GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA -LETO XXI - ŠTEVILKA 6-7 - JULIJ 1980 PLANINCI SO RAZVILI PRAPOR PRAPOR JE RAZVIT... Direktor delovne organizacije Saturnus ing. Miha Košak slavnostno razvija prapor PD Saturnus. Slavnosti na Sedmerih triglavskih jezerih je prisostvovalo več kot 70 članov našega društva, gostje iz Makedonije - člani pobratenega PD George Naumov iz Bitole, predstavniki Planinske zveze Slovenije in PD Matica ter predstavniki delovnih organizacij TEOL in Ona On. VPLIV DEVALVACIJE NA NAŠE POSLOVANJE Začetkom letošnjega junija so zvezni organi sprejeli sklep o devalvaciji dinarja. Nacionalna valuta je glede na tuje »razvrednotena«, v povprečju za 30 odstotkov. O vzrokih devalvacije so naši množični mediji poročal na dolgo in široko - v začetku nekoliko »sramežljivo«, kasneje pa vse bol odkrito in poglobljeno. Zahvaljujoč temu smo bolj ali manj začel: dojemati, da se pod površjem tisočerih vzrokov lahko razbere tist temeljni - naše delo, tj. nedelo. Z devalvacijo smo samo odkrito priznali njegovo vrednost. Vemo kaj pričakujemo od »preračunavanja« in si nismo povsem na jasnem kakšne bodo dejanske posledice. Le eno je vsem jasno: Če je temeljni vzrok padca vrednosti denarja »vskladiščen« v našem dosedanjem odnosu do dela in porabe, potem so tudi posledice tega ukrepa odvisne od našega nadaljnega obnašanja znotraj tega razmerja. Direktor naše delovne organizacije ing. Miha Košak je poskušal na sestankih organov samoupravljanja podati sedanjo podobo posledic devalvacije na poslovanje Saturnusa. Učinki devalvacije dinarja na Saturnusovo poslovanje? Miha Košak, direktor DO Saturnus »V tem trenutku ni mogoče podati natančne opredelitve vseh učinkov, ki jih bc imela devalvacija dinarja na poslovanje naše delovne organizacije. Izredno je namreč pomembno, kako bo padec vrednosti nacionalne valute uplival na gibanje cen domačih materialov, po drugi strani pa nas lahko prizadene tudi zmanjševanje povpraševanja po naših proizvodih. Dolgoročno gledano, ta sekundarna učinka devalvacije, lahko v veliko večji meri škodujeta naši delovni organizaciji, kot, danes že vidni in izračunljivi učinki, ki izvirajo iz naše menjave s tujino. Točno je ugotovljiv vpliv znižanja vrednosti dinarja na kreditne obveznosti naših temeljnih organizacij naspram inozemstvu. Iz knjigovodstvenih podatkov je razvidno, da so se kreditne obveznosti TOZD Tovarne embalaže povečale za več kot 858 starih milijonov, TOZD Tovarna Avtoopreme za okrog 350 milijonov in TOZD Orodjarna in vzdrževanje približno za 203 milijone. Račun nam pove, da so se obveznosti delovne organizacije do inozemskih »posojilodajalcev« podražile za celih 1.413 starih milijonov.« »ŽIVI SREČNO U SLOBODI, LJUBAV NAŠA NEK TE VODI...« izIHa se je »Jugoslavijo...« iz src in grl planincev, izlila se in olepšala že itak prelepo planjavo... in potem se vrnila kot odmev ljubezni -v srca, segajoč do njihovih najbolj skritih kotičkov... Nadaljevanje na str. 2 Naša delovna organizacija je, gledano v celoti, devizni pasivec. Precejšen del repromateriala je iz uvoza. Z devalvacijo je ta material postal za 30 odstotkov dražji. ing. KOŠAK »Neposredno podražitev repromateriala ne prizadene Saturnus, razen kar zadeva manjših stroškov za barve, lake, lepila itd. tj. za tiste materiale, ki jih kupujemo sami v tujini. V strukturi uvoženih materialov je vrednostno največji delež bele pločevine. Ker je Saturnus s podpisom samoupravnega sporazuma med izdelovalci in kupci embalaže postal le predelovalec bele pločevine, (kar pomeni, da so pravzaprav kupci embalaže tisti, ki uvažajo naš osnovni repro-material) je breme podražitve, za enkrat, na ramenih »potrošnikov« embalaže. Prav to lahko povzroči upadanje povpraševanja po naših izdelkih. Enostavno -embalaža iz bele pločevine postaja, v sedanjih pogojih gospodarjenja in pri sedanjih dohodkovnih odnosih, predraga. To uporabnike embalaže naravnost sili k iskanju novih možnosti in načinov pakiranja in konzerviranja.« Seveda je že danes povsem na dlani, da bo »razvrednotenje« dinarja različno vplivalo na naše temeljne organizacije, pač odvisno od njihove proizvodne usmeritve in razmerja med uvoženim materialom in izvozom izdelkov. ing. KOŠAK »Temeljna organizacija Embalaža več uvaža kot izvaža ter je za pričakovati negativne učinke devalvacije. Točno vrednost teh učinkov težko ocenimo, saj je ta močno odvisna od realizacije proizvodnega načrta. Toda izgledi za realizacijo so že dalj časa, zaradi problemov pri obskrbi z belo pločevino, zelo dvoumljivi (zato se že pripravlja rebalans). V kolikor bi v celoti izvršili plan bi razvrednotenje Nadaljevanje na str. 2 dinarja dalo negativen učinek v višini 2,5 strih milijard. Seveda bo ta številka, zaradi zmanjšanja in preusmeritve proizvodnje, precej manjša. TOZD Tovarna avtoopreme izvaža velik del svoje proizvodnje, bodisi neposredno, ali preko kooperantskih povezav. Če bo ta temeljna organizacija v celoti izvršila svoj izvozni program, se bo toletni poslovni efekt celo povečal - približno eno milijardo 877 starih milijonov.«« Računa sta napravljena na predpostavki, da bodo domače cene ostale nespremenjene. Vsako povišanje teh cen bi povzročilo poslabšanje poslovnega uspeha delovne organizacije. Tudi zmanjšanje povpraševanja po naših izdelkih, zaradi skrčevanja proizvodnih programov uporabnikov, lahko bistveno poveča pomen negativnih učinkov devalvacije na poslovanje našega kolektiva.« »Direktni vpliv devalvacije na to temeljno organizacijo ie nizek, zaradi majhne odvisnosti od uvoza. Vendar pa je to le površna ocena. Če upoštevamo dejstvo, da smo pri razmišljanjih o preusmeritvi proizvodnje temu tozdu, ki je do sedaj proizvajal in nudil usluge predvsem za notranje potrebe delovne organizacije, namenili precej pozornosti in sredstev za modernizacijo, potem se učinki devalvacije pokažejo v bistveno drugačni luči. Nakup uvožene strojne opreme je postal dražji za približno 30 odstotkov, kar bo podražilo usluge te temeljne organizacije in tako negativno vplivalo na poslovanje celotnega Saturnusa.« Ali bo devalvacija terjala kakšne posebne ukrepe znotraj delovne organi- zacije? »Nobenih novih ukrepov. V delovni in temeljnih organizacijah so že veliko pred devalvacijo sprejeti stabilizacijski programi ki imajo skupni imenovalec povečanje storilnosti in učinkovitosti dela slehernega člana kolektiva. Lahko bi rekli, da smo zadovoljni z dosedanjim izvrševanjem konkretnih nalog iz teh programov. Devalvacija je le eden izmed ukrepov za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva - za to pa je pogoj delati boljše kot do sedaj. Še enkrat preberimo stabilizacijske programe in jih čim bolj dosledno izvršujmo - to je edina pot, ki pelje k uspešnejšemu gospodarjenju in ublažitvi (če že ne popolni nevtralizaciji) učinkov, ki jih prinaša razvrednotenje dinarja.