j
t
MINI MORIS, letnik 10/71, kovinsko zelen, nova platišča, akumulator in izpušna cev, odlično ohranjen, prodam. ® (068)41-071.	2357
GOLF JX d, letnik 1986, bel, prevodnih 130.000 km, zelo ohranjen, prodam. ® (068)81-080.	2358
CLIO 1.4 RT, letnik 1993, kovinsko ^°der, z avtoalarmom, prodam za '2.200 DEM. ® (068)372-222.	2363
CLIO 1.4 RT, letnik 1996, temno rdeč, Prodam. ® (061)172-338, dopoldan, '068)342-514, zvečer.	2364
K 4, prva barva, prvi lastnik, letnik 4/92, prodam. ® (068)73-177.	2369
(26 P, letnik 1988, prodam. ® (068)73-414 .	2374
. GOLF JX D, letnik 1990, lepo ohra-njen, prvi lastnik, prodam ali menjam. ® (068)45-39 3 .	23 79
JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodni. ® (068)85-753.	2380
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, registriran .0 8/97,43.000 km, 5V, bel, redno serviran, nekaramboliran, prodam. ® (068) «-071.	2381
VW JETTO JX, letnik 6/87, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608) 05-526.	2382
LANTRO 1.6 GLSI, 16 V, letnik 8/92, '.000 km, kovinsko sivo, prodam. ®
(068)27-035.	2386
R 5, letnik 1990, ohranjen, bel, regis-‘hran do 2/98, prodam. S (068)89-466.
2387
JUGO 45, letnik 1990, prevoženih "5.000 km, registriran do 3/98, prodam. otlt Štimpfelj, Vel. Strmica 13, Trebel-n°-	2388
LADO RIVO, staro 10 let, dobro “hranjeno, vseskozi garažirano, 55.000 km. prodam. © (068)23-695.	2393
SAMARO, letnik 9/92,44.000 km, ni-"°li poškodovano, kot novo, prodam. © (068)41-328.	2395
JUGO KORAL 55, letnik 10/91, pro-dam. © (068)27-045.	2398
GOLF d, letnik 1987/88, dobro °‘>ranujen, prodam. © (068)22-534.
2401
GOLF 1300 bencinar prodam za 1900 OEM. Jožica Gliha, Rimska 21, Trebnje.
2402
JUGO 55, letnik 1988, prodam. © •968)76-163, po 16. uri.	2403
126 P, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. S (068)89-031.	2406
OPEL ASTRO 1.6 i, GL, letnik 1992, jhodro, 5V, CZ, servo, sončna streha, ra-dl°. prodam. © (068)341-401.	2408
AUDI 80 1.9 TDI, letnik 1993, kovin-zelen, prodam za 24.500 DEM. © (068)341-401.	2409
JUGO KORAL 60. letnik 1989, pro-da»' za 3000 DEM. © (068)84-011.
2411
GOLF d JX, letnik 1987, rdeč, pro-dant ® (068)83-113.	2415
OPEL KADETT, letnik 1990, in R 5 Campus, letnik 1992, prodam. ® (068) '5-246.	2416
golf JETTO D, letnik 1989, registri-ran do 3/98, prodam. © (068)325-721, P° 16. uri.	2419
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, Kovinsko srebrn, prodam. ® (0609)626-popoldan.	2420
GOLF JGL d, letnik 1982, registriran 12/97, dobro ohranjen, prodam za ^900 DEM. ® (068)49-659.	2422
R 5 .CAMPUS, letnik 1993, registriran do 15.11.1997, 5V, lepo ohranjen, prodi3111- Janez Može, Gabrje, Trdinova pot Brusnice.	2425
Z 101 SKALA 65, letnik 1989, 93.000 registrirano do 2/98, sivo, radio, do-^utna oprema, ohranjeno, prodam za ^500 DEM. Anton Dougan, Prelesje 29, Strupen.	2426
. ^ 128, letnik 1987, dobro ohranjen, in Ju8° 45, letnik 1987, registriran do 12/97, u8odno prodam. ® (0608)87-209. 2428 JUGO 45, letnik 1987, prevoženih °0-000 km, registriran do 2/98, prodam 23 UOO DEM. ® (068)65-383, zvečer.
2430
GOLF JX d, letnik 1990, registriran d° 1/98, prevoženig 97.000 km, garaži-ran> moder, prodam. ® (068)60-126.
2433
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do b'97, ugodno prodam. ® (068)52-718.
2436
^ARTBURG limuzino, letnik 1987, [J-gistriran do 8/97, ugodno prodam. ® 1068)51-038.	2437
ALFA ROMEO 331.3, kovinsko želeli?’ ,ePo ohranjeno, poceni prodam. ® (0608)87-290.	2440
GOLF d, letnik 1983, bel, ugodno pr°dam. © (068)84-559.	2445
p 4 GTL, letnik 1983, registriran, pro-dam za 900 DEM. * (0608)56-338.
2446
»KODO 120 L, letnik 1989, dodatna °Prema, radio, registriran za celo leto, “Sodno prodam. * (0608)63-086. 2447 R4GTL,letnik 1988,dobro ohranjen, Pr°dam. * (0608)89-071.	2450
. Mz ETZ, letnik 1988, registriran do “•5.1997 injugo 45, letnik 1986, registri-ran. prodam. * (068)49-326.	2451
JUGO KORAL 45, letnik 12/88, regis-dran za celo leto, prodam. • (068)68-ali 53-584.	2454
. ZX 1.4 avantage, kovinske barve, let-nik 6/92, prodam. * (068)323-158.
2456
VW HROŠČ, letnik 1971,1300, ugod-n° Prodam. * (061)802-351.	2457
R 21, letnik 1990, kovinsko zelen, gaziran, prodam. * (068)25-621.	2459
SAMARO 1500, letnik 3/93, belo, 3V, adio, vlečna kljuka, prodam V (068) ”2-354.	2463
R 4 GTL, letnik 198 in kamion za raz-sladoleda, z delom, prodam. * 'd68)41-149.	2464
Lado SAMARO 1300, 3V, letnik l,89. prodam. * (068)65-056.	2465
,. R 4 GTL, letnik 1989, prva barva, od-,7~n, nove gume, prodam. ® (068)42-”5.	2466
, Z 12g, letnik 1987, registrirano do .„^97, dobro ohranjeno, prodam. © '“68)52-246.	2472
R 5 CAMPUS, letnik 1990, prvi last-lk. prodam. Jakše, Uršna sela. 2473 AX 1.1 TRE, letnik 1987, kovinsko HteSrn, registriran do 8/97, ugodno pro-dai". © (0608)67-008.	2475
.R 5 CAMPUS, letnik 1993, prvi last-n*. 29.000 km, prodam. © (068)75-180.
