TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in o tort.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V	Ljubljani, v soboto, dne 16. decembra 1933.
štev. 144.
t'Ctdildia
Nedelja je praznik za jugoslovanski narod, ker je to dan njegovega voditelja, enako preizkušenega v težkih dneh Vojne, ko v mirni dobi splošnega držav nega in narodnega napredka. Vsa Jugoslavija brez izjeme pozna ta dan le eno željo, da javno in glasno izreče Svojo neomajno zvestobo kralju, da očitno manifestira za edinstvo jugoslovanskega naroda, ki ga predstavlja kralj Aleksander. To edinstvo jugoslovanskega naroda je danes še posebno potrebno, ker vedno glasneje se oglašajo tisti, ki bi hoteli z razedinjenjem jugoslovanskega naroda oropati ga za sadove velikega osvobojenja. Trdna združenost Jugoslovanskega naroda s svojim kraljem je vsem tem nasprotnikom našega naroda odločen opomin, da naj ne računajo ne na neslogo jugoslovanskega naroda, ne na njegovo neenotnost, ker bodo vedno naleteli na zmagovit odpor Vsc^a jugoslovanskega naroda, kadarkoli bi se skušali le dotakniti njegovih najsvetejših življenjskih pravic, njegovega osvobojenja in zedinjenja. In v tem je tudi oni veliki pomen 17. decembra, da jugoslovanski narod na dan svojega velikega voditelja to svojo odločno voljo z nedvomljivo jasnostjo deklarira pred vsem svetom. Zato je pro-
I	Slava 17. decembra tudi nacionalna lolžnost, ki se je noče ogniti niti en Jngoslovan, ki ljubi svoj narod in svojo domovino.
Proslava dneva našega prvega voditelja pa je vsem nam Jugoslovanom tudi notranja potreba. Naše srce hoče, da se zahvali našemu kralju za vso pre-Vdarnost in vso odločnost, s katero vodi ie več ko petnajst let našo usodo. Zlasti pa čutimo to svojo hvaležnost do svojega kralja sedaj po slavnih in razveseljivih beograjskih dneh. Ti dnevi so dokazali, da ni nedosegljiv ideal oni stari sen, da zavlada zopet popolna sloga med obema jugoslovanskima narodoma in da pride do ustvarjajočega sodelovanja obeh narodov. In da so ti razveseljivi beograjski dnevi nastali, da je padla stena, ki je ločila oba naroda, *a to gre v največji meri zasluga našemu prvemu voditelju. S hvaležnostjo ceni jugoslovanski narod to zaslugo in je zaradi nje še bolj udan svojemu kralju, ker vidi, da more brez skrbi prepustiti svojo usodo svojemu kralju.
Iz te globoke hvaležnosti jugoslovanskega naroda pa izhaja tudi njegova svečana zaobljuba, da bo vedno zvesto vršil svoje nacionalne dolžnosti. Narod saupa do popolnosti svojemu kralju, a tudi svojemu narodu more kralj popolnoma zaupati, ker vsakemu njegovemu pozivu bo sledil do zadnjega moža in branil neodvisnost in edinstvo Jugoslavije do zadnje kaplje krvi. Dan jugoslovanskega voditelja je zato dan zaobljube vsega jugoslovanskega naroda, da bo vedno na braniku svoje časti in v obrambi neodvisnosti svoje očetnjave.
In v duhu 6. januarja bo izvajal jugoslovanski narod to svojo zaobljubo, ker je tako volja njegovega najvišjega voditelja in ker zahteva tako interes domovine. V složnem delu in v bratski Vzajemnosti hoče jugoslovanski narod delati za napredek domovine in danes, v času gospodarske stiske je ta volja naravnost sveta nacionalna dolžnost.
Živimo v času, ko se po vsem svetu barodi podajajo volji svojega voditelja. Jugoslovanski narod je v tem srečnem Položaju, da ga vodi že vsa povojna *®ta voditelj, kateremu se je prostovoljko podredil in ne pod pritiskom. In jugoslovanski narod je srečen, da se je
podredu, ker vidi, da se je podredil rosničnemu voditelju, ki je rojen voditelj in ki ima vse odlične sposobnosti, ki so potrebne voditelju.
Zato pa tudi vzklika na dan svojega
voditelja jugoslovanski narod s posebno svečanostjo in posebno iskrenostjo:
Živel kralj Aleksander I.! živel naš veliki voditelj!
Živel njegov visoki dom!
Ah && Jlo&set/ctt <ztnatyal ?
Francoski pisatelj Andre Maurois, ki j6 propotoval Ameriko, pravi v svoji brošuri >Amerika<, ki je te dni izšla, da bo Roosevelt gotovo zmagal.
Najprej popisuje Maurois Ameriko, kakršno je zapustil Hoover Rooseveltu. Ko so se začeli industrijski papirji majali, je zaklical v letu 1029 Hoover Američanom: »Kupujte! Kriza se bo nehala v 80 dneh!« Ko so padli tečaji jeklarn od 205 na 100 in potem še na 00, je Hoover še vedno oznanjal svojo prosperity, ki da že čaka za prihodnjim cestnim vogalom. In čeprav so papirji padaii še nadalje, je vendar še našel ilahkoverneže, ki so mu verjeli. Kajti v Ameriki vse špekulira in se vse lovi za bogastvom. Toda sedaj so se začela ljudem izmikati tla pod nogami. Krize ni bilo konec in vse je zastalo. Mesto prosperity je prišla brezposelnost in rasla ko vesoljni potop. Že je bilo 14 milijonov brezposelnih in z njih rodbinami je bilo 20 milijonov iljudi brez kruha. Farmerji, ki so preje za razširjenje svojih gospodarstev najemali denar tudi za visoke obresti, so bili s svojimi 9 in pol milijardami hipotek prezadolženi. Farme so se na javnih dražbah prodajale v brezcenje. 22 ameriških zveznih držav je ustavilo svoja plačila, ko je Roosevelt prišel na vlado.