« Foto utrinki NA SEDMERIH TRIGLAVSKIH JEZERIH VSI SKUPAJ, NIHČE NI ZAOSTAL... prihod pred kočo na Sedmerih jezerih. »OD VARDARA PA DO TRIGLA- Naumov bere listino o pobratenju VA...« - predstavniki PD George med bitolskimi planinci in planinci Saturnusa. POČITEK NA ČRNEM JEZERU Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 44-466. Glavni in odgovorni urednik Ljubiša Savovič, dipl. novinar. Uredniški odbor: Marjan Dobritovič, Bogomir Jaklič, Boris Jenko, Franc LetbT AdojtMajnik^ Ede54adiač»e, ZdravkcnPetrič, Ksentja-Pnrrčfč, Dragica-Zupančič. Tisk: Saturnus; oddelek tiska na papir. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1x72 z dne 8.9.1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. PO KOMARČI NAVZGOR, PO KOMARČI NAVZDOL... navzgor hitijo zaljubljeni v gore, voda pa bi rada poiskala mir v dolini Savice, a trmasta Komarča ne dovoli lagodnih popotovanj. Zato je tako mikavna. Program je povezoval SLAK... Harmoniko je na Komarkčo nosil SLAK,.... zvečer je za vzdušje poskrbel SLAK... in potem kot jagnje zaspal že ob 10 uri... Do jutra tudi vina ni prebavljal, zopet, SLAK... Feljton (obdobje od 1945 -1965) Po končani vojni je bilo potrebno vspostaviti v tovarni normalne pogoje za delo, ker so se pojavile velike potrebe po naših izdelkih. Poleg obnove tovarne so se delavci Saturnusa lotili skoraj vseh obnovitvenih del, ki so potekala na območju Ljubljane in širše okolice. Vrsta udarnic in udarnikov je na najboljši način izkazovala voljo in veselje do obnove domovine. Bili so to časi zanosa. Tudi v tovarni so bili doseženi lepi uspehi. Vrednost proizvodnje je nenehno naraščala, zlasti po letu 1950, ko so delavci izvolili prve samo-upravljalce. Samo dva meseca po sprejetju Temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji (ta zakon, ki se pogosto imenuje enostavno Zakon o delavskih svetih, je bil sprejet v skupščini SFRJ 27. junija 1950. leta) je bil v Saturnusu izvoljen prvi delavski svet, z enoletnim mandatom. Prvi delavski svet v Saturnusu je imel omejene pravice. Njegovi delegati so odločali le o plačilnih skladih in sredstvih za enostavno reprodukcijo (beri: o sredstvih namenjenih za mezde delavcev), vsa druga vprašanja pašo reševali državni organi z direktivami. Odločanje v podjetju je še vedno bilo skoncentrirano v rokah upravnega odbora in direktorja. Delavski sveti so se pokazali uspešnejši od državno-upravnih organov, zlasti ob vprašanjih izbire asortimana izdelkov, njihove kakovosti in prodora na tržišče. Le ta 1961 je bilo celotno podjetje razdeljeno na pet ekonomskih enot, v vsaki izmed njih je bil izvoljen delavski svet. Vse to je omogočalo, da se je v samoupravni sistem vključilo še več članov kolektiva. V obdobju med 1950. in 1965. letom se je povečala zazidana površina proizvodnih obratov od 6.621 na 19.963 kvadratnih metrov. V tem obdobju ne le, da se je hitro povečeval fizični obseg proizvodnje, temveč se je zeio hitro dvigovala tudi delovna storilnost, kar vse je prispevalo k rasti standarda zaposlenih. Cela vrsta delavcev se je vselila v novozgrajene bloke in hiše. Z gospodarske strani gledano je leto 1962 eno izmed najbolj pomembnih v zgodovini Saturnusa. Z dograditvijo novih prostorov za proizvodnjo avto-opreme, pripojitvijo Agroindusa v Zalogu (ta je bil preurejen za proizvodnjo konzerv) ter Plastike kot pomožnega oddelka za Avtoopremo. je bila v tem letu ustvarjena možnost za hitrejšo rast proizvodnje. Istočasno so bila (z nabavo tiskarskih strojev, Bodymackerja in nekaterih drugih strojnih naprav) odpravljena hujša ozka grla v proizvodnji, kar je pripomoglo njeni boljši organiziranosti in učinkovitejšemu usklajevanju posameznih delovnih postopkov. Velika vlaganja v razširitev proizvodnje in izboljšanje organizacije dela ter ugodni tržni pogoji so pripomogli, da se je proizvodnja v letih 1961 - 65 skorajda potrojila, pri tem pa je število zaposlenih zraslo le za polovico. V letu 1965 je prišlo do manjše krize, zlasti zaradi problemov prodaje avtoopreme. Strojne kapacitete niso bile v popolnosti izkoriščene. V tem letu je cvetela proizvodnja konzervnih škatel. Okrog 50 odstotkov celotne Saturnusove proizvodnje je slonelo na tem izdelku. Takratni direktor Saturnusa tov. Rakovšček je optimistično gledal na povečanje deleža proizvodnje limenih škatel v celotni proizvodnji podjetja: »Z integracijo z raznimi sorodnimi podjetji se bo proizvodnja konzervnih škatel še bistveno povečala in bomo z njo zadovoljili veči del potreb jugoslovanske konzervne industrije. S to integracijo si bomo zagotovili specializacijo proizvodov po posameznih linijah, kar bo vplivalo na večjo storilnost dela in pocenitev proizvodnih stroškov«. Nekaj podatkov iz »zaključnih računov« za obdobje 1961 -1965 DOHODEK (v standardiziranih cenah in starih milijonih) Leto Bruto proizvod Število zaposlenih Bruto proizvod Saturnusa na zaposlenega 1961 3.511 1054 3,3 1962 4.696 1075 4,4 1963 6.312 1289 4,1 1964 8.291 1521 5,5 1965 9.443 1537 6,3 ČISTI DOHODEK Leto . Čisti dohodek Število zaposlenih Čisti dohodek Saturnusa na zaposlenega 1961 813 1054 0,77 1962 911 1075 0,85 1963 1252 1289 0,97 1964 1769 1521 1,16 1965 2450 1537 1,59 Iz zgornjih podatkov je razvidno, poleg sprememb v sistemu samo-da so se sredstva s katerimi je razpo- upravljanja po sprejetju ustave iz leta lagalo podjetje zelo hitro povečevala, tako v masi kot na osebo. Temu je, Nadaljevanje na str. 9 ZDRAVICA REČANOM Pobrateni mesti: Ljubljana in Reka. To leto smo bili gostitelji mi. Saturnužani smo pričakali delavce MGK Rijeka in jih popeljali na Javorniški rovt. Pozdrav dobrodošlice je izrekel ing. Teodor Kralj, direktor TOZD -Tovarne embalaže. Ing. Kralj Teodor Povezani smo z enakimi željami, verovanji, razmišljanji, težavami delavcev na obeh krajih lepe Jugoslavije. Nobenega dvoma ni dragi sodelavci iz Reke, da so vaši napori usmerjeni v vse najboljše, za vas osebno, za vaše družine, sodelavce, Rečane in vse Jugoslovane. Naj vam povem takoj in preprosto, da so naši cilji popolnoma enaki. Če imajo ljudje v svoji zavesti take misli, se ne morejo oblikovati drugačni medsebojni odnosi, kot prijateljski. Lep dokaz za to trditev je vaša prisotnost na lepem kraju v teh hribih, ki so tako značilni za Jugoslavijo, kot lepo jugoslovansko morje. Ne srečamo se prvikrat. Veliko dokazov obstoja, da ne zadnjikrat. Ob vsakem srečanju si imamo kaj novega povedati, kar je dokaz dinamične preobrazbe dveh kolektivov in celotne družbe. Resnično se oba kolektiva nahajata v nezavidljivih gospodarskih okoliščinah. Res, da