JUGO 45 AX, letnik 1988, moder,
74.000	km, prodam. © (068)87-589.
2482
CLIO 1.2 RN, letnik 1995, 29.000 km, registriran do 2/98, prva lastnica, servisna knjižica, dodatno opremljen, prodam za 13.500 DEM. ©(068)53-288.	2485
Z 750, dobro ohranjen, registriran do 12/97, prodam. © (068)49-098.	2487
JUGO 55, letnik 7/87, ohranjen, prodam. ® (068)22-205, popoldan. 2491 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prevoženih
60.000	km, rdeč, 3V, prodam za 8000 DEM. © (068)325-565 ali 81-762. 2492
Z 850, letnik 1985, prevoženih 38.000 km, ugodno prodam. ® (068)78-001.
2493
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 22.10.1997, 66.000 km, lepo ohranjen, prodam. ©(068)81-169.	2494
JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 1/98, prodam. ® (068)27-839, po 16. uri.	2498
FORD ORION 1.6 CLX, letnik 1990/91, registriran do 11/97, CZ, kat., nekaramboliran, garažiran, prodam za 10.300 DEM. © (068)65-741.	2499
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 1.3.1998, ugodno prodam. ® (068)85-806.	2500
126 P, letnik 1987, registriran do 7/92, rumen, prodam. S (068)79-836, popoldan.	2504
obvestila
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montirano po ugodnih cenah, lahko tudi na čeke. ® (068)44-662 ali (0609)646-937.	1078
Avtoelektrika Tone Kapler, s.p. Šmarjeta 58 a,
Šmarješke Toplice
Obveščam, da imam novo tel. št., in sicer: 068/73-252. Se priporočam!
TKALKA
trgovina tkanin in oblačil
Mali Slatnik 36 a, Novo mesto
Otvoritev trgovine v soboto,
8. marca, ob 9. uri.
Velika izbira vseh vrst tkanin.
Odprto vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure i---Prisrčno vabljeni!-
preklici
PIZZERIA CAPRI, Novo mesto, obvešča, daje z 3.3.1997 prenehala z obratovanjem. Hvala za razumevanje. 2181
pohištvo
ZAKONSKE POSTELJE z jogijem prodam. ® (068)51-423.	2242
PISALNO MIZO, možnost uporabe računalnika, kot novo, ugodno prodam. ® (068)44-231, Andrej.	2259
DNEVNO SOBO (omaro in sedežno garnituro) prodam. ® (068)73-163.
2270
DVOSED in dva fotelja, umetno usnje, v rjavi barvi, staro 1 leto, prodam za samo 30.000 SIT. ® (068)21-417, zvečer.
2322
CELOTNO dnevno sobo ugodno prodam. Ogled kadarkoli. ® (068)47-773.	2452
posest
10 A vinograda na lepi, sončni legi (Malenški Vrh), oddam v najem. ® (0608)61-072.	2184
STAREJŠO HIŠO, 5 a njive, na Senovem, Pot na Armez, prodam. ® (0608) 79-872.	2185
GRADBENO PARCELO v Novem mestu ali bližnji okolici prodam. ® (068)341-916.	2203
NA DVORU pri Žužemberku prodam nedograjeno hišo. ® (068)87-046. 2207 NJIVO v Šmihelu oddam v najem. ® (068)27-293.	2208.
PARCELO, 15 a, z vinogradom, 7 km iz Novega mesta, prodam. Možna gradnja. ® (068)341-968.	2221
KMETIJO (hišo in 2 gospodarski poslopji), v izmeri 2 ha, v bližini Čatežkih Toplic, prodam. ® (067)59-102.	2234
DVOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori in 2500 m2 stavbnega zemljišča ob vpadnici v Novem mestu prodam. * (068)321-691.	2238
V	SEVNICI prodam novo hišo, 240
m2 stanovanjske površine, parcela 700 m2, voda, elektrika, plin, sončna lega, prodam. * (061)441-552.	2250
PARCELO na lepi, sončni legi v Križah pri Studencu, primerno za vinograd, prodam. ® (0608)89-193.	2255
V	BREZOVI REBRI prodam vikend-hišo, 15 a zemlje. * (068)87-690. 2287
MLADJE PRI PODBOČJU, prodam parcelo, 24 a, lokacijsko opremljeno, voda, elektrika. * (068)44-746.	2291
SMREKOV GOZD v Dobravi pod Henčkovim domom prodam. ® (061) 1407-824, od 7. do 20. ure.	2292
LESEN HRAM, obnovljen, brunarico, ugodno prodam. ® (068)22-028.
2317
V	NAJEM DAM večjo njivo in travnik
na Ragovem, prodam pa vrtno kosilnico, gasilske cevi in plug za frezo. ® (068) 325-272.	2318
NA RIGLU prodam vinograd. ® (068)65-187.	2338
DVE ZAZIDLJIVI PARCELI na
sončni legi, 50 m od asfalta, v okolici Trebnjega prodam. Šifra: »GOTOVINA«.	2365
V	OKOLICI TREBNJEGA prodam ali dam v najem bivalni vikend v celoti izdelan in opremljen, z elektriko, vodo, asfaltnim dovozom, na lepi, sončni legi, ob gozdu, malo vinograda in sadnega drevja, parcela 16 a. ® (061)805-120.
VINOGRAD z zidanico, na Ljubnu, 12 a, in žganje tropinovec prodam, kupim pa eksc stisklanico do 63 t. Ludvik Medic, Birčna vas 42, Novo mesto. ® 79-692.	2373
KMEČKI POD, 8 x 4 m, primeren za brunarico, prodam. ® (0609)75-287.
2375
TRAVNIK v izmeri 3730 m2, parcelna št. 2390/1, k.o. Daljni Vrh, prodam. ® (061)322-200.	2404
STARO HIŠO v Straži, pri mostu, prodam. ® (068)83-579, Barbič. 2410
NJIVO v Metliki, blizu mesta, oddam v najem. Šifra: »UGODNI POGOJI«.
2431
V	BELI KRAJINI, v Semiški gori,
prodam gradbeno parcelo za gradnjo vikenda. Jožica Klobučar, Tribuče 19 a, Črnomelj.	2438
MANJŠO ZIDANICO z vinogradom, 11 a, v Gradišču pri Trebnjem prodam. Martin Erjavec, Vina Gorica 7, Trebnje.