V	Evropi se marsikdo pqsmehuje Rooseveltu, Se§, že zrpet eden, ki bi rad svet poboljšal. Toda Tli tako, ker Roosevelt je moral vse ovreči, če je hotel zidati. In pogumno in z neverjetno odločnostjo je šel na delo. Vedel je, da ga čaka težko delo
in ni si domišljal, da vse ve, temveč dejal si je, da je nad vse zadovoljen, če bo imel vsaj v 75 odstotkih prav. Zbral je okoli se-be mlade znanstvenike. Možganski trust so nazvali te ljudi, nekateri pa so se jim tudi posmehovali, češ, glejte čudežne otroke. Njih in Rooseveltovo geslo pa se je glasilo: Hočemo poizkusiti s čisto novimi metodami. Slabše od starih res ne morejo biti. Radi bi poznali tistega, ki bi se nas upal obsojati v imenu gospodarstva, ki Je povzročilo 14 milijonov brezposelnih, ki je zaprlo vse banke in ki je spravilo aktivnost jeklene industrije na 9 odstotkov njene normalne produkcije.
In nato slika Maurois zgodovino prvih treh mesecev Rooseveltovega vladanja s temi lapidamimi besedami; Prvi dan je prepovedal izvoz zlata. Drugi dan je napolnil gozdove z ljudmi, tretji dan je ustvaril 3'2 odstotno pivo, četrti dan je ločil dolar od zlate veljave, peti dan je osvobodil farmerja, šesti dan je ustvaril generala Johnsona in sedmi dan, ko je videl, da je dobro, kar je naredil, se je odpočil. In bilo je tako dobro, da je koncem četrtega meseca industrijska aktivnost dosegla ono v letu 1929! Toda sedaj so začeli svoje delo zavistneži in vse slabe strasti človeka so se zbudile, da povzročijo v novi stavbi prve razpoke.
A Maurods je prepričan, da bo Roosevelt vzdržal tudi te napade in ta svoj optimizem opira na ameriško gospodarstvo, ki je tako zaokrožena enota, kakor je nima svet.
Sat/feti Ud^Udcafa dolini \J<zUad
Vedno večja vojna nevarnost z Japonsko je napotila sovjete do senzacionalnih ukrepov. Z odlokom Stalina in Molotova je bila proglašena oprostitev vsega Daljnega Vzhoda in židovskega naselitvenega ozemlja Birobidžana od naturalnega davka. Na vsem tem ozemlju ne bo treba več kmetovalcem oddajati svojega žita in svojih pridelkov državi, temveč bodo mogli z njimi prosto razpolagati. Ta oprostitev velja za kolektivna gospodarstva za dobo 10 let, za kmetovalce poedince pa za dobo 5 let.
Obenem je sovjetska vlada določila, da se zvišajo plače vseh delavcev, inže-njerjev in nameščencev na Daljnem Vzhodu za 30 odstotkov, plače v rdeči armadi pa za 50 odstotkov.
Namen teh odredb sovjetske vlade je jasen. Z njimi hoče doseči kolonizacijo Daljnega Vzhoda, ki je naseljen danes le ob sibirski železnici in še tu zelo na redko. Saj ima Daljni Vzhod z nad 2-7 milijona kvadratnih kilometrov komaj
2	milijona ljudi. Velika naravna bogastva, ki jih ima Daljni Vzhod, pa mu dajejo velikanske razvojne možnosti. Lesno bogastvo Daljnega Vzhoda je skoraj neizčrpljivo, ležišča rud so velikanska, premog je najboljše kvalitete, reke bogate na ribah in ob vsem Amur-ju so tudi za poljedelstvo, zlasti pa za živinorejo dobri pogoji. Par let pred vojno je že carska Rusija začela kolonizirati tako vse Priamurje ko tudi vso
centralno in vzhodno Sibirijo. Pa tudi vzdolž vse mandžurske železnice, ki je bila takrat v čisto ruski upravi, je bilo mnogo naseljencev. Vsako leto se je takrat naselilo v teh krajih od 300 do 700 tisoč ljudi, večinoma iz južne Rusije. Vojna je to naseljevanje zelo omejila, čeprav ni kolonizacija nikoli prenehala.
S svojimi ukrepi pa hoče sedaj sovjetska vlada začeti velikopotezno kolonizacijsko akcijo, ker se pač zaveda, da ni boljše obrambe za od Japoncev ogroženi Daljni Vzhod, kakor so naseljenci. Nobenega dvoma ni, da bodo privilegiji, ki jih je dobil Daljni Vzhod, pritegnili v velikem številu izseljence iz Rusije, verjetno pa tudi iz drugih dežel, saj bogata zemlja naravnost kliče po kolonistih.
Jasno je, da posebno v prvih letih ne bodo za koloniste rožnati časi, temveč se bodo morali prav energično boriti za svoj obstoj. Toda ta začetna dela se bodo bogato obrestovala in ni izključeno, da se je s kolonizacijsko akcijo sovjetov pričela za Sibirijo in zlasti za Daljni vzhod doba, ko bodo ti kraji dosegli tako silen napredek, kakor svoje dni Severna Amerika. Naravni pogoji za to obstoje v polni meri in le od sovjetske vlade je odvisno, če ne bo s kakšnimi nepričakovanimi eksperimenti ta razvoj zavrla.
tVt {cu/M, daiatve-
Iz referata inz. Otmarja Miklaua
Velikanska gospodarska kriza je močno vplivala tudi na lesno gospodarstvo. Dohodki lesnega gospodarstva so do skrajnosti zmanjšani. Po dobi velike produkcije in živahnega izkoriščanja gozdov je nastopila doba mrtvila. Gospodarska kriza in
nemožnost prodaje lesa sicer gozdu kot takemu ne škoduje, ker pač naravne sile delujejo še naprej in se s prirastkom povečuje gozdni kapital, če seveda ni kakšne elementarne nezgode. Tem bolj pa je zadet lastnik gozda, ker ne dobiva več onih
dohodkov, ki so mu za življenje potrebni. Če hoče doseči dohodke, ki so mu potrebni, potem mora iz gezda mnogo več izsekati, kakor v dobi konjunkture. Posledica tega je, da se gozd tudi za časa depresije ne more odpočiti.