ne prvič ali zelo verjetno so te okoliščine danes najtežje izmed vseh dosedanjih. V tem stanju se včasih pozablja, da je tovarištvo in sodelovanje še bolj potrebno kot sicer, če hočemo uspešno premostiti težave, ki pestijo delavce obeh kolektivov. Danes se nam ponuja priložnost, da z razgovori dokažemo, kako lahko resnično prijateljstvo prispeva k boljši prihodnosti kolektivov. Ne želim opisovati vseh podrobnosti, ki v tem trenutku otežujejo redno proizvodnjo embalaže pri vas in pri nas. Namesto tega želim, da vsaj za nekaj ur pozabimo na grobo realnost in si ob veselju vlijemo novih moči in upov ter s skupnimi napori dokažemo, da razumemo pomembnost enotnosti dveh kolektivov, dveh narodov in ene Jugoslavije. PISMA UREDNIŠTVU V tem kotičku objavljamo na naš naslov prispela mnenja, opažanja, predloge, »pritožbe«, itd.... Pravkar zapisani stavek je že tako obrablje v našem časnikarstvu, da se bralci pri srečanju z njim raje takoj »preselijo« na naslednjo stran, povrhu pa že neumno zveni, saj je 90 odstotkov papirja našega glasila namenjeno prispevkom članov kolektiva. Če temu dodamo, da se uredništvo Glasa Saturnusa ne more preveč pritoževati zaradi pomanjkanja sodelavcev, potem je kot na dlani vprašanje: »Čemu posebni klici in posebni kotički?« Najbrž gre za vsebinsko naravo prispevka, do katerega uredništvo izraža določen odnos s podobnimi »pisarijami«, kot je pričujoča. S strani tistega, ki piše, je narava napisanega vedno enaka, saj izraža njegov pogled na določen problem, njegovo resnico. S strani urednika pa se mora po starem pravilu novinarstva vsaka stvar »pogledati iz treh vogalov«. Alije to cenzura, ki naj bi določala, kaj je in kaj ni za objavo v Glasu Saturnusa? Ne! Glas Saturnusa ostane odprt za vsakogar, za vsako mnenje in pisanje, ki se sklada s temeljnimi etično-političnimi vrednotami naše družbe, temeljnimi navadami kulturnega dialoga ter spoštuje neodtuljivo pravico slehernega posameznika, njegovo čast in dostojanstvo. Pravzaprav, če se lahko zanesemo na dosedanjo prakso, niti ne pričakujemo prispevkov, ki bi se »motovilili« na meji med odprtostjo časopisa in napadi na zgoraj navedene norme. Rubrika, ki jo začenjamo je namenjena nekemu drugemu stičišču: tam, kjer se odprtost časopisa stika z ne-hotenjem ali pa nezmožnostjo urednika, da presoja o objektivnosti posredovane informacije. Skratka: v tem kotičku objavljeno pismo je začet pogovor brez našega sodelovanja V ČASU STABILIZACIJE Sestankov imamo v Saturnusu - kot drugje - veliko. Sestanki so pri nas dolgi - če sklepamo po tem, kdaj naši izvoljeni predstavniki gredo na sestanek in se zopet vrnejo na svoje delovno mesto. Če smo sami prisotni na kakem sestanku, poslušamo, kako ima predsednik bralne vaje - delavci pišemo prošnje, predloge, pritožbe na eni, dveh in več straneh - bere hitro, saj je n.pr. predlog za povečanje osebnega dohodka le ena točka dnevnega reda. Poslušamo, pa tudi ne in potem postavljamo vprašanja, ki so potrebna ali pa tudi ne. Včasih diskutiramo, včasih ne - včasih pa kar preveč. Potem smo za ali proti. Pozneje lahko našo odločitev mirno podpremo z izjavo, da nismo vedeli, za kaj je šlo, ker smo to in ono preslišali ali pa napačno razumeli. Če bi v času stabilizacije (in tudi sicer) bile vse točke dnevnih redov sestankov, posebno tiste na več straneh, VEDNO razmnožene in priložene vabilu za sestanek, bi naši izvoljeni predstavniki material pregledali in se na sestanek pripravili - kajti to je njihova naloga, če so funkcijo sprejeli -odpadle bi vse bralne vaje, odvečne diskusije, neprimerni komentarji in odločitev bi bila vedno objektivna in dokončna že na prvem sestanku. Kar se stabilizacije tiče, pa je ura manj sestanka veliko. Na sestanku so tisti z deseto grupo in manj in oni z dvajseto grupo in manj, pa tudi več. Ura manj na sestanku pa je v takem primeru zagotovo DOSTI VEČ DINARJEV kot pa znašajo stroški za razmnoženi material. NAŠ TELEKS Dragica Zupančič POLAVTOMATSKI STROJ SZK-2 Novosti Po materialih Carello Press A. Ž R. K VEČ PARABOLNI ŽAROMET Predstavljamo vam najnovejši polavtomatski stroj SZK-2 za zapiranje kozarcev s pokrovi PANO T in ALUPO, ki ga je izdelal naš TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Novi stroj dokazuje da so pri usmeritvi TOZD Orodjarna in vzdrževanje doseženi že vidni rezultati. TOZD želi postati proizvajalec zapiralnih strojev. Stroj je bil prvič predstavljen javnosti na pomladanskem Zagrebškem velesejmu, kjer je vzbudil veliko interesa. Propagandna služba pa je pripravila za ta stroj tudi prospekt, ki bo koristno služil pri prodaji teh strojev in informiranju o tehničnih podatkih tega stroja. To so žarometi, ki imajo lahko nižji profil in veliko bolj nagnjeno lečo od tradicionalnih, ker uporabljajo novo, naprednejšo tehniko pri konstrukciji parabole (zaščiteno s patentom). Zaradi svoje oblike se ti žarometi bolje prilagajajo bodočim, bolj razširjenim karoserijam sodobnih avtomobilov. Več odsojne površine je bilo mogoče realizirati ob izdatni pomoči računalnika. Parabole so vlečene iz enega samega kosa, pri čemer uporabljajo material DMC ki ga je prav v ta namen prvič uporabil Lucas. DMC je plastičen material skoraj brez odstopanj, ki obdrži svojo obliko tudi v ekstremnih temperaturnih pogojih in dovoljujejo kreacijo zamotanih, vendar preciznih paraboličnih reflektorjev, ki jih je bilo nemogoče proizvesti ob uporabi standardne, dosedanje tehnologije vlečenja kovine. DMC je tudi rezistenten na korozijo, kar zagotavlja dolgotrajno uporabo ob nespremenjeni učinkovitosti. Možno razmerje širina : višina pri parabolnih žarometih je 3,5 : 1 (pri standardnih 2:1), kar omogoča oblikovalcem, da uresničujejo elegant-nejše linije motornih pokrovov, ne da bi se morali posluževati ugrezajočih se žarometov. Novi žaromet ima parabolo razdeljeno na številne ločene segmente, različnih žariščnih razdalj, ki so jih v samem žarometu združili v vodoravno linijo. Konstrukcija več odsojne parabole dovoljuje, v primerjavi s površino pri standardnih parabolah, znatno večjo uporabnost površine za odboj žarkov ker pa je svetlobni snop bliže optimalnim optičnim zahtevam, so leče podvržene manjšim omejitvam. S tem je omejen tudi nezaželjeni lom žarkov in oblikovalci si lahko dovolijo večji naklonski vertikalni kot «1 mti} SIMM leče. Oblikovalci Pininfarina so nagnili lečo žarometa za 30° v cilju, da bi dosegli aerodinamično prodirnost čelnega snopa, ki je občutno boljša od one pri standardnih žarometih. Okvirne prednje mere tega več od-sojnega žarometa, ki ga uporablja Pininfarina pri svojem novem vozilu, so 355 mm širine in 100 mm višine. Svetilka TP v prvogradnji _ : mn m DAK : mc TOZD KOPER Oznaka »TP« pomeni zadnjo