D&bra šola Ako otrok, ki se oči temelje računsUa, ne zapopade takoj, da je n. pr. 2krat5 deset, se mu mora to praktično pokazati s prsti na rokaa ali s krogljicami na račanskem strojo. UCenec, kijeae maren, dobi slab red in če je nasilen in prepir Ijiv, se ga mora tadi s telesnimi kaznimi pripra viti k redn. Kdor svojo pamet zapira zdravim in temeljnim resnicam, se mu tudi tako zgodi. To vi dimo danes pr! državnikih, ki so se Stiri leta t* pfrsgne svetovne vojne otepali na yso moč pame ti. Govorili so o >trdem miru«, »miru meCa«. c »hrbtenici«, ki je ni bilo, in podobno. ZraCunalo se je kar s Stevikami, katerega dne bodo Angleži kiečali na kolenih pred NemCijo, ker jib v to prisilijo podmorniki. Račan je bil napačen. Rskliso da je grožDJa Združenih držav Amerike le straši lo ki ne more škoditi resao. Todi ta račun je bii temeljito napačen. Predsednik Wilson je postavii na noge milijonsko armado, poslal je je poldrag milijon že na evropsko bojišCe, po^ilja še vedno meseCno 300 000 mož. Ko je bil prevoz armade 1,300.000 mož končan, je izšla uradaa.objava a meriškega vojaškega vodstva, da se je s transpor tom izgubilo 8000 mož (obolel;, potopljeni in u mrli po manjših neprillkah) torej komaj dobre ^/g tisočinke. Gotovo je, da se veliko Tefi moštva \z gnbi pri prevažaoju pe sahem. ©oljube s podvod niki so bile torej prazna grožnja. Najlepše pa je, kako danes bijejo samim nk- bi v zob« razni >generali< v nredništvih nemSkih listov skoraj do zadnjega. Od tistega predsedaika Wilsona, o katerem so še nedavao pisali, da je v složbi ameriških vojnih dobičkarjev, da je sanjač, in ga sramotili na ostadne načine, od tistega mi lostno prosijo danes prafice, se valjajo t pralui pred njegovim ponosom; in ako izreCe kako renico, ki jim ne sodi pray t njihove raCnne, jav kajo. S svojo armado je Wil»on nauCil te Ijads •iragaCnih manir. NemSki narod se bo lepo zahta lil gobezdalom, ki ao iz raznih stolov in stolCkov kričala na Wilsona; njib vpitje je bilo lajanje psa aa luno, ki pri tem giblje morja, da caraSčajo in Tfadajo. Radovedni smo, kam se bodo akrili ti kriri preroki, Ce bo re» Wilson tiral ˇstrajno aa-  prej in doaegel tadi, da pridejo pred svatavno se-  dišCe vsi kritci rojne in nasilstva. Ko so avstrijski nenemški narodi med pogajanji v Brestu Litovskem zabteTsli pravo sameod locbe, so se jim Nemci rogali. Danes so e« tudi Nemci oprijeli teg« gesla. Usodno je, da se vlada in JNemci za vsako stvar odloCijo, ko je že pre pozno. Socijsloi demctkratie so pretekli teden po pravici zafrkavali ministrskega predsedaika, ko je čital vladao tarnanje t zbornici: >Avstrijska za muda vlakov.< Bog -aroj, da bi se kaj zgodilo o pravem čf-su. Kajhnjae pa ^e k:ža vSadaa nezmnžaost na polju prehrane. Urad z- ljaisko prehraao je po- polnoma cn^mogel. Razkr&j>.nie ki ae je pričela v državi z vso silo in naglico, »ičinkuje na preskrbo prebivalstva z živiii naravnost pogubocoano. Tu  iahko nastanejo strašae posledic« nemške slepote. Do 12 ure so mislili ti >držaro chrsnjujoži steb- ri«, kakor so se sami imenovali, da bodo Se v«d- no rekvirirali ia pobirali živila po svoje. NjihoT pogubonosni stroj pa je naenkrat odpovedakpopol noma. Č«hi in Poljaki pravijo, da imajo bolj važ ne potreb*, k^kor oddaj*ti žito in drage pridelke nemškim dežeiam. Ogri zapirajo popolnoma »voje meje. Odkod torej za dvain polmilijonski Danaj ži vila? Odkod za drnga mesta in indastrijake kraje na Nižjeai in Gornjem Avstrijsk^m ? Z grda s« od Čehov ne dobi nic vefi. Naeakrat pravijo. da bo treba zlepa. Obljnblja se, čeprar samo t obiiki govoric, ki so se dosedaj še redno uresnile, da bo krušna moožiaa v nsjbližjem času znižana d olovico. da bo znižana množiaa krompirja ia da tadi tistib 12 dek mssa v bodoče odpade. N«mSki poslanci so šii v Berolin proejaCit pomoCi. RadpTedni sino, kaj so opravili. ©Qnajski listi prarijo, da naj Čehi ne pozabijo, da j^ na Duaaju tadi lepo število Čehov. Se daj jih vidijo. Ko so pa Cehi zahtevaii, da jim Denaj dovoli, ne javno, a *pak privatao šelo, so kričali, da j« bilo greza. Tako se rsak greh mafi čnje na greSnika samem. Narodae zagrizence uči sedaj glad pokore. Prar radi so pripraTljeni, pogajati se z zastopniki CeSkega naroda za živila, a svoj čas so bili ob čeSki zabtevi po adelelbi pri mirovnih pogajanjh drogaCnih besedi. Černiai ic; Hoffmanni so se spokorili; nemški narod mora v praktično šolo. da se priaCe njegovi takoeTaai to ditelji govoriti z dragimi naredi. Kako bi to icgle dalo po malih gnezdih, kakor v Celja, Maribara, KoCevja, Ptoja, Ce bi *c\ieA bkolicu neiaiie zagrizeace v teh gaezdih ufiiti po vzorcu Čehov na pram Nemcem To bi bil joj za Oroigge, Jabor nigge, Schmidererje iu njih slage! Lakota je tako hod učitelj, da užene cele nemškatarja.