V teku te gospodarske krize se je dokazalo, da ni mogoče izvesti, da bi se vsako leto izkoriščala enaka množina lesa. Možna je samo še periodna trajnost, da namreč razdelimo sečo po vladajočih tržnih razmerah in da na ta način določamo približno enake denarne dohodke. Vsako gospodarstvo potrebuje to finančno trajnost. Mogle bi se razne težkoče odpraviti, če bi se za časa konjunkture del dohodkov nalagal kot rezerva za čase depresije. Bilo je tudi dosti takšnih previdnih gospodarjev, ki so tako delali, a ravno ti so bili najbolj udarjeni, ker so jim te rezerve pri sedanjih kreditnih razmerah zamrznilo, če ne propadle
V posebno težaven položaj je prišlo gospodarstvo javnopravnih ustanov, ker se tu prihranki sploh ne nalagajo, temveč se v prihodnjem letu potrošijo, izdatki pa se za časa depresije zaradi neokretnosti upravnega sistema in zaradi socialnih ozirov le težko prilagode trenutnim razmeram.
Tako na primer so imeli državni gozdovi po navedbah ministra Mohoriča v letu 1930/31 samo 29-3 milijonov presežka, kar pomeni 8 Din čistega dohodka od hektarja. ‘Za leto 1931/32 pa so izkazali že defieU v višini 7‘7 milijonov, za leto 1032/83 pa celo
11	milijonov deficita. Vemo, da državni gozdovi ne morejo dati velikih dohodkov, pa čeprav zavzemajo ogromno površino 3*6 milijonov ha, ker so večinoma zelo obremenjeni z raznimi uslužnostmi in ker imajo tudi druge posebne naloge. Vendar pa ta ogromen padec dohodkov kaže, kako zelo je gospodarska stiska zagrabila lesno gospodarstvo in ta vpliv je tem občutnejši, ker je treba kriti primanjkljaj državnih gozdov iz drugih državnih dohodkov, v prvi vrsti iz davčnih.
Pri tem pa je še povdariti to, da driavni gozdovi na podlagi določil zadnjih finančnih zakonov sploh ne plačujejo nobenih davkov in bi se moral deficit državnih gozdov povečati še za ono vsoto, ki bi jo morali gozdovi plačati na račun davkov. V obupnem stanju so tudi gozdovi imovin-skih občin, katerih stanje je tem težje, ker so obremenjene še z vsemi davki.
V nekoliko boljšem položaju je lesno gospodarstvo zasebnih lastnikov, toda tudi njih stanje je nad vse težko. Zlasti pa so v kritičnem stanju vsi oni gozdni posestniki, ki so navezani samo na dohodke iz gozda. Vse življenjske potrebščine morajo ti posestniki kriti le iz dohodkov gozda. Zato so prisiljeni, da morajo povečati intenziteto izkoriščanja gozdov, čeprav jih tržne cene k temu niti najmanje ne vabijo. Sila razmer je prisilila te lastnike, da so vse izdatke reducirali na minimum in da so morali tudi znižati plače svojih nameščencev. Službena mesta, 'ki so se izpraznila, se ne zasedejo več in vsled tega nazadujemo v gozdno-strokovnem pogledu.
Seča, izvoz in predelava, stroški kulture*, čuvanje in uprava ter davki, prireži in takse to so izdatki gozdnega posestnika. Med temi izdatki imajo javno dajatve usoden pomen za lesno gospodarstvo. Vse druge izdatke more gozdni posestnik znižati in jih prilagoditi spremenjenim razmeram, dočim je napram davkom brez moči. Davke predpisuje oblast na temelju zakonskih določil. Ta so pogosto takšna, da se premalo ozirajo na rentabilnost obdačenega objekta, čeprav je teoretično usvojeno kot osnovno načelo davčne zakonodaje, da se mora vršiti obdačenje po davčni sposobnosti davkoplačevalca. (Pod davkom se razumejo tu vse javne dajatve.)
(Dalje prihodnjič)
Od/uapuM&hje,
Pregled italijanskega uvoza
»Privredni pregled« objavlja podrobno poroči'.© o uvozu Italije za čas od 1. januarja 1933. do 31. julija 1933.
V	prvih sedmih mesecih t. 1. je Italija uvozila blaga v teži 10186 014 (lani 10 milj 616178) ton v vrednosti 4.423-5 (lani	milijonov	lir.	Italijanski	uvoz
je torej letos nazadoval za 430164 ton ali po vrednosti za 846 milijonov lir.
Splošen pregled uvoza po skupinah daje to sliko:
1.1933	1.1932
v tisočih ton Živina, živila in tobak 63^ 2	1.7804
Semena, oljnato sadje, olje, mast ....	245-4	264-8
Materijal tkanje .	254-2	229-0
Kovine, kovinski izdelki, stroji, aparati
in prevoz, sredstva 842-6	609'9
Kamenje, zemlja, nekovinske rude, keramika in steklarski predmeti . . .	5.950-4	5.649-4
Les in materijal za plelarstvo ....	831-3	753-2
Kemikalije, zdravila, smole, barve in predmeti za strojenje lož.................... 1.122-0	977-0
Razno blago ....	307-6	352-0
Skupno . . .	10.186-0	10.616-1
<7
Narodna banka lombardira zlato
Narodna banka je sklenila, da v bodoče lombardira v smislu svojih pravil zastave zlata in sicer po isti obrestni meri kakor menična posojila. Nadalje bo dovoljevala lombardna posojila tudi na prenosne skladiščne nakaznice na blago v javnih skladiščih, če imajo dva podpisa in če so plačljive najkesneje v 3 mesecih. Na te zastave dovoljena posojila smejo segati le do 60 odstotkov vrednosti blaga. Tudi za poscjila na te skladiščne nakaznice velja ista obrestna mera, ko za menična posojila, namreč 7-5%, dočim velja za vsa druga lombardna posojila 9 odstotna obrestna mera.
»Jutro« v svojem gospodarskem delu nastopa proti temu lombardiranju zlata, ker ae s tem pospešuje tezavriranje zlata. Narodna banka bi morala zlato kupovali, ne ga pa lombardirati, ker se lombardirano zlato ne more všteti v kovinsko podlogo. Zlasti pa bi morala Narodna banka kupovati zlato, ker gre tu tudi za zlato, ki se pridobiva v Južni Srbiji in ki se ne sme odvažati. Lombardiranje zlata bo samo okrepilo špekulacijo na oslabitev dinarjevega tečaja, bombardiranje zlata more imeti tudi to slabo posledico, da bo skrčilo druga pcsojila. »Jutro opozarja tudi na zgled Amerike, kjer so bile izdane drakonske kazni za yse, ki bi tezavrirali zlato, ker se smatra to tezavriranje za prav tako škodljivo, ko tezavriranje deviz. Končno je »Jutro« mnenja, da je lombaidiranje zlata tudi v nasprotju z našimi deviznimi'predpisi, po katerih se smatra trgovanje s kovanim denarjem za trgovanje z valutami in se mora zato postopati s kovanim zlatim denarjem, ko z vsako drugo valuto.