V	GABRJU pod Gorjanci prodam nji-
vo, 38 a, lahko tudi na kredit. Ucman, Smolenja vas 65.	2469
VINOGRAD z zidanico, 16 a, v Straški gori, in travnik v izmeri 60 a, v Prečni, prodam. ® (068)83-090.	2496
V	OBČICAH pri Dolenjskih Toplicah
prodam vinograd s staro zidanico. ® (068)66-248.	2497
prodam * 2 3
ODSESOVALNE NAPRAVE različnih velikosti in moči ugodno prodam. ® (061)787-608.	802
OBNOVLJENE rabljene sesalce ugodno prodam. ® (068)89-382 ali (0609)621-636.	2158
MEŠALNI MIZI Montarbo, 10- kanalno in 6- kanalno, in rabljene avtomobilske dele za ford escort, letnik 1983, prodam. ® (068)22-926.	2165
VINOGRADNIŠKO SPONKO za vezavo trt, malin in jagod dobite v kmetijskih zadrugah ali na © (068)21-083.
2168
DIATONIČNO HARMONIKO, c, f, b, lepo ohranjeno, prodam. Alojz Hrastar, Sr. Grčevje 1, Otočec.	2169
JABOLKA jonagold prodam. ® (068)371-590 ali 27-234.	2170
ŠIVALNI STROJ Jakš, z omarico, malo rabljen, prodam za 20.000 SIT. ® (068)65-420.	2174
KORUZO v storžih prodam. ® (068)75-222, zvečer.	2176
VEČJO KOLIČINO strešnikov rdeče barve, s posipom, prodam. ® (068)81-728.	2180
DELE (razen motorja) za motorno kolo avtomatik, letnik 1987, prodam. ® (068)81-334.	2183
GOSTINSKO OPREMO,
raznovrstno, zelo ohranjeno, ugodno prodam. IT 068/21-764, po 16. uri.
KROMPIR sorte dezire, romana, sante in primura, prodam. ® (0609) 615-393.
2	TONI balirancga sena prodam. ®
(0608)75-520.	2187
OREHOVO HLODOVINO, 3 m3, prodam. ® (068)78-256.	2189
TAM 5500, za rezervne dele, zmaj za letenje in čebele na 10 AŽ panjih prodam. Darko Mihelčič, Presadol 39, Brestanica.
2191
KORUZNI silažni Šrot prodam ali menjam za ovco ali kozo. ® (068)21-075.
2194
KRUŠNI KAMIN, l balkonski ali izložbeni okni z vrati prodam. ® (068)84-130 ali (0609)628-422.	2198
OBDELANO kostanjevo kolje prodamo. Stariha, Hudo 4, Novo mesto.
2200
KOŠNJO, 1.5 ha sena in otave, prodam. ® (068)84-220.	2209
BELO poročno obleko prodam. ® (0608)87-637.	2211
VEČJO KOLIČINO slivovke prodam. ® (068)26-525.	2212
KLANO kostanjevo kolje prodam. ® (068)44-522.	2213
ODLIČNO SENO in otavo prodam. ® (0608)80-278.	2216
KVALITETEN CVIČEK ugodno prodam. ® (068)42-135.	2218
SKORAJ NOVO belo obhajilno obleko ugodno prodam. ® (068)20-309.
2220
KOTEL za žganjekuho, nahrbtne koše in kosilnico Muta prodam. ® (068)89-112. 2226 PAKIRNI STROJ prodam. * (068) 68-585.	2228
KROMPIR cosmos in dezire iz lanske elite, primeren za sajenje, in krmno peso prodam. Kavšek, Grm 1, ® (061)785-194.	2230
GRADBENO DVIGALO, 30 m jeklene vrvi, škripec, primerno za zidarje in tesarje, prodam za 650 DEM. ® (068)40-338.	2231
3	M bukev in 5 m smrek prodam. ®
(068)26-484.	2232
KROMPIR za seme, rdeč, dezire, prodam. * (068)45-125.	2236
KOSTANJEVO KOLJE prodam ® (068)73-278.	2237
NOV CIRKULAR, 4 KW, globina reza 180 mm, brusni kolut fi 200 mm, prodam. Delno menjam za žagan les. ® (061)714-706.	2240
NEKAJ suhe mrve prodam. ® (068) 76-173.	2245
PEČ za kopalnico Feroterm, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)52-303.
2248
SUHE smrekove plohe, 80 mm, dolžine 4 do 5 m, prodam. Boh, Zg. Duplice 4, Grosuplje.	2251
SMREKOVO stropno oblogo (ladijski pod), širine 4, 5, 7 in 9 cm, zaključne letve, vse iz sušilnice, prodam. Možna dostava. Družinska vas, ® (068)73-587.
2261
HLEVSKI GNOJ in motorno žago Husquarna 650 prodam. Mrgole, Telče 21.® (0608)80-437.	2263
KOSTANJEVO KOLJE, obdelano, 2.5 do 3 m, prodam. ® (068)325-699.
2271
KROMPIR, lanski uvoz, sante, dezire in kenebek prodam. ® (061)777-195, Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Ivančna Gorica.
2275
VEČ TON hlevskega gnoja, 2 toni sena, slamo ter gume Semperit 155/13, nove, prodam. ® (068)25-302.	2286
MRVO prodam. ® (068)76-173.
2300
JEDILNI KROMPIR prodam. Bori-čevo 7, Novo mesto.	2302
HLEVSKI GNOJ in 500 1 šmarnice prodam. Somrak, Goriška vas 7, Mirna Peč.	2308
VINO, belo, cepljeno, prodam v Tolstem vrhu in sinthesyzer CA Casio 110 ugodno prodam. ® (068)85-858.	2310
KOZOLEC ugodno prodam. ® (068)84-370. w	2316
CIRKULAR- ŽAGO, novo, (samo list), fi 1000 mm, prodam 20 % ceneje. ® (068)48-642.	2333
SEMENSKI KROMPIR karlingford prodam. ® (0608)89-291.	2337
SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR dezire ter žganje prodam. ® (068)48-506.
2342
140 KOM. novih salonitnih plošč, 8-valne nizki val, prodam. ® (068)22-612.
2350
KROMPIR, semenski, lanski uvoz, dezire, sante, frizija, Fijana, zgodnja primura ter jedilni in za krmo, prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097.	2359
MIZARSKO enostransko robno fur-nirko z 2 agregatoma in škarjami za odrez traku prodam. ® (064)688-076.
2361
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. ® (061)751-432.	2366
VEČ RABLJENIH rebrastih radiatorjev ugodno prodam. Zofija Lužar, Straž-na 7, Novo mesto.	2367
OVČJI GNOJ prodam in kupim traktorske vile za nakladanje gnoja. ® (068)68-722.	2377
SEMENSKI KROMPIR sante original in rdeče vino prodam. ® (068)48-498.