združeno svetilko za traktorje in prikolice. Z najnovejšim izdelkom DAK, to je s kombi izvedbo (poltovorno vozilo) že opuščenega modela Diana 6 in Diana 6 CL naš domač proizvajalec avtomobilov CIMOS Koper podaljšuje življensko dobo že opuščenega modela. Za nas pa je zanimivo, da CIMOS v serijsko proizvodnjo uvaja našo svetilko »TP«. Letno, začenši s prihodnjim letom, načrtujejo proizvodnjo 6.000 takih vozil; kar pomeni 12.000 svetilk »TP« vsako leto. ALI NAS ZANIMA? IZVOZ KOT POGOJ RAZVOJA GOSPODARSTVA Organizirati domače gospodarstvo tako, da bo enotno nastopalo na mednarodnem tržišču ter se racionalno in dolgoročno vključevalo v mednarodno delitev dela - to je osnovni pogoj za kvaliteten, stabilen in dinamičen razvoj. Tako bi lahko povzeli vsebino članka »Dolgoročne tendence jugoslovanskega izvoza« v Privrednem pregledu. UVOZ IN IZVOZ Na dinamiko izvoza in uvoza je po letu 1974 vsekakor odločilno vplivalo pogojevanje Uvoza z izvozom. Tako Di lahko trdili, da je zmanjševanje uvozne odvisnosti jugoslovanskega gospodarstva v zadnjem obdobju rezultat take politike, čeprav je bila zamenjava uvoženega blaga z domačim osnovni cilj tekočega petletnega plana. Vendar se, prvenstveno zaradi relativnega dolgoročnega zaostajanja jugoslovanskega izvoza v odnosu na dinamiko svetovnih izvoznih tržišč in glede na domače tržišče, izvoz realno zmanjšuje. Tako je koeficient izvoza padel s 15 odstotkov (leta 1976) na 10,5 odstotka (1979). Obenem je bil zaradi vse večjega deficita v plačilni bilanci zmanjševan tudi uvoz. Z ozirom na večji obseg uvoza blaga od izvoza in nižjo stopnjo rasti, se zmanjšuje stopnja pokritosti uvoza z izvozom, raste pa trgovinski deficit. K temu pa so dosedaj pripomogle tudi dajatve in zunanje trgovinske cene. Ob tem se zmanjšujejo tudi nakazila naših delavcev v tujini in dohodki od ne- KONTRASTNA SVETILKA Novi tip svetil, osvojen v razvojnih oddelkih Carella in Lucasa ima dvojno prednost: boljša vidljivost in ideja je nastala, zaradi sodobnih zahtev po velikih funkcionalnih svetilih. Pri standardnih svetilih je, zlasti pri močnem soncu, resnično problem razločiti posamezne luči, razporejene na široki površini rdeče, oranžne in bele barve. Kontrastna svetila se ujemajo z zunanjo barvo vozila, kadar svetila ne delujejo in kažejo zahtevano barvo, kadar je prižgana potrebna svetilka. To dosežemo z izdelavo leče, ki je sestavljena iz treh ločenih delov: 1) notranja leča, obarvana rdeče, oranžno ali belo (glede na zahtevano funkcijo, ki zbira in vodi svet- lobni snop proti ozkim špranjam); 2) srednja^leča s funkcijo optične rešetke (del katere je lahko obarvan v barvi vozila 3) zunanja leča, ki sprejema filtrirani svetlobni snop in ga razprši v skladu z veljavnimi predpisi. Na vozilu Pininfarina so kontrastne svetilke, ki jih je realiziral Carello v sodelovanju z Lucasom, nameščene spredaj, kot pozicijske in smerne svetilke, zadaj pa kot svetilka velikosti 1680 mm, ki zavzema vso širino vozila in ki v sebi združuje naloge pozicijske in stop svetilke, svetilke za vožnjo nazaj, zadnje rdeče meglenke, signalne svetilke, svetilne tablice, vse to pod eno samo lečo, visoko 150 mm. Najbrž je odveč ponavljati, da bodo te nove tehnične in estetske rešitve v veliko pomoč konstruktorjem in projektantom 80-ih let. NEKAJ O PROBLEMIH EMBALAŽERJEV Naslov članka smo povzeli po Privrednem pregledu. Prav je, da pogledamo kaj se »govori« o preskrbi z različno embalažo pri nas, oziroma kaj o tem poleg nas mislijo drugi. Splošno mnenje je, da je stanje v izdelavi vrste embalaž za prehrambene izdelke v glavnem slabo, če že ne kritično. Tako n.pr. trdijo v Tovarni olja »Zvijezda« v Zagrebu, da je zaradi stalnega pomanjkanja steklene embalaže, celofana in alu-folij zmanjšana njihova proizvodnja in plasma olja, margarine in drugih izdelkov. Samo v Zagrebu prehrambene organizacije kupijo letno embalažo v vrednosti miliarde dinarjev. Zato na Hrvaškem premišljujejo celo' o gradnji nove tovarne embalaže, ki naj bi bila locirana v Zagrebu. Vendar ugotavljajo, da je problem širši kot da bi bil to samo problem mesta, oziroma republike. Gledano v celoti, je v preteklih mesecih v proizvodnji skoraj vseh vrst embalaže stanje slabo, za nekatere vrste pravzaprav zaskrbljujoče. Ugotavljajo, da je osnovni vzrok take situacije v nezadostni razvitosti kapacitet in tehnologije ter slabi organiziranosti in nizki produktivnosti izdelovalcev embalaže. Situacija je najslabša pri proizvajalcih embalaže iz bele pločevine in stekla. Pri embalaži iz bele pločevine je glavni problem pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, torej bele pločevine, medtem ko je pri ostalih vrstah embalaže primanjkuje kaustične sode, lomljenega stekla, papirja in raznih folij. Nadaljne težave so predvsem v slabem pokrivanju uvoza z izvozom in neskladju cen reprodukcijskega materiala in surovin iz uvoza in cen gotovih izdelkov -embalaže na domačem tržišču. Nekateri materiali pa primanjkujejo tudi na svetovnem trgu, ne samo pri nas - vzrok je predvsem energetska kriza. Članek navaja, da je najtežja situacija pri uvozu kovinske »embalaže«, ki se na svetovnem trgu težko nabavlja - trenutno samo na Japonskem nabava pa traja štiri mesece. Jugoslovanske letne potrebe so 80 tisoč ton bele pločevine. Možnosti za uvoz pa so majhne, ker proizvajalci svojih deviz takorekoč nimajo, saj njihov izvoz dosega samo pet do sedem odstotkov proizvodnje. Proizvajalci steklene embalaže so v začetku leta obljubljali, da bodo letos njihove kapacitete popolnoma izkoriščene. Za sedaj tovarne v Paračinu, Straži in Skopju delajo s polno paro, kljub temu se pojavlja deficit te vrste embalaže; predvsem steklenic za olje, sokove, pivo.... Ocenjujejo, da bo na koncu leta primanjkovalo 141 milionov steklenic. To pomeni, da bo potrebno uvesti tovrstne embalaže v vrednosti 420 milionov dinarjev. Proizvajalci steklene embalaže povečujejo, oziroma želijo povečati cene za 55 odstotkov, vendar obenem ne zagotavljajo izpolnitev plana, ki je zelo ambiciozen. Potrošniki soglašajo s povečanjem cen za 26 odstotkov, kar naj bi vsaj nekoliko pokrilo izgube pri proizvajalcih, kljub temu pa sporazum o cenah še ni podpisan. Članek v Privrednem pregledu se zaključuje z mislijo, da probleme z embalažo moramo reševati takoj in to s konkretnimi sporazumi med proizvajalci in potrošniki v duhu splošnih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, vendar s pomočjo družbenopolitičnih skupnosti, ki so organizacijsko vezane s to problematiko? Far blagovnega deviznega priliva (tunzem, transport, usluge...) Zaradi takih tendenc izmenjave se bo moral gospodarski razvoj Jugoslavije v prihodnje oprt na jačanje izvoznih komponent, posebno