Konec svojih izvajanj priporoča »Jutro«, da Narodna banka že enkrat zniža obrestno mero in sicer za menična posojila na 6'5 do 7%.
FeScfrffovino
A.SARABOKI
v Ejublfani
ptipvioia
špecerijsko blage
več vrst žganja, moko ter Jezdne pridelke — kakor dudi raznovrstno
rudninsko vodo
W
Lasina pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon M. 26-66 Ceniki na razpniogol
USI	JIMKHHUCT.-*'
f Albert Zeschko
V	visoki starosti 86 let je umrl v Ljubljani ugledni ljubljanski meščan in veletrgovec Albert Zeschko. Šc do zadnjega je hodil sivolasi Albert Zeschko v svojo pisarno in skrbel za napredek svojega renomi-ranega podjetja. Davi pa ga je zadela kap, kateri je podlegel.
Pokojnik je izhajal iz ene najuglednejših in najstarejših ljubljanskih trgovskih rodbin, ki si je pridobila za gospodarski napredek Ljubljane mnogo zaslug. Ze skoraj 200 let živi v Ljubljani rodbina Zeschko in izza kongresnih dni je vodila cvetočo trgovino s steklom. V Tavčarjevem zgodovinskem romanu Izza kongresa nastopa tudi prelepa »steklena princesa« Zesch-kova, ki je bila teta ravnokar umrlega Alberta. Kot ena starih ljubljanskih patricijskih rodbin je bila tudi rodbina Zeschko med podporniki umetnosti in dala umetnikom številna naročila. Tako je tudi slikar Langus mnogo delal za rodbino Zeschko. Seveda je rodbina tudi mnogo delovala na gospodarskem polju. Pokojnikov oče je bil med ustanovitelji papirnice na Vevčah in to je bil tudi vzrok, da se je pokojnik, po dovršitvi Mahrove šole posvetil papirni stroki. Leta 1867. je ustanovil veletrgovino s papirjem, ki je bila svoje dni ena največjih tvrdk te stroke v Ljubljani. Nadalje je ustanovil tvornico za papirnate vreče, ki je vedno zelo dobro delovala. Pokojnik se je svojemu podjetju popolnoma posvetil, a je deloval tudi na gospodarskem polju in bil tudi direktor nekdanje Kranjske hranilnice. Mnogo dobrega je tudi storil za reveže, katerih zvest dobrotnik je bil. V javnem življenju se pokojnik ni udejstvoval. Kot dober gospodar, mož finih manir in lepega značaja je užival v vsej Ljubljani splošno spoštovanje.
Zapušča vdovo, gospo Ano iz ugledne Pirnatove rodbine, sina dr. Erika, ki vodi sedaj trgovino in ki je poročen z gospo Uto, hčerko Otmarja Bamberga, nekdanjega ravnatelja tukajšnje Delniške tiskarne. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 14-30 izpred hiše na Erjavčevi ulici 18.
Zaslužnemu ljubljanskemu meščanu in veletrgovcu bodi ohranjen časten spomin! Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Zunanja tcc),wina
ALBANSKA TRGOVINSKA BILANCA
Po uradnih albanskih podatkih za prvih osem mesecev 1933 je znašal albanski uvoz 9,421.458 zl. frankov, izvoz pa 3,849.109 zl. frankov in je bilanca pasivna za 5,572.349 zl. frankov.
SOVJETSKA TRGOVINSKA BILANCA
Objava številk o zunanji trgovini za prvih devet mesecev tega leta bo najbrže okrepila sovjetski kredit v inozemstvu. — Bilanca je bila aktivna za 93,079.000 zlatih rubljev, medtem ko je bila lani v istem času pasivna za 142,008.000 zl. r. Aktivna bilanca pa ni bila dosežena s povečanjem izvoza, ki je padel od 410,913.111 zl. r. na
367.364.000 zl. r., temveč s silnim zmanjšanjem uvoza, 'ki je padel za več ko 50 odstotkov, od 552,921.000 zl. r. na 274 ml
285.000 zl. r. Sovjetske nabave v Veliki Britaniji so padle sorazmerno še niže, to je od 71,401.000 zl r. na 24,983.000 zl. r., medtem ko je izvoz Vel. Britanije v Rusijo padel od 95,663.000 na 61,652.000 zl. r.
*
Jugoslovanska razstava ročnih del je bila otvorjena v Helsingforsu na Finskem. Otvoritvi je .prisostvovala tudi žena predsednika vlade.
Francoska vlada je povečala naš uvozni kontingent za 4. tromesečje za 330 stotov živih svinj in 5 stotov salame.
Trgovinska pogajanja med Francijo in Rusijo bodo v kratkem obnovljena.
Avstrijski industrijski zahtevajo, da izvede vlada popolno revizijo sedanje carinske tarife.
Madjarska je lotos iz v oz'-la (v oklepajih številke za lani) 357 vagonov jabolk (340), 74 vagonov hrušk (5), 530 (272) marelic, 1600 (406) češpelj, 120 (140) češenj in 150 (69) vagonov breskev.
Angleška zunanja trgovina se je zboljšala tudi v novembru. Uvoz je znašal 63-73 milijonov funtov, za 2'21 več- ko lani, izvoz pa 34‘43 milijonov za 3-34 milijonov funtov več ko lani.
Državni urad za kontrolo uvoza alkoholnih pijač v Washingtoaiu je dovolil, da se v prihodnjih štirih mesecih uvozi 5-59 milijonov galon (ena galona 3'78 1) alkoholnih pijač v Ameriko.
RAZSODBA V PKOCESU GRt)NWALD PROTI MALINAR
V	četrtek popoldne je bila razglašena razsodba v prosecu Grunwald proti Mali-narju, uredniku »Jugoslovenskega Lloyda«. Pred nabito polno sodno dvorano je sodnik prečital sodbo, po kateri je obtoženi urednik kriv, ker da se mu dokaz resnice ni posrečil. Grunvvald je sicer vršil dobave premoga železnici, ni pa dokazano, da bi podkupoval uradnike. Za izgorevanje premoga na postajah ni kriv Griinwald, temveč železniško osebje. Zato se Malinar obsoja na mesec dni zapora in denarno globo 1.800 Din, pogojno na dve leti, da nosi stroške sodnega postopanja, da plača tožitelju 2 000 Din odškodnine in da objavi po pravomočnosti' sodbo v prvi številki »Jugoslovenskega Lloyda«. Zastopnik Griimvalda je bil s sodbo zadovoljen, proti nji pa se je pritožil Malinarjev zastopnik.