2378
VEČ VRST semenskega krompirja, čelni traktorski nakladač in traktorsko frezo, 150 cm, prodam. Eržen, ® (064) 312-056.	2383
BELO VINO cepljenko ugodno prodam. ® (068)89-601.	2384
7 MIZ in 28 stolov za teraso, rabljenih eno sezono, in 3 fliperje, starejše, prodam za 450 DEM. ® (068)75-263.	2389
OPAŽNE PLOŠČE, punter ter plohe posodim in ugodno prodam slepe vratne podboje - Štoke. ® (068)342-506. 2391 KALANO kostanjevo kolje prodam. Medle, Brusnice 47, ® (068)85-875.
2392
ZADNJI DEL šasije za R 4 GTL prodam. ® (068)89-129.	2394
SEMENSKI KROMPIR sante, kenebek in dezire, lanski uvoz, prodam. ® (068)83-512.	2396
1700 KG ročno košenega sena prodam. Bračka, Ob potoku 33, ® 341-182. 2400
NOVO tračno žago za razrez lesa prodam. ® (068)27-062.	2412
1000 KOM. strešne opeke ugodno prodam. Magda Jaki, Ragovska 37, Novo mesto.	2424
ČEVLJARSKI STROJ prodam. ® (068)60-582.	2432
RJAV ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, in pralni stroj Gorenje, oboje ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)53-364.	2434
KVALITETNO rdeče vino prodam. ® (068)42-449.	2441
RDEČE VINO prodam po 260 SIT/1. ©(068)81-616.	2442
INDUSTRIJSKI SINGER, trinitni ovverlock, prodam za 600 DEM. ® (068)44-553, po 17. uri.	2444
SALONITNE PLOŠČE, visokovalne, 125 x 100 cm, rdeče, nove, prodam. ® (0608)70-030, doma, 242-181, služba.
2448
BARVNI TELEVIZOR Iskra, rabljen, ekran 59 cm, za 15.000 SIT ali ga zamenjam za žensko kolo s prestavami in kuhalnik s pečico. ® (0608)87-330.	2455
SENO, otavo, jedilni krompir in koruzo v zrnju prodam. (068)26-267. 2458 SEMENSKI KROMPIR, več vrst, prva množitev, prodam. ® (068)65-680.
2471
VEČJO KOLIČINO baliranega sena prodam. ® (068)42-761, zvečer. 2478 KOSTANJEVO KOLJE prodam. ® (068)78-276.	2481
DRVA, traktorsko prikolico prodam za 100 DEM ali menjam za gnoj. ® (068)65-753.	2486
VEČ PRIKOLIC hlevskega gnoja prodam. * (068)44-853.	2489
OTROŠKI TRICIKEL in otroški športni voziček ugodno prodam. ® (068)22-036.	2501
ROLETARSTVO
Šentjernejska c. 13, N. m. Tel.: 068/323-673, 341-673
V našem
RAZSTAVNO-PRODAJNEM
SALONU Vam nudimo bogato izbiro vseh vrst senčil:
•	ROLETE (PVC in IZOLACIJSKE)
•	ŽALUZIJE (preko 60 BARV)
•	LAMELNE IN PLISE ZAVESE
•	ZAŠČITNE MREŽE PRED INSEKTI
•	TENDE, MARKIZE
Z dolgoletnimi izkušnjami
vam pomagamo z nasveti pri
izbiri ustreznega senčila za vsako okno.
•	2 do 5-letna garancija
•	možnost obročnega odplačevanja
OBIŠČITE NAS!
Frizerski salon RENATA ŠTIH Jedinščica 18, Novo mesto
•	Modno frizerstvo
•	Podaljševanje nohtov
•	Ojačitev nohtov z akrilno maso
Naročila po tel. 068/28-138.
V	BLIŽINI Revoza vzamem v varstvo
otroke, stare 11 mesecev do 3 let. ® (068)27-987.	2224
V	CENTRU Novega mesta oddam lo-
kal v izmeri 20 m2. V lokalu je telefon. ® (068)75-393.	2272
CERTIFIKAT lahko še vedno vložite! Pridemo na dom! ® (062)836-904, od 8. do 20. ure ali (062)631-164, po 16. uri.
2276
NA AVTOBUSNI POSTAJI oddam lokal s hitro prehrano. Pogoj: odkup in-vensticije. ® (068)321-172.	2279
V	CENTRU Novega mesta oddam pisarniški prostor. ® (068)21-120.	2289
V	BREŽICAH oddam lokal s pomožnimi prostori. ® (0608)61-623, zvečer.
2320
POSLOVNI PROSTOR, cca 60 m2, v Metliki, nad Galo, oddam v najem. ® (068)69-206.	2325
AVTO ŠOLA Alfa-r. Izvajamo tečaje CPP ter poučujemo na območju Krškega in Novega mesta. ® (0608)75-322 ali (068)78-227.	2423
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714.
2449
V	NOVEM MESTU, na Adamičevi ulici, oddam prostore, primerne za pisarne ali mirno obrt. ® (068)22-249.
2495
službo dobi
ZIDARJA zaposlim. ® (068)341-916, po 18. uri.	2199
OKREPČEVALNICA V gozdu, Prečna, zaposli natakarico ® (068)323-295.
2233
NOV odličen artikel za direktno prodajo. Potrebujemo potnike za Novo mesto, Trebnje, Kočevje, Krško, Brežice, Metliko. ® (0609)628-179.	2239
PRODAJALKO v trgovini s čevlji v Črnomlju zaposlimo. ® (068)51-849.
2244
MLAJŠO UPOKOJENKO, ki vozi avto, iščem. Odlični pogoji (hrana in stanovanje v hiši), ostalo po dogovoru. ® (061)317-435, od 15. do 17. ure. 2274 TRGOVINA TIKA, Trebnje, zaposli za dobo treh mesecev komunikativnega delavca ekonomske ali kmetijske smeri. Ponudbe osebno do 10.3.1997 ali na ® (068)44-940.	2281
PRIDNO, urejeno žensko za čiščenje prostorov iščemo. ® (068)75-171 ali (0609)643-707.	2290
VRTNARSTVO Zupančič in cvetličarna Maš zaposli vrtnarje-cvetličarje (ke). ® (068)79-522.	2323
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dekle z veseljem do dela v gostinstvu. Gostilna Novljan, Mirna Peč, ® 78-027.
2390
DEKLE v bifeju zaposlimo. * (068) 89-207.	2462
TRGOVINA Z ŽIVILI Tejka, Trebnje, redno zaposli dve trgovki z izkušnjami. * (068)45-71 L	2488
službo išče
razno
MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, domontaža POP TV, odkup pokvarjenih TV aparatov. ® (0608)87-145 ali (0609)618-526.	1615
POSLOVNI PROSTOR, 100 m2, v Novem mestu, oddam. ® (068)341-323.