ker možnosti za razvijanje ekonomskih odnosov z inozemstvom na strani izvoza še zdaleč niso izčrpane, ne v pogledu obsega in ne v pogledu strukture blaga in držav. V dosedanjem vključevanju je bilo veliko neorganiziranosti, enostavnosti in nedoslednosti. Zato so vprašanja organiziranja domačega gospodarstva za skupni nastop na mednarodnem tržišču, centralna vprašanja za racionalnejše in dolgoročnejše vključevanje v mednarodno delitev dela - za kvalitetnejši in di-namičnejši razvoj. JUGOSLAVIJA V MEDNARODNI DELITVI? Jugoslavija, glede na svoje možnosti in potrebe, v mednarodno delitev dela ni dovolj vključena. Recesije, krize in težave, posebno v kapitalističnem svetu, zelo hitro vplivajo tudi na naše gospodarstvo. Imamo veliko možnosti, da se razvoj našega gospodarstva veže s tujimi, posebno v deželah v razvoju, ki imajo v nekaterih panogah komparativne in mogoče absolutne prednosti in ki bodo v kratkem obdobju osvojila sodobnejšo tehnologijo. To pa zahteva vse večjo in močnejšo povezavo med našo razvojno in izvozno politiko. Članice OECD povečujejo svoje konkurenčne sposobnosti izvoza, zmanjšujejo relativne stroške, cene, povečujejo svoj izvoz. Nasprotno pa, zaradi slabšanja efi-kasnosti gospodarjenja, realnega slabšanja odnosa nivoja in dinamike produktivnosti, slabi konkurenčna sposobnost jugoslovanskega izvoza. To se odraža na visoki nominalni porast izvoza in zelo nizko realno rast. V tem pogledu bo potrebno koristiti možnosti hitrejšega razvoja tistih sektorjev gospodarstva, ki imajo določene komparativne prednosti in ki so lahko nosilci rasti izvoza. To pa zahteva visoko vsklajenost naše proizvodne politike in politike vključevanja v mednarodno delitev dela. Trajna karakteristika razvoja ekonomskih odnosov je določena regionalna usmeritev izvoza in uvoza. V letih 1964 do 1970 je prišlo do strukturnih sprememb na relaciji razvite -socialistične dežele. Tako se je povečalo sodelovanje z industrijskimi in zmanjševalo s socialističnimi deželami. Na tako opredelitev je vplivala intenzifikacija in modernizacija našega gospodarstva in obdobje gospodarskega in tehnološkega vzpona v razvitih zahodnih državah, ki so ponujale Jugoslaviji tudi razne stimulacije. Istočasno smo dosegli pozitivno (klirinško) bilanco z vzhodnoevropskimi državami, kar ni stimulirala večjo dinamiko menjave; sodelovanje z državami v razvoju pa je bilo zapostavljeno in je upadalo. Taka orientacija gospodarstva in menjave je vplivala (ob nenadnih razlikah, recesijah, energetski krizi, razpadu monetarnega sistema) na hudo poslabšanje. Očitno je postalo, da je to napačna usmeritev. DEŽELE V RAZVOJU -NOVE MOŽNOSTI Po letu 1970 se je kot rezultat naše politike ekonomskih odnosov, menjala regionalna usmeritev. Leta 1974 se pojavljajo dežele v razvoju kot pomemben dejavnik v strukturi izvoznih usmeritev. Do leta 1979 smo povečali delež tega izvoza za približno 5 odstotkov, vendar na škodo izvoza na zahod. Pridobil pa je zopet izvoz v vzhodnoevropske države. To pomeni, da se višina izvoza še vedno giblje na relaciji vzhod - zahod. Da bi se vzpostavilo ravnotežje, bo delež izvoza v dežele v razvoju potrebno še povečati. Obenem pa se delež uvoza iz dežel v razvoju skoraj ne povečuje. Tudi pri uvozu se glavne strukturne spremembe dogajajo na relaciji vzhod - zahod. Delež uvoza iz razvitih dežel se je zmanjševal do leta 1970, po tem letu pa se je zopet povečeval. Nadaljevanje na str. g Avtooprema med sedanjostjo in prihodnostjo KATALOG SVETLOBNE OPREME Ivo Ferbežar Propagandna služba Saturnusa je pripravila nov katalog svetlobne opreme Saturnus, točneje program 80/81. Ta vest ne vzbuja pozornosti zlasti ori tistih, ki katalog nujno potrebujejo za tekoče poslovanje in so opazili, da ega že nekaj časa ni na razpolago. Kataloga za program svetlobne opreme (razen kataloga po tipih vozil) oraktično nimamo več kot leto dni. Zakaj tako? Prvič, projekt kataloga je izredno draga zadeva in drugič, vsako izdajanje novega kataloga je zahtevno in dolgotrajno opravilo. V novem katalogu bo več novosti točneje, več novih, atraktivnih in še kako pomembnih izdelkov tako za Saturnus tako za trg. Naj jih naštejem: Dve novi VW Golf združeni zadnji svetilki (omeniti je potrebno, da se druga, »novejša« razvija vzporedno z novim Golfom, ki ga še ni na tržišču), univerzalne traktorske svetilke »TP« (zadnje in prednje), nov oglati žaromet za Simco / Talbot Horizon, za Zastavo Jugo-45 (oziroma Z-101, Fiat-126,126-PZ, Fiat-127...) in precejšen asortiman H4 žarometov; štirioglati Simca / Talbot Horizon, Jugo -45, žarometi 0 170 za Zastavo 101, Z-750, univerzalni 0 170 SAE 7, 0 170 O M/ZASTAVA in 0 180 VW - TAS Golf. Novi katalog bo izdelan v dveh izvedbah: brošurni - plastificirane platnice - za splošno uporabo in druga izvedba v posebni plastični mapi, v kateri bodo zbrani listi vloženi v posebne plastične ovitke. Količina teh katalogov je prirejena potrebam ugotovljenim s posebno analizo tržišča, oziroma prodajnih punktov. S tako opremo bo katalog ustrezal pogosti uporabi na samem »pultu« v prodajalni, skladišču ali na servisu, njegova vzdržljivost pa se bo nedvomno večkrat podaljšala. Dodatna svetlobna oprema (pa tudi H4 program), ki je največ potrebna »široki potrošnji«, je v katalogu obravnavana najbolj plastično - »pro-spektno«. Prikazana je s črnobelimi foto retu-šami izdelkov, color predstavitvami, oziroma komparacijami svetlobnih učinkov in črno belimi primerjalnimi risbami. Svetilke bodo v novem katalogu predstavljene z barvnimi pretiski, ki pomagajo pri boljši orientaciji kompletne ponudbe in je predvsem praktičnega značaja - predstavlja možnost lažjega čitanja in vizualnega razpoznavanja osnovnega delovanja teh izdelkov. Novi katalog bo zgoščenejši od starega, obenem pa preglednejši. Vseboval bo več rubrik: naziv, koda, uporabnost, opis, rezervni deli in kar je najpomembnejša komercialna novost homologacijske oznake E 10. Homologacijske oznake predstavljajo proizvajalca Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme v povsem novi luči. Jugoslovanskemu in tujemu trgu se predstavlja proizvajalec na evropskem nivoju. Homologacijske oznake pomenijo, da proizvajamo svetlobno opremo po jugoslovanskih predpisih, standardih, ki so vsklajeni s posebnimi evropskimi predpisi. Homologacijske oznake so temelj za inozemsko ponudbo. Povsem razumljivo je, da bi tako moralo biti tudi v jugoslovanski praksi, to pa je med drugim tudi namen nove rubrike. Tu kaže opozoriti na to, da ima homolo-gacijo vsak posamezen izdelek, oziroma njegov sestavni del (kadar je to potrebno), leče pa imajo tudi do tri različne homologacije - glede na namen. Omeniti je potrebno še to, da bo v novem katalogu