Po razglasitvi obsodbe je priredilo občinstvo pred sodnim poslopjem Malinar-ju velike ovacije, nato pa je prišlo do hrupnih protižidovskih demonstracij po Zagrebu.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Kanonika c. 2 Votarslc not 1
TVOKNK'A KUVERT IN KONKEKCiJA PAPIRJA
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini »Vzajemne pomoči«, r. z. z o. z. Konkurzni sodnik Avsec, konkurzni upravnik odvetnik dr. Krejči. Prvi zbor upnikov pri ljubljanskem okrožnem sodišču, soba št. 79, dne 8. februarja ob 9.; ugotovitveni narok dne 15. marca ob 9.; ogJasitveni rok do 28. februarja. Po raču nu za v a r o va 1 not eh n ičnega strokovnjaka znašajo aktiva 5‘2 milijonov Din, od teh odpada na dolžnike 4-1 milijone, pasiva pa znašajo v celoti 17.000.000 dinarjev.
Končano je poravnalno postopanje trg.
Wagnerja Josipa v Šmarju pri Jelšah.
IMUN*«	•
Iz zadružnega registra.
Vpisala se je Jugoslovanska hranilna in posojilna zadruga, ki bo dajala svojim članom tudi posojila za zidanje hiš.
Nadalje se je vpisala zadruga Slovenski film »Triglav«, r. z. z o. z. Zadruga ima namen proizvajati slovenski zvočni in nemi film, vzgojiti filmski naraščaj in oskrbovati odre s slovenskim filmom. Člani načelstva so: Viktor Kink, diplomirani tehnik v Ljubljani, književnik Jože Vomber-gar, fotograf Omota Rudolf in prof. Jože Kranjc.
Vpisala se je Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, ki hoče združiti vse mlekarske zadruge v Dravski banovini.
Kmetij, društvo v Dobrepoljah je spremenilo svoja pravila, da bo moglo zadružno zavest svojih članov krepiti med drugim tudi s prodajanjem vseh vrst pijač in jedil. Vzgled nabavljalnih zadrug in kon-zumov vleče kar nepremagljivo.
Izbrisala se je zadruga »Skupni dom« v Dravogradu, ker je po končanem kon-kurzu prenehala delovati.
POGAJANJA ZA UVOZ LESA V MADJARSKO
V	Budapešti se vrše pogajanja zastopnikov lesne industrije in produkcije iz Avstrije, Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavijo zaradi uvrza lesa na Madjarsko. Pogajanja pa potekajo zelo počasi. Verjetno je, da Madjarska nalašč zavlačuje pogajanja, ker se vodijo istočasno v Beogradu pogajanja zaradi razširjenja trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Madjarsko na podlagi kompenzacij in bi zato hoteli Ma-djari počakati na uspeh teh pogajanj.
Kakor ob prihodu, tako so tudi ob slovesu priredili Beograjčani bolgarski kraljevi dvojici in njenemu spremstvu navdušene ovacije, ki so znova dokazale, da jugoslovanski narod iskreno in iz vsega srca želi, da pride do bratskega sodelovanja obeh južnoslovanskih narodov.
O sestanku bolgarskega zunanjega ministra Mušanova z zun. min. Jevtičem je bil izdan daljši kominike, v katerem se na-glaša, da sta oba ministra ugotovila potrebo iskrenega skupnega in trajnega sodelovanja za vpostavitev čedalje boljših in prisrSnejših stikov med obema državama. Nadalje sta se sporazumela, da se takoj prično pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije in da se poenostavijo potne formalnosti in se * tem olajšajo zveze med obema državama.
Bolgarsko vladno »Zname« piše po beograjskem sestanku: »Mi nismo maksima-listi. Za nas je nesporno, da se bodo te pridobitve razširile in utrdile v razmerju z utrditvijo vzajemnega zaupanja med obema državama in razširjenjem njih prijateljstva. Tak je proces, vsak proces pa ni le vprašanje prizadevanja, temveč tudi časa«.
Italijanski in nemški tisk sta le v par vrsticah poročala o obisku bolgarske kraljeve dvojioe v Beogradu. Sicer tako zgovorni italijanski tisk raje molči, ker kaj bi poročal o stvareh, ki so mu neljube.
Bolg. kraljeva dvojica obišče dne 11. januarja oficialno rumunskega kralja ter ostane v Bukarešti dva dni.
Konferenca zunanjih ministrov Male antante bo po povratku kralja Borisa iz Bukarešte v Zagrebu.
Grški ministrski predsednik Caldaris obišče v božiču Beograd, nakar obišče ž« Bukarešto.
Grški zunanji minister Maksimos je pre-klical svojo ostavko; vendar pa mislijo politični krogi, da ne bo dolgo ostal v vladi ker vlada proti njemu veliko nerazpolože nje, ker se sestaja z venizelisti.
Dr. IlonoS je v Parizu izjavil, <la izstopijo
države Male antante iz Društva narodov, če ne bi več veljala v Društvu narodov popolna enakopravnost vseh držav.
Masaryk je izjavil, da ne veruje, da bi prišlo do vojne, ker nima svet denarja, da bi vodil vojno.
Na zasedanju panameriške unije v Montevideu je ameriški delegat Hull predlagal, da naj unija vzdržuje čim ožje stike z Društvom narodov in /, Med. uradom dela v Ženevi. Panamerišlca unija naj bi bila dopolnilni organ Društva narodov za Pan-ameriko. Ta predlog dokazuje, da Ameri-kanci prav nič pesimistično ne gledajo na Društvo narodov, temveč da spoznavajo, da mora imeti civilizirano človeštvo vsem skupno organizacijo.
Skupina francoskih parlamentarcev, ki jo vodi podpredsednik zunanjega odbora poslanske zbornice Soulier, obišče za več dni Madjarsko, da se informira o razmerah na Madjarskem. Ta francoski poklon revizionistom, pač ne bo napravil na francoske zaveznike dobrega vtisa.