2164
IMAMO najboljšo ponudbo za delne in cele certifikate. Pohitite, ponudba omejena. ® (061)444-049 ali 775-083.
2171
APARTMAJE v Vodicah, 20 m od morja, oddamo. ® (00385)1 210-496.
2201
MAMICA prvošolke sprejme v varstvo otroke na svojem domu. ® (068)83-644.	2214
IZUČENA TRGOVKA išče delo v tr-govini v Novem mestu ali okolici. * (068)73-538.	2160
KAKRŠNOKOLI DELO na vrtu ali pomoč na kmetiji iščem. Šifra: »PRIDEN«.	2260
stanovanja * V
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE
na območju Mirne, Trebnjega ali Mokronoga kupim. ® (061)343-514. 2182
V NOVEM MESTU najamem garsonjero ali enosobno stanovanje ® (068) 323-514, popoldan.	2313
ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, na Vinici, prodam ali zamenjam. ® (068)64-542 ali 64-007.	2418
DVOSOBNO STANOVANJE v Čr-nomlju prodam. ® (068)57-628.	2427
V •	1 •
živali
NAROČILA za piščance, enodnevne, ter večje bele, rjave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068) 42-524.	/	544
NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 71-375.	789
SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038.	1395
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog. ® (068)49-711.	1659
RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali od 8. 3. dalje. Pre-volšek, Čatež, ® (068)48-366.	2135
KRAVO FRIZIJKO v 9. mesecu brejosti prodam. ® (068)41-423.	2175
OVCO z mladičema prodam. ® (0608)41-389.	2205
TROP OVAC, stari 1 do 2 leti, pleme-ne breje, pasma JS-R, prodam. Krmim jih lahko še do 20. aprila. ® (068)43-980.
2215
TELIČKA, starega do 10 dni, kupim. ® (068)50-224.	2225
KRAVO, brejo 8 mesecev, prešo na kamen, cviček in gumi voz, 15 col, prodam. ® (068)76-165.	2227
PUJSKE, junca in telico frizijko v devetem mesecu brejosti, a kontrola, prodam. ® (068)76-395.	2267
NEMŠKI OVČARJI z rodovnikom, stari 7 tednov, oče Pino Nencov 1/4A-VA, mati Munga 1A, prodam. ® (068) 75-191.	2269
TELE, staro 1 teden, prodam. ® (0608)70-231.	2284
KRAVO za zakol prodam. ® (068)78-441.	2285
TELIČKO, staro 9 tednov, prodam. ® (068)78-426.	2288
TELIČKO, staro 9 tednov, in hrastove deske prodam. ® (068)76-636.	2293
PIŠČANCE, stare 7 tednov, prodajamo po 260 SIT/kg. ® (064)633-439.
2299
TELICO SIMENTALKO, brejo osem mesecev in pol, prodam. ® (068)42-273.
2303
MOŠKO TELE, staro 1 teden, prodam. ® (068)42-304.	2314
MLADIČA nemškega ovčarja in hlevski gnoj prodam. ® (068)89-110.	2319
TRI BIKCE za nadaljnjo rejo in hlevski gnoj prodam. ® (068)78-534. 2321 PRAŠIČA, 100 kg, prodam. ® (068)73-600.	2324
KRAVE in telice, sive in črno-bele, po izbiri, prodam. ® (068)42-963.	2326
PUJSKE, težke 20 do 50 kg, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)41-013.	2335
SIVEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)44-509.	2347
KOBILO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo, prodam. ® (068)26-689.	2360
TELIČKO, staro 8 tednov, in Z 101, letnik 1981, registrirano, prodam. ® (068)81-895.	2362
DVE breji telici prodam. Berkopec, Koroška vas.	2368
TELIČKO za nadaljnjo rejo ali zakol, staro 8 tednov, prodam. ® (068)73-217.
2371
BIKCA, starega 8 tednov, in teličko, staro 3 tedne, oba sivčka, prodam. ® (068)30-320.	2405
BIKCA SIMENTALCA, starega 7 tednov, prodam. ® (0608)81-895. 2414 JAGENJČKE za zakol prodam. ® (068)68-611.	2429
ODOJKE za rejo ali zakol prodam. ® (068)52-756, zvečer.	2435
PUJSKE, težke 30 do 50 kg, prodam. ® (068)81-179.	2443
PRAŠIČE, težke 90 do 110 kg, prodam. ® (068)42-225.	2460
LEPO TELIČKO za nadaljnjo rejo, staro 9 tednov, prodam. ® (068)42-720.
2461
8 TEDNOV staro teličko in zgodnji krompir prodam. ® (068)321-957. 2467 KOKOŠI NESNICE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Farma Zalog, Kalem (Zdravje), * (068)84-394 ali 21-279.	2468
TELICO SIVKO, brejo, prodam. S (068)78-221.	2474
PRAŠIČA, 140 kg, in škodo 105 L, let-nik 1981, neregistrirano, vozno, prodam. ® (0608)75-373.	2476
PRAŠIČA, 110 kg, prodam. ® (068)81-774.	2477
MLADO KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. ® (068)87-609. 2483 KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. * (068)89-385.	2484
KRAVO in telico simentalko prodam. * (068)44-685.	2490
ženitne ponudbe
UPOKOJEN VDOVEC, zdrav, s stanovanjem, star 77 let, želi spoznati žensko * za prijateljstvo ali skupno življenje na svojem ali njenem domu. Šifra: »LEPŠE«.
PRENOVA OKEN
Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Mobitel: 0609/621-285.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
PORTRET TEQA TEcJlMA
Olga Gorenc
Olga Gorenc iz Krškega je po končani srednji šoli na šoli za socialne delavce pristala bolj po naključju, vendar ji danes za takšno odločitev ni žal. Še več, kljub težkemu in odgovornemu delu z ljudmi s posebnimi potrebami je našla v njem zadovoljstvo, z aktivnim delom in združevanjem strokovnih delavcevpa je v občini na področju socialnega skrbstva pustila vidno sled. Človek mora imeti za takšno delo rad ljudi, mora jim znati prisluhniti, "pravi Olga.
Olgina delovna pot se je začela leta 1963, ko se je zaposlila kot referentka za zdravstveno varstvo odraslih v občini Krško, zatem je delala kot referentka za skrbništvo in varstvo družine in kot referent za mladoletniško prestopništvo in socialno varstvo. V letu 1974je aktivno delala na pripravah za ustanovitev Skupnosti socialnega skrbstva in leto kasneje prevzela dela in naloge tajnice in vodje strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva, hkrati pa je delala tudi kot socialna delavka. Njene aktivnosti so dale pečat predzakonski in zakonski posvetovalnici v občini, posvetila pa seJe tudi problematiki otrok in odraslih oseb z motnjami v razvoju. Velik izziv zanjo je bilo formiranje delavnic za delo pod posebnimi pogoji, ki so bile med prvimi v Sloveniji. Od leta 1985 uspešno vodi Center za socialno delo Krško.