s simboli označena uporabnost žarometa, oziroma svetilke (n.pr.: tovornjak, traktor...), navedena bo tudi oznaka potrebne žarnice, pri dadatni opremi pa so dodani tudi gabariti, ki so potrebni uporabnikom pri vgradnji le-teh v vozila, oziroma karoserije. Novi katalog bo v neki meri združeval lastnosti splošnega kataloga in kataloga iz katerega bo razvidno za kateri tip vozila je namenjen izdelek (oziroma univerzalnost). Vse omenjene podrobnosti bodo odločilno vplivale na čim boljše »čitanje« kataloga. V novi katalog je vloženega precej napora za boljšo predstavitev kompletne ponudbe TOZD Tovarne avtoopreme. Ni potrebno posebej omenjati, da dober katalog pomeni osnovo za komercialno poslovanje. Iz naše prakse pa vemo, da je katalog zbirka popolnih informacij o svetlobni opremi, ki jih potrebujejo vse strokovne službe, oziroma vsi od stiskalnice, montaže, skladišč, laboratorija, kontrole do prodaje, nabave itd... NEKAJ O SEJMIH Sejmi so poslovni dogodki. Imajo že dolgo tradicijo in navkljub spreminjanju poslovnih navad ohranjajo osnovno poslanstvo. Na njih se v taki ali drugačni obliki srečujejo ponudniki-prodajalci in povpraševalci-kupci. Ene in druge predvsem zanimajo novitete. Vsi sejmi, tudi domači dobivajo še eno enotno karakteristiko-postajajo dragi. Nov katalog je vedno zelo pomembno poslovno dejanje. V celoti gledano je tak katalog osnovni tehnični pripomoček za normalno poslovanje. Brez kataloga si ni moč zamisliti sodobne ponudbe, izvoza in kooperacij. To še posebej ilustrira primer poizkusov za poslovanje s Hello iz ZR Nemčije, ki začetek poslovnih dogovorov pogojuje na osnovi izmenjave katalogov. Ob pripravljanju tega kataloga so se razkrile določene pomanjkljivosti v naši organiziranosti. Velikost Saturnusa kot proizvajalca svetlobne Kakor se spreminjajo poslovne navade, tako se spreminjajo tudi sejm-ski nastopi. Še pred nedavnim je vsak raz-stavljalec želel prikazati vse svoje proizvode. Danes pa so mnogi, ki ne razstavljajo nič. Postavijo elegantne, prozorne, hermetično zaprte in tudi klimatizirane poslovne prostore z nekaj osnovnimi napisi (kadar greš mimo take stojnice, greš lahko prav spoštljivo - gledaš namreč »nemi film« sodobne poslovnosti). Take stojnice opreme, še posebej njegove ambicije, da obdrži dosedanje mesto na domačem tržišču in v izvozu nedvomno pogojujeta tudi potrebo po bolj sistematičnem in seveda sorotnem ureja nju vseh zadev s področja kodiranja izdelkov, homologizacije in podobno. Skratka, katalog SATURNUS -svetlobna oprema - program 80/81 pomeni dodaten člen v prizadevanjih propagandne službe k boljšemu pre-zentiranju ponudbe Saturnusa in boljše opremljenosti osnovnega punkta prodaje - prodajalne - s tem pa informiranosti prodajalca za pultom in potrošnika pred njim. si predvsem privoščijo velike in ugledne firme, ki jim ni več treba razkazovati in ponujati svojih izdelkov. Saturnus je še vedno tiste vrste firma, ki mora razstavljati svoj program. Če že ne v celoti, pa vsaj najpomembnejše in značilne izdelke. Z našimi sejmskimi nastopi težimo doseči dvoje - doma utrditi položaj vodilnega proizvajalca svetlobne opreme in embalaže - v tujini pa utrditi svoje mesto v družbi bolj znanih imen in proizvajalcev. KJE, KAKO IN ZAKAJ RAZSTAVLJAMO NA SEJMIH? Vse do sedaj smo stroške za sejme, ki niso majhni, nosili sami. Breme teh nastopov v prihodnje želimo porazdeliti tudi na ramena udeležencev naših samoupravnih sporazumov v smislu delitve dela in skupnega nastopanja. Ustalitveni ukrepi so narekovali, da dogovor o domačih sejemskih nastopih vsebuje opustitev razstavljanja programa svetlobne opreme na Zagrebškem velesejmu. V Zagrebu bi v prihodnje razstavljali le embalažo in zapiralne stroje. Osrednja prireditev vezana na razstavljanje svetlobne opreme bo slej ko prej Salon avtomobilov v Beogradu. Tej prireditvi smo že doslej posvečali izjemno pozornost. Pri programu embalaže se bomo v prihodnje odpovedali razstavljanju v Gornji Radgoni. Vsem sejmom se ne moremo odpovedati čez noč - vežejo nas dolgoročne pogodbe in odpovedni roki. Vendar za prihodnje ostaja osnovno vodilo - na domačih sejmskih prireditvah bomo sodelovali le na specializiranih sejmih, prihranek pa bomo poizkušali prenesti na nekaj bolj organiziranih nastopov v inozemstvu. To naj bi bila naša splošna usmeritev. V prizadevanjih za večji izvoz, kot eno osnovnih usmeritev našega celotnega gospodarstva, pa tudi naše delovne organizacije, bomo morali dajati udeležbi na tujih sejmih večjo pozornost. V prihodnje kaže tudi na tujih sejmih nastopiti razen s ponudbo svetlobne oprem, s ponudbo naših zapiralnih strojev, še posebej tam, kjer uporabljajo iste vrste pokrova kot jih pri nas proizvaja TOZD Tovarna embalaže. Za izvoz ni dovolj samo poštena želja in prizadevnost komercialistov, temveč in predvsem predstavitveni materiali na katerih lahko temelji ponudba izdelkov in programov. Tudi na tem področju smo v zadnjih letih nekaj naredili. Imamo prve prospekte za dodatno svetlobno opremo v angleščini. Ustvarili smo že nek osnovni fond prospektov za izdelke iz programa embalaže, v naslednjih dneh pričakujemo tudi prve prospekte za naše pokrove v angleščini ih francoščini. Največ pa si obetamo od novega kataloga svetlobne opreme -Program 80/81, ki bo celotno in urejeno - pregldneje obravnaval sedanji program naše svetlobne opreme. V jeseni se obetata tudi dva prospekta za zapiralne stroje. Vse to pa bo našo ponudbo bolj približalo zahtevnemu inozemskemu kupcu. MOSKVA - SOKOLNIKI - 80 Zunanje trgovinska DO Prog res iz Beograda je organizirala posebno razstavo jugoslovanske avtomobilske industrije vezano na kooperacijske posle s SSSR. Razstava je obsegala našo jugoslovansko ponudbo avtomobilske nadgradnje na sovjetska tovorna vozila (mešalci za beton, težka tovorna vozila - prikolice, kontejnerje, posebne prikolice za prevoz prašnatih izdelkov, komunalna vozila) na eni strani in na drugi strani komponente in sestavne dele za avomobilsko industrijo (Saturnus, R. Čajevec, Donit, ...). Uspeh razstave je bil izjemen. Razstava je bila organizirana na reprezentančnem sejmišču v parku So- kolniki, odprl pa jo je naš veleposlanik v SSSR, v prisotnosti sovjetskega ministra za avtomobilsko industrijo, ministra za transport ter predsednika firme Avtoexport. Tako je že od začetka dobila vsedržaven pomen. Razstava pa je dobila še poseben pomen z obiskom podpredsednika vlade SSSR akademika Arhipova. Temu obisku so sledili vsi večji nakupi. To razstavo, veliko cca 2.000 kv. metrov je postavila in realizirala propagandna služba Saturnusa. Za opravljeno delo je naša DO razstavljala brezplačno, zaradi česa so izdelki Saturnusa imeli med razstavljala sestavnih