Na seji vladnega bloka poljskih poslancev je bil predložen predlog 0 spremembi ustave. V bodoče se bodo pravice predsednika znatno povečale.
Za predsednika švicarsko republike je bil izvoljen zvezni svetnik Minger.
Grof Fcstetics, ki ga je Gombos javno pozval, da se kot član vladne stranke izjavi kot nasprotnik narodnega socializma, je raje izstopil iz vladne stranke, ko pa da bi sledil pozivu Gftmbosa. Tudi v parlamentarnih krogih se opaža močan odpor proti GSmbOsu.
Graška porota je oprostila nekega narodnega socialista, ki je odobraval atentat na dr. Dollfussa in obžaloval, da ni atentator bolje streljal.
V	lipskem procesu zaradi požiga nemškega parlamenta je zahteval drž. tožilec za Van der Lubbeja in bivšega kom. .poslanca Torglerja smrtno kazen, za vse obtožene Bolgare, tudi za Dimitrova pa je predlagal oprostilno razsodbo vsled pomanjkanja dokazov.
Dunajski kardinal Innitzor j© obiskal koncentracijski tabor v Wollersdorlu.
Revolucionarno gibanje je nastalo v Bo-liviii vsled velikega poraza brazilskih čet proti vrho^iemu armadnemu poveljniku Salamanci in njegovemu nemškemu vojaškemu strokovnjaku. Paragvajci so namreč ujeli vso braziljsko vojsko.
9.
KORDA
laš pravi domači izdelek
NEMŠKA PROPAGANDA
»Finanzieller ttberblick fiir das Reichs-etak objavlja, da so izdali Nemci 1933. leta za propagando 9,000.000 RM, od tega 2 milijona RM doma, ostalo pa za nemško propagando v inozemstvu. Leta 1932. so izdali vsega skupaj samo 2 milijona RM. Razen tega je bil 'letos propagandi posvečen tudi čisti dobiček brezžične telegrafije. Po »Oberblicku« je tega 10,600.000 RM, tako da so bili skupni stroški za propagando 20,200.000 RM — desetkrat toliko kakor lani.
NOVI JAPONSKI DRŽAVNI PRG-RAČUN
Vojna nevarnost na Daljnem vzliodu kljub hudi zimi ni popustila in Japonska nikakor ne namerava odnehati. Temu primeren je tudi novi proračun, ki je bil po hudi in dolgi debati končno sprejet in je tako kabinetna kriza rešena. Proračun znaša 2.111,000.000 jen, izdatki za vojno brodovje so določeni na 487 milijonov, za armado na 449 milijonov. Za pokritje deficita bo vlada razpisala posojilo 780 milijonov jen.
TEDEN
aotufiio
Devizno tržišče
Tendenca stalnejša Tekoči borzni teden je zaključil s skupnim prometom Din 2,018.480-85, tedaj za le približno 70 tisoč dinarjev več kakor minuli teden (Din 1,947.767-47).
Dnevni devizni promet tekočega tedna je bil naslednji:
11. dec. Din 469.738T1 Din—Dunaj,
12. dec. Din 220.271*04 Dunaj—London,
13. dec. Din 471.848-17 Dunaj—New York.
14. dec. Din 351.300'69 Curih—Din,
15. dec. Din 505.222-84 Din—Dunaj.
Iz gornjih prometnih številk je razvidno, da je bil v tem tednu dosežen največji dnevni devizni promet na včerajšnjem borznem sestanku (v prejšnjem tednu na ponedeljkov borzni dan — Din 705-278-97), najmanjši pa na torkov borzni dan (v minulem tednu istotako v torek — Din 188.059-33).
Narodna banka je intervenirala v običajnem obsegu in dala na razpolago Londona za 128 tisoč dinarjev, Pariza pa za
69 tisoč dinarjev.
V privatnem blagu je bilo perfektuira-no Amsterdama za Din 4.000-—, Curilia za Din 120.000—, Londona za Din 115.000	, Pariza za Din 7.000-— in New Yorka za Din 109.000—.
V klirinških devizah je bil tokrat nekoliko manjši promet, ker znašajo skupni totedenski zaključki 1.341 tisoč dinarjev napram 1.490 tisočem dinarjev v preteklem tednu, od česar odpade na inozemske dinarje, nabavljene potom avstrijskega privatnega kliringa v tekočem tednu Din 619000-— proti Din 644 000— v prejšnjem tednu in na avstrijske šilinge zaključene v privatnem kliringu 722.000 dinarjev napram Din 846.000— v zadnjem tednu.
Z boni grške Narodne banke se je trgovalo samo v torek, 12. t. m., in sicer na bazi Din 36-— za nominale 100 grških drahem, v celem je bilo kupljenih odnosno prodanih '95.754-35 grških drahem v vrednosti Din 34.471-56.
Devizna tečajnica od ponedeljkovega in petkovega borznega dne nam predočuje naslednje notice:
r)pvi7p 11. dec. 1933	15.	dec.	1933.
^evl e	najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
Amsterdam	2302-07	2313-43	2302-65	2313-99
Berlin	1363-47	1374-27	1364-86	1375-66
Bruselj	795-52	799‘46	795-79	799-73
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	187-19	188-79	186-42	188-02
Mew York	3602-72	3630 98	3613-83	3642-09
Pariz	223-90	225-02	224-24	225-36
Praga	169-84	170-70	170*01	170-87
Trst	301-01	303-41	299'01	301-41
S
Temeljem gornje tečajne razpredelnice je ostal tekom tega tedna docela nespremenjen Curih, dočim je London popustil za 0-77 poena. Nasprotno pa so vse ostale devize, s katerimi se trguje na tukajšnji borzi, okrepile v tem razdobju svoje tečaje kot sledi: Amsterdam za 0-58 točke, Berlin za 1-89 točke, Bruselj za 0-27 točke, Pariz za 0-84 točke, Praga za 0-17 točke, Trst za dve točki in končno New York za več kot enajst (11*11) točk.
Brez notic sta ostali še nadalje devizi Budimpešta in Dunaj.