V zadnjih dveh desetletjih se je na tem področju v občini mar-
sikaj premaknilo na boljše. Ne le da se je število strokovnih delavcev centra od štirih zaposlenih povečalo na 21. Z nenehnim izobraževanjem so ti dosegli bistven napredek, čeprav temu razmere dostikrat niso naklonjene. “Odnos države je sicer v zakonodaji dobro postavljen, a na terenu tudi zaradi pomanjkanja sredstev tega ni mogoče vselej uresničevati, ”pripoveduje Olga.
Ekipi - prav delu s sodelavci pripisuje velik pomen in možnost za dosego skupnih ciljev - so kot rdeča nit prizadevanja, da bi center razvil čim več dejavnosti, ki jih ljudje potrebujejo. Zato je tudi od njihove iznajdljivosti odvisna organizacija drugih dejavnosti in projektov, kot so na primer prostovoljno psihosocialno delo mladih, učne prakse za srednješolce in študente, zaposlovanje preko javnih del. Zaradi predsodkov in odpora nekaterih, da bi poiskali pomoč pri inštituciji, pa je velikega pomena tudi pomoč pri samoorganiziranju in ustanavljanju skupin ali društev. “Tako smo po 4-letnih prizadevanjih ustanovili društvo za ljudi s cerebralno paralizo Sonček. Ni namreč naš cilj, da vse dejavnosti spravimo pod okrilje centra, saj lahko na tak način ljudje lažje uresničujejo svoje cilje in tako tudi uspešneje nastopijo proti državi. ”
Delo na socialnem področju pušča sledi na človeku. Težko namreč pozabiš pretresljive zgodbe, ki jih piše življenje. Kljub temu je Olga Gorenc skušala ohraniti ločnico med osebnim življenjem in službo: “Najdem si čas za družino, prijatelje, rekreacijo, naravo. To je pravzaprav protiutež, saj ne moreš pomagati sočloveku, če si sam nesrečen. ” Zase bo imela več časa že letos, saj bo odšla v pokoj.
Olga Gorenc upa, da se bo ta dejavnost v občini še naprej razvijala in krepila, čeprav so rezultati dela težko merljivi, prej kot ti pa se pokažejo rezultati neaktivnosti. Tudi več sodelovanja med občino, zasebniki, nevladnimi organizacijami in centrom bi bilo v prid humanizaciji v družbi. Sicer pa se, kot pravi Olga, stopnja demokracije kaže tudi v gledanju na skupine, ki so potrebne pomoči.
TANJA GAZVODA
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Sončno vreme je obudilo tudi naše želje po naročniških izletih. Z njimi bomo začeli še ta mesec, in sicer v soboto, 22. marca, ko se bomo odpravili na avstrijsko Koroško.
Odhod bo ob 6.30 z novomeške avtobusne postaje. Mimo Ljubljane se bomo peljali do Kranja, Tržiča in naprej do Ljubelja. Po prestopu meje (zadostuje nova osebna izkaznica ali slovenski potni list) bomo nadaljevali vožnjo do Gosposvetskega polja in se ustavili pri knežjem kamnu. Ogledali si bomo tudi bližnjo cerkev, posvečeno Mariji, materi božji. Pot bomo nadaljevali do Celovca, si ogledali mestne zanimivosti in po želji opravili nakupe. Pot nas bo vodila naprej do Minimundusa, kjer so razstavljene miniaturne makete največjih znamenitosti sveta.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.500 tolarjev, za ostale pa 5.500 tolarjev. Cena vključuje avtobusni prevoz, pristojbine za ceste in predor, oglede po programu, večerjo, vodenje in organizacijo izleta ter nezgodno zavarovanje potnikov, doplačati je treba le za ogled Minimundusa.
Prijave zbiramo do ponedeljka, 17. marca, na telefon 068/323-610 in 0609/623-116 ali 068/321-115 in 342-136.
Vsi, ki se boste prijavili za izlet do 11. marca, boste po pošti prejeli brezplačno vstopnico v vrednosti 1.100 tolarjev za koncert Adija Smolarja, Pompardon paligodbe in odlomkov iz filma “Spomini mame Manke”, ki bo v četrtek, 13. marca, ob 20. uri v športni dvorani Marof.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in
hanJp
tuusticnA agencija
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Občina Črnomelj ni bila sponzor - “Ni prav, da bodo v Trebnjem volitve!” - Kdo postavlja odloke o slovenskem jeziku? - Leto dni premalo za prehod na neosvinčen bencin
Kar pestro je bilo ta četrtek. Prvi je svojo pripombo povedal bralec iz okolice Črnomlja, ki je v zadnji številki našega časopisa v članku z naslovom Zahvala sponzorjem na 4. strani opazil, da med tistimi sponzorji, ki so se jim udeleženci sjjecialne svetovne olimpiade v Kanadi javno zahvalili, ni Občine Črnomelj. “To pa zato, ker kljub povabilu k sponzorstvu očitno tega ni podprla. Sta pa zato to storili ostali belokranjski občini. Žalostno, da črnomaljska občina nima posluha za ljudi s posebnimi in duševnimi motnjami,” je še dodal. Ani iz Novega mesta se zadnje čase zdi branje Dolenjskega lista vse bolj mučno, ker je po njenem mnenju preveč predvidljivo, na primer v rubriki Pisma bralcev, kjer je zopet našla odmev na prispevek Sok na meji v Vinici. “Kar vse me mine! Zakaj ljudje ne razumejo, da tehnično pomanjkljivo vozilo ne spada na cesto! Saj to določa zakon in policist mora takšne voznike ustaviti!” je ogorčeno
H Ič0 luka * DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga "na
kaj spremei
pohvalili, ali pa le opozorili zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
pripovedovala gospa Ana.
Trebanjski župan Ciril Pungartnik je bil tema naslednjega klica bralke s Sel - Šumberka, ki misli, da ni prav, da je Pungartnika občinski svet kar odžagal, ko je postal poslanec v državnem zboru. “Saj je vendar dobil zaupanje volilcev v občini in je bil pripravljen opravljati obe funkciji! Poleg tega bi bile občinske volitve že čez leto in pol. Tako bodo aprila nove volitve, ki bodo stale približno 8 milijonov tolarjev! In kdo ve, kakšen človek bo izvoljen?” se je spraševala bralka. Meni, da bi bilo veliko bolje, ko bi ta denar občina razdelila krajevnim skupnostim.