delov prevladujoč vtis. Sovjetski obiskovalci so kazali velik interes za naše H4 žaromete in za osvajanje novih svetilk za Zavod Moskvič. Žal Saturnus na tem sejmu, oziroma na tej razstavi ni imel ustreznega poslovnega zastopstva in je naš del razstave deloval pretežno informativno. Ob razstavi v Moskvi velja povedati še to: Sovjetsko tržišče, oziroma izvoz v SSSR postaja vedno bolj zanimiv za »pravi« izvoz. Na tiskovni konferenci na tem sejmu so sovjetski predstavniki napovedali prehod na konvertibilno obračunavanje v najkrajšem času. Na tem obračunu insistira sovjetska stran! SITEV - Geneva 80 To je svetovna razstava vseh, ki kot dobavitelji avtomobilskim industrijam kaj pomenijo. Sodelovanje na njej je posebej drago. Kvadratni meter razstavnega prostora stane milion starih dinarjev, dnevna vstopnica za obiskovalca pa 20 Sfr. Razstava je namenjena izključno poslovnim -ljudem. Vsi jugoslovanski razstavljalci skupaj (Iskra, Cimos, Saturnus, Auto-centar, Unior) so premogli eno manjšo zelo skromno stojnico. SITEV je sejem po katerem se nihče ne sprehaja »tja v en dan«. Vsak obiskovalec kupi katalog, ki je urejen abecedno in »branžno«; tako so n.pr. obdelani na enem mestu vsi proizvajalci svetlobne opreme, avtomobilskih zavor, delov karoserij in podobno. Obiskovalci si že pri vhodu razstavišča izpišejo številke in pozicije štandov, ki jih zanimajo. Že naslednji hip jih vidiš kako si na tlorisu razstavnega prostora (ki je priložen katalogu) označuje pozicije stojnic, firm, ki jih bodo obiskali. Kdo je na SITEV-u razstavljal svetlobno opremo? Razstavljali so CIBIE, CARELLO, LUCAS, HELLA, FRAN KANI, AUTO-ROCHE, GEMO, VIGNAL, ARBET-SBELVNING AB, pa tudi malo znani proizvajalci iz Tajvana, Singapura in Tajske. Od vseh razstavljalcev svetlobne opreme je največ pozornosti vzbujal program Carello-Lucas. Razstavljene so bile novosti, ki predstavljajo usmeritev razvoja svetlobne opreme v prihodnosti. Razstavljeni sta bili samo dve noviteti in sicer: več parabolni žaromet in kontrastna svetilka. Carello in Lucas zagotavljata, da bodo vodilni evropski avtomobili v prihodnjih letih opremljeni s svetlobno opremo zasnovano na teh principih. Čeprav drag je to sejem, ki mu moramo posvetiti kar največ po- SATURNUS, 61001 Ljubljana, Ob Železnici 16, Vugoslavia Tel : 44 466 - Telex : 31 208 Major products : Lighting and other eguipment for cars, articles of plastic and artificial resin, testing apparatus for lighting. Stand B 1801 Informacija o naši stojnici - stand B 1801 - v katalogu sejma SITEV 80 Del naše stojnice v Moskvi. zornosti. Že vnaprej kaže pripraviti ponudbe namenjene trgovcem, ki pro-dajejo sestavne in rezervne dele. SITEV je mesto srečanj s trgovci od Beneluxa do Izraela, je sejem, ki ne opravičuje samo soliden nastop v prodajnem smislu, to je tudi sejem na katerem bi lahko marsikaj videli in se naučili tudi naši razvojniki. SIJEV je bil izjemno zanimiv tudi za naše tehnologe. To je sejem KNOW-HOW-a s področja proizvodnje sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, istočasno s sejemskimi dnevi pa tečejo vsak dan izredno zanimiva predavanja -letos jih je bilo, na temo predelav »plastičnih mas«, cela vrsta. Transnacionalne družbe, ki se trgajo za kupce prirejajo najrazličnejše avdio vizuelne v več tujih jezikih organizirane prikaze - vse z namenom pridobiti novega kupca, prodati svoje materiale ali tehnologijo. Nadaljevanje na str. g OKNO V SVET Vroči dnevi, piknik, čevapčiči in sodček hladnega piva Pravijo, da imajo konzerve za pivo v obliki sodčkov, ki jih v zapadnih državah prodajajo v velikosti do deset litrov, prihodnost. Konzervne doze so obdržale klasično obliko sodčka, litografija daje vtis lesa in prav zaradi prikupne zunanjosti ljudje radi segajo po njih za piknike in hišne zabave. AP NOVI ORGANI UPRAVLJANJA Delovna organizacija Delavski svet 1. Hočevar Emil 2. Hribar Ludvik 3. Klemenčič Anica 4. Kralj Marjan 5. Pust Alojz 6. Rup Ivan (predsednik) 7. Tršan Stojan 8. Vokal Jure 9. Belak Jože 10. Keber Dragica Odbor za gospodarska vprašanja 1. Jevšnik Nina 2. Saradjen Dragica 3. Erman Jožica 4. Podboj Miloš 5. Kobal Marjan 6. Kobilica Lado 7. Ocvirk Peter 8. Panjič Ivan 9. Kralj Sašo 10. Jaklič Aleš (namestnik predsednika) 11. Privšek Henrik 12. Marinšek Igor Skupna disciplinska komisija 1. Cvetko Andrej 2. Kunc Manja 3. Metelko Angelca 4. Mihelič Anica 5. Golubič Lenka 6. Lubi Franc 7. Povirk Lojzka 8. Zajc Slavko 9. Bitenc Franc 10. Hudeček Janez 11. Likovič Janez 12. Požgaj Zvone 13. Kozlevčar Olga 14. Miklavc Nika 15. Rovanšek Mara 16. Žerdin Angelca 17. Blaha Miran 18. Frece Marko 19. Hlastan Leopold 20. Kovič Jože 21. Pogačnik Vili (predsednik) 11. Miklič Miro 12. Mulh Ferdinand 13. Zmko Kristina 14. Mojškerc Jakob 15. Prusnik Alojz 16. Vehovar Franc (namestnik predsednika) 17. Dolničar Jožica 18. Jelenko Jožica 19. Ristič Dragica Odbor samoupravne delavske kontrole 1. Marguč Franc 2. Mrgole Jože 3. Zajec Darko 4. Zadnikar Jože 5. Zukič Safeta 6. Žabjek Janez 7. Pahor Božidar 8. Sluga Lado 9. Valant Viktor 10. Habič Milka 11. Medič Janez Odbor za medsebojna razmerja 1. Geroni Polona 2. Sedlaček Marjan 3. Brumat Mira 4. Dimnik Janez 5. Ržen Silvo 6. Garbajs Draga 7. Jenko Boris (predsednik) 8. Bučar Dominik 9. Kovačič Anton 10. Miklič Miro (namestnik predsednika) 11. Trbanc Bojan 12. Groznik Jelka Odbor za informiranje 1. Zupančič Marina 2. Pašajlič Tilka 3. Bavec Franci 4. Kunilo Milan (namestnik predsednika 5. Dimnik Marija 6. Poljanec Vito 7. Kovačič Anton, dipl. ing. 8. Novak Drago 9. Trtnik Božidar 10. Babič Velimir (predsednik) 11. Novak Jože 12. Keber Dragica KADROVSKE NOVICE ODHOD DELOVNE SILE MAJ 1) Vučenovič Gina AO 2) Trkov Janez DSSS 3) Jerebič Branka EM 4) Kozorog Deni AO 5) Cimerman Janez EM 6. Majcen Breda AO 7) Steinbuch Vlado DSSS 8) Prašnikar Vilibald OR 9) Čergič Grozdana EM 10) Frank Uroš OR 11) Gostinčar Janez DSSS JUNIJ 1) Inglič Jožica DSSS 2) Jovič Pantelija AO 3) Reškovič Gordana AO 5) Markovič Mileva EM 6) Kurtinovič Velinka EM 7) Kovačevič Stojanka EM 8) Zabukovšek Štefka DSS - upokojena 9) Smodiš Marija EM 10) Topčagič Asima EM 11) Ratkovič Milka EM 12) Marega Jože OR 13) Veljačič Asima EM 14) Stanešič Danica AO 15) Petek Janko OR 16) Despotovič Stevka AO 17) Lazič Ljubo AO 18) Vesel Nevenka AO PRIŠLI IZ JLA 1) Blatnik Borut AO 2) Bučar Anton OR 3) Lazarevič Nemanja EM - Zalog TOZD - Tovarna embalaže Delavski svet 1. Cimerman Milan 2. Jug Izidor 3. Kozlevčar Bojan 4. Levec Franc (namestnik predsednika) 5. Cevna Ana 6. Galjot Maks 7. Garbajs Draga 8. Janderlič Tone 9. Kastelic Tone 10. Koritnik Peter 11. Klemenčič Ana 12. Čadež Hitaba 13. Dimnik Marija 14. Grum Just 15. Kocman Kristina 