Efektno tržišče
Tendenca na tukajšnjem efektnem tržišču je bila v tekočem tednu še nadalje stalna v državnih papirjih, dočim bancrii iu industrijski efekti sploh beležili niso, izvzemši Kranjske industrijske družbe, ki je beležila 11. t. m. Din 300-— za denar in blago in bila po tem tečaju omenjenega dne tudi zaključena. Od ponedeljka na petek (15. t. m.) sta popustila Blaira za 2 (8%) odnosno za 1 točko (7%), pravtako Beglučke obveznice za 2 točki, medtem ko je Vojna škoda učvrstila v tem času svoj denarni tečaj za 2 točki in Seligmanove obveznice za 7 točk, kakor nam kaže spodnja tabela:
11. dec. 1933. 15. dec. 1933.
	(povpraševanje)	
	Din	Din
7% investic. posojilo	55—	55—
4% agrarne obveznice	30—	30—
8% Blair	42—	40—
7% Blair	37—	36—
Seligmanove obveznice	48—	55—
Beglučke obveznice	41—	89—
Vojna škoda	291—	293--
Značilno je dejstvo, da so vse blagovne		
notice izostale in je beležila samo ponudba Vojne škode na včerajšnjem borznem sestanku po 296 dinarjev.
Žitno tržišče
Tendenca je ostala nespremenjeno čvrsta, tudi cene ne beležijo nobenih sprememb v tekočem tednu; zaključkov ni bilo.
Koruza: promptna dobava navadna voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 130-— do Din 132-50; umetno sušena, promptna dobava, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 120—• do Din 122-50; umetno sušena, dobava december, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 122-50 do Din 125—; umetno sušena, dobava januar 1934, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 127-50 do Din 130—. Cena za 100 kg fco vagon.
Pšenica: sremska, 78/79, 2%, zdrava,
amo zares dobro blago
uživa trajno
dober glas!
Zanesljiva kvaliteta, privlačen ovitek,zvočno ime: Schichtovi izdelki! Vsakdo jih pozna, vsakdo jih ceni, zahvaljujoči njihovi odlični kvaliteti.
Terpentinom milo Zenska hvala Jelen milo Ratlion Mm lux
0
4
P?
f
M
e
 ---- • - ■ ■ -
suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 145 — do Din 147-5-4; baranjska, 78/79, 2J/0, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od 145— dinarjev do Din 147-50; bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od 145-50 dinarjev do Din 150-—. Cena za 100 kg fco vagon.
Moka: bačka, nularica, slovenska postaja, plačilo 30 dni od- Din 255-— do 260— dinarjev; banatska, nularica, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 265-— do Din 270-—. Cena za 100 kg fco vagon.
Lesno tržišče
Tendenca mlačna; povpraševanja srednje živahna
Na tukajšnjem lesnem tržišču vlada zadnji čas precejšnja nesigurnost na eni strani radi predstoječih davščin, na drugi strani pa se pričakuje zlasti ponovno povišanje carine na uvoz lesa s strani Italije. Če pride res do tega povišanja, bodo naši lesni producentje zopet zelo občutno prizadeti.'Najhujše pa je pri vsem tem to, da se nič pozitivnega vnaprej ne ve in je vsaka kupčija baš vsled omenjene nesi-gurnosti v kalkulaciji sila otežk-očena, to pa ravno v času pričetka sezone.
Zelo se išče suha bukovina I., II., III., tudi v hrastovini se je — čeprav le neznatno — situacija nekoliko izboljšala.
Drva in oglje se bolj težko oddajo; sla-ho vreme pa silno otežkoča prevzem in oddajo blaga, medtem ko je pa za izvoz hlodov iz gozda boljše kot dosedaj.
Povpraševanja po tramih so nekoliko popustila.
Cene so ostale v tekočem tednu nespremenjene, zaključen pa je bil 11. t. m.
1 vagon hrastovih friz in 6 vagonov jelovih drv (kolobarjev).
A	n J	1	barva, plesi ra in ke-
/j0 V u\ Uran mitno »naži obleke,
klobuke itd. Skrubi in Hvetlnlika srajce, ovratnike in manšete.
Perc. suši, nionga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 3.
Telcton št. 22-72.
RAZNO
Za predsednika Delavske zbornice je
bil izvoljen A. Sedej, za blagajnika Čeles-nik, dočim je bil za tajnika izvoljen že na skupščini Fr. Uratnik. Ker narodni blok ni zastopan v predsedstvu, so njegovi zastopniki demonstrativno zapustili sejo.
Novi mariborski mestni proračun izkazuje 23-7 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov in je brez novih davščin. Od lanskega je nižji za 117.170 Din. Proračun mestnih podjetij pa izkazuje 22,651.000 dinarjev.
V bližini San Francisca je eksplodiral kotel na parniku »Emidio« ki je vozil olje. V par- minutah se je nato parnik potopil in je vsa posadka 40 mož, utonila.
Iirzovlak je zavozil v skupino delavcev pri Pont Arlieru v Franciji. Sedem delavcev je bilo ubitih, pet pa težko ranjenih. Med ponesrečenci je tudi jugoslovanski delavec Nikola Pazel.
vssr
E'cev®
kava
je prvovrsten dorcraač izdefiek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pi jačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Izšla le
BUSIIHOU
VIIIKA PRATIKA
za navadno leto 1934,
lil ima 565 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan:	Katoliški koledar i
nebesnim), solnčnimi luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; - solnčne in lunine mrke; - lunine spremembe; - poštne do toAbe za Jugoslav«|o; - lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe >n račune; konzulate tujih dr2av v Ljubljani In Zagrebu; - vse sejme na Kranjskem, Koroškem. Štajerskem, Prekmur|u, Med’i-murju in v Julijski Benečiji; pregled o koncu brejosti Živine; popis vseh vatnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; - tabele za računanjt obresti; tlv IJonJepise vatnih in odločilnih oseb s slikami; - oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec In žena v hlSi - Cena 5 Oln.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni |. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Ureditev dolgov, uotavn»ine in konkurzne zadeve, vpeljavo knjigovodstva, stalni nadzor in vodstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, revizijo uprave, izdelavo proiarunov in kulkuluc.j, upravo h š. vse informativne in druge trgovsko-ubrine posle poverite zaupno koncesijonirani
KOMERCIJALNI PISARNI, LOJZE ZAJC
•odnl /,ddr.r»vlzor In zaprl, - * e n I sirokovnlak v knllgovodatvu L)UBL)ANA. FLORI)AIVSKA ULICA 10/1	____
‘Grgovci in industrijct I
Tpgcvsfei
ANA ZESCHKO naznanja v svojem in v imenu svojega sina dr. ERIHA ZESCHKO, svoje snahe TITE ZESCHKO, svojega vnuka GERTA ZESCHKO in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njen nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
žllberl Zeschhe
velclrgcvec
danes, dne 15. t. m., po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, v 86. letu svojega, samo dobremu posvečenega življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933. ob pol 15 iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta št. 18, na pokopališče k Sv. Križu, kjer položimo našega nepozabnega, blagega pokojnika v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 19. decembra 1933, ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Pi •osi se tihega sožalja!