Anton Rudman iz Podzemlja je povedal, da že 25 let živi in dela v Ingolstadtu ter da je vseskozi naročen na Dolenjski list, ki ga zelo rad prebira, še posebej to rubriko. V eni zadnjih številk časopisa pa ga je zmotil očitek neke Črnomaljke, da trgovke v mesnicah strežejo z golimi rokami. “Vidi se, da gospa ni bila nikjer po svetu. Sam sem bil že marsikje v tujini, pa še nikjer nisem videl, da bi bilo kaj v celofanu,” je povedal Rudman. Več zanimivh pripomb je prispeval Mirko Čadonič iz Črnomlja. Zanima ga, kdo bo financiral nujno potrebno obnovo asfaltirane Kidričeve ceste. “Denar za asfaltiranje smo dali le tisti, ki imamo tu hiše, zdaj pa naj prispevajo vsi, ki uporabljajo cesto/’ meni. V novem občinskem časopisu je Čadonič našel odlok o prekrških, ki v 6. poglavju pod 15. točko predpisuje kazni za lokale (od 6 ao 20 tisoč tolarjev), ki imajo napise v neslovensčini. “Strinjam se s tem, toda kako naj kazni predpisujejo taki, ki sami izdajajo odloke v tako pomanjkljivi slovenščini. V njih manjka polno vejic, napačna je raba skolonov itd. In to so menda objavili celo v Uradnem listu RS. Mene bi bilo sram,” je dejal. Moti ga še slab
odnos Občine Črnomelj do ljubiteljske kulture, kar so ugotavljali na zadnjem sestanku tamkajšnje ZKO. Čadonič je povedal, da si občina pri nekaterih prireditvah privošči preveč. “Ob kulturnem prazniku je nastopila skupina iz Ljubljane in menda dobila kar 450 tisoč tolarjev. Naša društva bi bila veliko cenejša. Po drugi strani pa ZKO Črnomelj od občine že dva meseca ni dobila denarja, kiji pripada.” Bralec je še komentiral našo politiko in dejal, da je SLS naredila prav in da naj ostali dve pomladni stranki nehata zlivati gnojnico.
Da je enoletni rok za zamenjavo avtomobilov na neosvinčeni bencin mnogo prekratek, je opozoril Anton Javorič iz Brestanice. “Država bi morala ta sklep sprejeti z rokom 10 let, saj so vendar že mnogo prej vedeli, daje osvinčen bencin zdravju škodljiv!” je rekel. Po njegovem mnenju se tudi ne sme zgoditi, da bi mladi morali zato, ker povzročajo največ prometnih nesreč, plačevati višjo zavarovalnino.
Na cestarje je letela naslednja pripomba Ivana Kovačiča z Ra-govske v Novem mestu. Pokritiziral je cestarje in njihovo sipanje cest. “Sipati bi morali samo en pas, ne pa da s tem poškodujejo nasproti vozeča vozila. Pa kako hitro vozijo!”
Iz policijskega oddelka v Dolenjskih Toplicah so sporočili pohvalo v zvezi z gašenjem nedavnega požara v tem kraju. Policisti sporočajo, daje predsednik gasilskega društva Dolenjske Toplice Vid Brezovar z veliko požrtvovalnostjo preprečil večjo materialno škodo na hiši, kjer je zagorelo. Predsednik Brezovar, ki je bil k sreči na kraju požara zelo hitro, je skupaj s sosedi in vaščani preprečil, da bi ogenj povzročil večjo materialno škodo.
L. M.
Spet “Rock Otočec” in Rudolfovo
Festival Novo mesto bo julija pripravil tridnevno prireditev “Rock Otočec 97” - Itije tematski večeri - Tkidi gostje iz Brazilije - Prvi preizkus bo koncert Adija Smolarja^
NOVO MESTO - Festival Novo mesto ima za letošnje poletje velike in po svoje smele načrte. Fantje, ki so si že kar precej izkušenj nabrali med ozvočeva-njem različnih prireditev in številnih manjših in večjih koncertov, nekatere med njimi so tudi sami organizirali, so se lotili obsežnega in zahtevnega projekta - obuditi “Rock Otočec”, prireditev, ki so jo novomeški glasbeni zanesenjaki nazadnje pripravili leta 1983 in je imela zelo močan odmev ne le v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji in celo tujini.
Prireditev naj bi pripravili v začetku julija na kopališču ob Krki pri gradu Otočec. Trije večeri bi bili izpolnjeni s tematsko različno glasbo po okusu različnih generacij poslušalcev. Tako bi bil prvi večer namenjen mladini od 16. do 23. leta v slogu rave party-ja z znano plesno skupino, predstavili pa bi se tudi znani D. J.-ji. Drugi večer s sodobnim nekoliko tršim rockom bi bil namenjen generaciji do 30. leta starosti, še nekoliko starejši pa bi tretji večer lahko uživali ob južnoameriških ritmih, regaeju in starem rocku.
Po besedah Francija Keka, ene-
ga izmed vodilnih mož Festivala Novo mesto, bod napeli vse moči, da bi se za to priložnost spet zbrala sedaj že legendama novomeška rockovska skupina Rudolfovo, ki se je ob koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih let tega stoletja najbolj proslavila s skladbo Grem domov v Novo mesto.
Poleg vrste slovenskih skupin se organizatorji prireditve Rock Otočec 97 dogovarjajo z glasbeniki iz Brazilije, Irske, Nizozemske in Hrvaške. Pri navezovanju stikov s slednjimi jim pomaga tudi novomeško Hrvaško kulturno društvo, tesno pa sodelujejo tudi
Franci Kek
z Društvom novomeških študentov.
Seveda stroški take prireditve niso majhni, okvirno pa znašajo
• Prvi večji preizkus sposobnosti organizatorjev iz Festivala Novo mesto bo koncert Adija Smolarja v novomeški športni dvorani v četrtek, 13. marca, med katerim bodo na velikem platna pokazali tudi nekaj nezanimivejših odlomkov iz Spominov mane Manke, kot predskupina pa se bo prvič pred velikim avditorijem predstavila Pompardon paligod-ba. Organizator bo tokrat preveril tudi solidarnost oziroma pripravljenost sodelovanja med Dolenjci. Tistemu, ki bo na ode) prinesel največ vstopnic, bo pripadla nagrada Tabakuma v vrednosti 800 nemških mark. I.
okoli 9 milijonov tolarjev, polovico za honorarje izvajalcem. Predvidevajo tudi vrsto vzporedni!1 dejavnosti, kot so na primer skupni seminarji in srečanja Ijubljafl; skih in zagrebških študentov. Tudi tako nameravajo poudariti mednarodnost svoje prireditve.