V	LJUBLJANI, dne 15. decembra 1933.
ŠBrzojavi: Sinspercotoniale X/ubl/ana —	%eleton št. 2263
Ani Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Verlič
‘'Veletrgovina koloni-	C-m-mmIkIvmmm	Zalogu špiritu
talne robe.	UU	razneoa iganta in
‘■Velepražarna kave. sr. . .	•	O'	konjaka.
Mlini za dišave.	X/lfflQJSkQ C6SIO jJ	Mineralne votle
“Gočna oostreiha.	‘llstanovbeno leta 1840 Ceniki na razpolugc
Cld/tiaptaSeAjer
TRŽNA POROČILA
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na goveji trg z dne 11. t. m. je bilo postavljenih: 848 vo^ov, 422 bikov in 582 krav. Iz Jugoslavije je bilo 82 volov in 43 bikov. Cene so bile te: voli fabrični I. vrste od 1-40 do 1-55, voli navadni I. vrste po 1-23 do 1-33, II. vrste po 1-10 do 1-20, III. vrste po 1'— do T08; biki po 095 do 1T5, krave po 0-90 do 1-05, mršava živina po 0-63 do 0-88 šilinga za kg žive teže. — Tendenca; Ob mirnem prometu so »otirali voli za 2 do 3 groše dražje, biki pa so se pocenili za 2 do 3 groše. Mršava živina je ohranila prejšnjo tedensko ceno.
Na svinjski trg z dne 12. t. m. je bilo postavljenih: 4645 Špeharjev in 7885 pršu-tarjev. Največ Špeharjev je bilo iz Jugoslavije, namreč 2434, pršutarjev pa je največ postavila na trg Poljska in sicer 2 tisoč 220. Iz Jugoslavije ni bilo nobenega pršutarja. Cene so bile te: mangalica 1. vrste po 1-37 do T40, II. vrste po 1-33 do 1-36, jugoslovanske križane I. vrste po 1-36 do 1-42, srednje po 1-33 do T42, slabše vrste po 1-30 do 1-32, grobe in stare po 1-25 do 1-32; Špeharji lahki po 1*30 do 1-50, težki po 1T4 do 1'35, križani po 1'35 do 1-42 šilinga za kg. Tendenca: Ob slabem prometu so se prodajale pitane svinje in prima madjarske svinje po prej-šnjetedenskih cenah. Špeharji slabše kakovosti in pitane križane svinje pa so se pocenile za 2 do 4 groše pri kilogramu. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. — St. Marx.)
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, 17. decembra. 7-45: Naše srenje (Ing. Pirc Alfonz). — 8-15: Poročila. —
8-30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9-00: Versko predavanje (prior Valer. Učak). —
9-30: Zdravstvo: Prehrana (Ing. Lindtner). — 10-00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11-00: Plošče. — 11-20: Prenos »Teka Uedinjenja«. — 12-05: Cas, Naše vojaške godbe igrajo (plošče). — 16-00: Ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline (Ing. Zupančič Ivo). — 16-30: Ljudska igra: Kralj Matjaž, izvaja Delakov gledališki studio. — 17-30: lz bratskog zagrgljaja (reproducirana revija jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi). — 20-00: Radio orkester izvaja izvirne skladbe, poslane za nagradno tekmovanje. — 22-00: Čas, poročila. — 22-20: Reproducirana moderna plesna glasba.
Ponedeljek, 18. decembra: 12*15: Tuji kraji — tuje pesmi (reproducirani koncert). — 12-45: Poročila. — 13-00: Reprodukcija operetnih venčkov. — 18.00: Gospodinjska ura: S čim bi razveselila družino za božič (ga. Svetelova). — 18-30: Električne centrale (Ing. Mattanovich). — 19-00: Zasviraj nam, cigani (reproducirane ciganske glasbe). — 19-30: Po Sredozemskem morju z Jadransko Stražo (Viktor Pirnat). — 20-00: Plošče. — 20-30: Prenos opere iz Beograda. — V odmoru: Čas in poročila.
Torek, 19. decembra. 11-00: Šolska ura: Ura Sokolskih pesmic in razgovorov (M. Tratar). — 12-15: Reproducirani vokalni koncert Ade Sari. — 12-45: Poročila. —
lisi
te priporoča ta
inmevir unj e 1
13-00: Čas, reproducirani vijolinski sol. koncert. — 18-00: Otroški kotiček (ga. Ga-brijelčičeva). — 18-00: Mali Zorko Prelo-vec igra mali jazz, spremlja ga na klavirju sestra Vojka. — 19-00: Francoščina (prof. Prezelj). — 19-30: Moja pota po Norveški (dr. Škerlj). — 20-00: Jugoslovanski vseh treh postaj za prenos na Dunaj: 1. Ljubljana: Koncert slovenskega vokalnega kvinteta; 2. Zagreb: Koncert mešanega zbora Glasb, društva intelektualcev in sol. vokalni koncert Maje Cviljušac. — 3. Beograd: Orkestralni koncert. — 21-00: Koncert Radio orkestra. — 22-00: čas, poročila. — 22-30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 16. dec.: Turške kumare. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din.
Nedelja, dne 17. decembra ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kulturna prireditev v črni mlaki.
Premiera. Izven.
Ponedeljek, dne 18. decembra: Zaprto.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 16. dec.: »Stoji, stoji Ljubljan-cac. Besedilo operete je popolnoma revidirano, delo pa scenično popravljeno.
Nedelja, dne 17. decembra ob 15.: Havaj-ška roža. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20.: Prodana nevesta. V proslavo rojstnega dne iNj. Vel. kralja Aleksandra I-
Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 18. decembra: Zaprto.
Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v 9,Trgovskem lista** ?
Občina
pogrebni
Ljubljani
Ljubljana
Mestni
ravod
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-tHduatrijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.