I. VIDMAR
Ameriška borovnica rodi 30 leti
Ni zahtevna, vendar pa mora biti prst kisla, bogata s humusom in primerno vlažna - Bolje je saditi dve ali triletne rastline kot pa enoletne - Od 5 do 15 kg plodov na rastlini
Ameriške borovnice v svoji domovini rastejo v gozdu, uspevajo pa tudi pri nas do 700 metrov nadmorske višine. Na Ljubljanskem barju so idealne razmere za rast tega sadnega grma, ki ima vsestransko uporabne, zdrave in aromatične plodove, vendar pa lahko zelo dobro uspeva tudi pri nas, če le poznamo nekaj osnovnih pravil. O teh smo se pogovarjali z Antonom Baznikom iz trgovine Rast v Krški vasi pri Brežicah, ki z bogato ponudbo in svetovanjem velja za največjega prodajalca sadik v našem delu Slovenije.
Na našem trgu so se pred leti pojavile enoletne sadike ameriške borovnice, vendar Anton pravi, da je sajenje takšnih sadik bolj tvegano, saj še nimajo dovolj oblikovanega koreninskega sistema, zato je bolje saditi 2- ali 3-letne rastline z dobro razvitimi poganjki in
• Če ameriški borovnici razmere ne ustrezajo, bo hirala. Takrat je najbolje, da rastlino vzamemo iz zemlje - pri tem pazimo, da osta-je zemlja na koreninah - in jo ponovno zasadimo po navodilih. Z nasveti vam bodo prav radi po-stregeli v trgovini Rast v Krški vasi ali pa jih pokličite na telefon 0608 59 108.
bogatim koreninskim delom, kije v kontejnerski vrečki.
Borovnica je odporna na zimske in spomladanske pozebe, škropljenje proti škodljivcem ni potrebno, v polni rodnosti (borovnica rodi tudi več kot 30 let!) pa daje grm od 5 do 15 kilogramov plodov - odvisno od sorte m oskrbovanja sadike. Ta namreč zahteva kislo rastišče, zato sadilno jamo, ki naj bo zaradi razvejenih in plitvih korenin širša, napolnimo z dobro humusno zemljo, ki mora biti kisla (PH 3,5 do 5). Najboljša je preperela zemlja izpod iglavcev ali bela šota, ki jo primešamo takšni zemlji. Če zemlja ni dovolj kisla, jo zakisamo, pognojimo jo z amonsulfatom, izogibati pa se moramo vsebnosti apna (kalcija). Ameriška borovnica zahteva lego,
kije nekoliko zaščitena pred neposrednim soncem. Pri Bazniko-vih v Krški vasi so jih posadili kar pod staro jablano, za zadrževanje vlage so uporabili agrogel, sadike pa so že drugo leto dale kilogram plodov.
Anton poudarja, da borovnica potrebuje vlago, če je suho, jo moramo tudi zalivati. Pod sabo ne trpi plevela, ker ji ta pobira hrano in vlago. Zaradi plitvih korenin se okopavanju izogibajmo. Pod borovnico delamo zastirko z zdrobljenim lubjem kostanja,
hrasta in iglavcev, nasekane veje smreke, ki jih med letom polaga-mo pod grm, pa zadržejejo vlago in preprečujejo rast plevela. Borovnica ne prenese visoke pod-: talnice ali dalj časa stoječe vode-Pri nadaljnji vzgoji pustimo najmočnejše poganjke - 5 do 8 najmočnejših vej, ki jih vsako pomlad obrezujemo in grm pom-j lajujemo, tako da pustimo glavne! ogrodne veje, grm, ki zraste od 1,5 do 2 metra visoko, pa režempi tako, da se razvija v širino. “Gnojimo s kislimi mineralnimi gnojili, kot so amonsulfat, superfosfat in patenkalij, dušika pa naj bo j manjši meri. Od naravnih gnojil uporabljamo dobro preperel hlevski gnoj, zelo dober je tudi preležan perutninski gnoj, ki ga v jeseni posipljeno okrog rastline," pravi Anton.
T. G
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE - Med minulimi zimskimi počitnicami je okoli 50 osnovnošolcev v KC Janeza Trdine obiskovalo ustvarjalne delavnice, ki jih je organiziralo podjetje Aurora hobby &Art v sodelovanju z ZKO Novo mesto. Otroci so izdelovali vitraže z barvami za steklo, oblikovali nakit, izdelovali ročne lutke, okraske iz slame in še marsikaj. Strokovno sta organizatorjem pomagali zunanji mentorici Jožica Kastelic in Tatjana Grabrijan, s prispevki pa delavnice omogočili tudi nekateri podjetniki. ( Majda Luzar)
PSIHOMODOPOP V GRADCU
GRADAC - V soboto, 8. marca, bo ob 22. uri v discu Rocky koncert legendarne zagrebške rock skupine Psihomodopop. Vstopnina bo 700 tolarjev.
MODNA REVIJA NA OTOČCU
OTOČEC - Za dan žena, v soboto, 8. marca, ob osmih zvečer priredita restavracija Tango na Otočcu in novomeška modna trgovina Elit modno revijo, na kateri bodo manekenke in manekeni Reklam studia iz Novega mesta pokazali tudi večerne maturantske obleke. Poleg trgovine Elit bosta na reviji sodelovali še metliška Beti in novomeška modna hiša Julija. Igrala bosta ansambla Napoleon in Objem, pel bo Nace Junkar.
Zvestoba
Nevesta ženinu, ki so ga zaprli: “Upam, da se bo izkazala tvoja nedolžnost!"
Ženin: “Nič se ne boj Julika; če me tudi za par let zašijejo, jaz ti ostanem zvest!"
Pošten bolnik
Zdravnik: “Jejte malo, pijte zmerno, ostanite zvečer lepo doma, kadite le po malem, vsak dan nekoliko telovadite in se pošteno izprehodite!”
Bolnik: “Ko bi jaz vse to zmogel storiti, potem pač ne potrebujem zdravnika!"	v
Čudna pristojnost
Sodnik: “Vi ste pristojni na Dunaj?”
Priča: “ Večidel da. ”
Sodnik: “Tega ne razumem, kako menite to?”
Priča: “Vidite, gospod sodnik, to je tako: rojen sem bil v Budjevicah, sedaj sem pa že nad osem let na Dunaju. Ko sem prišel, sem tehtal 50 kil, a sedaj tehtam 110 kil. Torej je 50 kil pristojnih v Budjevice, in večina, to je 60 kil, na Dunaj."
\____________________________________________________________/