16. Kurent Emil 17. Povše Fani 18. Cvetko Andrej (predsednik) 19. Černe Olga 20. Podbrežnik Jelka 21. Leban Lado 22. Sirnik Marko 23. Vtič Marjan 24. Robič Slavka 25. Šipek Marija 26. Vokal Jure 27. Zrno Alojz 28. Zupančič Ana 29. Zupet Silva 30. Rup Ivan 31. Sagmeister Viktor 32. Sitar Stanka 33. Škrlj Vili 34. Završnik Janez 35. Žgajnar Vida 36. Glušič Zvone 37. Turek Janez Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Cankar Janez 2. Ganoni Vlado 3. Margole Jože 4. Pokoren Ana 5. Zajec Darko Odbor za medsebojna razmerja 1. Dimnik Janez 2. Kunej Marjan 3. Ržen Silvo 4. Tesner Marija 5. Hribar Ludvik 6. Bizjak Silvo 7. Hočevar Emil Odbor za gospodarska vprašanja 1. Podboj Miloš 2. Majnik Adolf 3. Kobal Marija 4. Cvetko Andrej 5. Kobilica Vlado 6. Alič Alojz Odbor za informiranje 1. Kunilo Milan 2. Inglič Janko 3. Zemljak Viktor 4. Vrabel Janko 5. Poljanec Vito 6. Kunc Jože Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito 1. Kralj Teodor 2. Slak Ladislav 3. Rup Ivan 4. Pirnat Fani 5. Demšar Janez 6. Križe Mirko DSSS Delavski svet 1. Mozetič Marjan 2. Kokalj Roman 3. Maznik Marjana 4. Baznik Silvo 5. Gajič Anka 6. Gaber Zdenka 7. Jelenko Jožica (namestnik predsednika) 8. Primar Fani 9. Ristič Dragica 10. Smrekar Pavla 11. Matjaž Andrej (predsednik) 12. Ramovš Mitja 13. Simič Dragica 14. Alič Majda 15. Petek Alojz Odbor za gospodarska vprašanja 1. Saradjen Dragica 2. Jevšnik Nina 3. Ramovž Mitja 4. Stopar Engelbert 5. Artnak Irena 6. Tršan Mojca 7. Drakulič Marija Odbor za medsebojna razmerja 1. Geroni Polona 2. Plesničar Anamarija 3. Jakše Janko 4. Čečelič Etelka 5. Požar Tilka 6. Cimerman Tjaša 7. Birk Milena Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Demšar Malči 4 Medič Janez 2. Hočevar Ivanka 5 Vrtačič Nada 3. Kosič Štefka TOZD - Tovarna avtoopreme Delavski svet Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Kordiš Marija 1. Adič Jovanka 2. Cunk Anica 2. Pungerčar Vinko 3. Šmejc Jože 4. Zadnikar Jože 3. Hržič Anica 5. Zukič Safeta 4. Krejič Milena 5. Špehar Jože 6. Agapito Marija Odbor za gospodarska vprašanja 7. Mavec Ivanka 1. Jaklič Aleš 2. Jarc Viktor 8. Jančar Janez (predsednik) 9. Plut Jože 3. Privšek Henrik 10. Vabšek Jurij 11. Belak Jože (namestnik predsednika) 4. Radojevič Miloje 5. Miklavc Janez 12. Pavlič Anton 13. Centa Ančka 6. Marinšek Igor 7. Kosec Vera 14. Jerom Jožica 15. Koleša Brane 16. Moračanin Marina 17. Radič Ljuba Odbor za splošni ljudski odpor in 18. Praskič Milutin družbeno samozaščito 19. Zrim Franc 20. Kordiš Andreja 21. Rojc Rudi 1. Gogala Zvone 22. Miklič Miro 2. Jančar Janez 23. Zrnko Kristina 3. Gvardjančič Matija 24. Zupančič Majda 4. Bobič Bojan 25. Zver Rozalija 5. Keber Draaica 6. Delalut Vili 7. Radič Janez 8. Miklavc Janez Odbor za medsebojna razmerja 9. Zukič Safeta 1. Miklič Miro 2. Galjot Dušan Odbor za informiranje 3. Trbanc Bojan 1. Babič Velimir 4. Snoj Matjaž 2. Pahor Erna 5. Groznik Jelka 3. Novak Jože 6. Štrus Ana 7. Ornik Erika 5. Gorenc Tončka TOZD - Orodjarna in vzdrževanje Delavski svet 1. Curk Franc 2. Lampič Edo 3. Žnidaršič Stane 4. Prusnik Alojz (predsednik) 5. Valentinčič Andrej 6. Birk Vojko 7. Mojškerc Jakob 8. Puconja Ivan 9. Vehovar Franc (namestnik oredsednika) 10. Jeras Roman 11. Kozamernik Srečo Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Valant Viktor 2. Sluga Lado 3. Pahor Božidar 4. Brezovnik Marija 5. Vilar Janez Odbor za medsebojna razmerja 1. Jenko Boris 2. Likovič Janez 3. Bučar Dominik 4. Kovačič Anton 5. Susman Stane Odbor za gospodarska vprašanja 1. Ocvirk Peter 2. Meršol Bogdan 3. Panjič Ivan 4. Jene Matija 5. Jug Edvard 6. Kralj Sašo 7. Bitenc Franc Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito 1. Smrajc Janez 2. Ulaga Janez 3. Novak Drago 4. Švare Ivko 5. Prusnik Alojz 6. Snoj Avgust 7. Bečan Milan 8. Nikolič Stanimir Odbor za informiranje 1. Kovačič Anton, dipl. ing. 2. Novak Drago 3. Jakoč Anton 4. Meršol Bogdan 5. Trtnik Božidar Nadaljevanje s str. 5 ALI NAS ZANIMA? Jugoslavija je danes odvisna večinoma od uvoza iz petih držav: ZR Nemčije, Italije, ZDA, Francije in Velike Britanije. (43 odstotkov uvoza). Skupni delež SSSR je za primerjavo 14 odstotkov, ta uvoz pa je zopet enak uvozu iz vseh dežel v razvoju. Politika večjega povezovanja z deželami v razvoju lahko da uspeh če se realizira v sklopu skupne strategije razvoja ekonomskih odnosov z inozemstvom, dinamičnejšega raz- voja strukture v smislu njene diverzi-fikacije po regijah, tržiščih, državah in blagu. Na koncu je potrebno povedati, da jugoslovanski izvoz zelo vari ra, tako po tržiščih kot v okviru samo enega tržišča, gledano po letih. To govori o pomanjkanju sodelovanja »marketinga« na tem področju. Izvoz se je planiral in spreminjal brez dobreoa poznavanja absorpcijskih možnosti tržišč sveta. To zahteva razvoj dobro organizirane službe marketinga. Potrebno bo boljše planiranje, da z zboljšanjem tržnih in planskih mehanizmov, usmerimo gospodarstvo k stabilnemu razvoju. Far Nadaljevanje s str. 7 ZAGREBŠKI VELESEJEM Zagrebški velesejem je največja in najstarejša sejemska prireditev pri nas. Pa vendar smo se odločili v prihodnje na tem sejmu razstavljati samo program embalaže in zapiralnih strojev. Zato smo letos prvič razstavljali ločeno naša vodilna programa: svetlobno opremo in embalažo. Svetlobno opremo smo razstavljali na »starem mestu« - v paviljonu VI, embalažo pa v paviljonu II, kjer se je skoncentrirala skupina razstavljalcev embalažerjev. Sodimo, da smo prav s tem načinom razstavljanja uspeli. To je bila tudi priložnost za prikaz dejavnosti našega TOZD Orodjarna, ki je bil zaradi premajhnega prostora nekako odrinjen pri dosedanjih razstavah. Prav stroji iz TOZD-a Orodjarna so bili deležni osrednje pozornosti. Novi program je vzbudil največ zanimanja. Res je, da smo tudi do sedaj izdelovali zapiralne stroje, vendar pa je ob prikazu novih, vendarle čutiti našo resnejšo opredelitev v tej smeri. Sodimo, da je potrebno v prihodnje prav v tej proizvodnji posvetiti več pozornosti. Sam program embalaže, ki je v večji meri že znan našim kupcem, skušamo popestriti z novimi izdelki litografij pa tudi s kako drugo noviteto (letos so to bila konusna vedra dimenzij 2,8 in 4 litre). Navkljub očitkom, ki spremljajo prireditev v Zagrebu, kot n.pr.: nepotrebnost pomladanske prireditve (s čimer se strinjamo tudi mi), ostaja pomembno dejstvo, da je ZV velika priložnost za skoncentrirano srečanje z našimi kupci, prav teh srečanj pa ni nikoli preveč - še posebej v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Nadaljevanje s str. 3 IZ ZGODOVINE SATURNUSA (II) 1963 (ustava je prinesla velike novosti na področju decentralizacije odločanja o razporejanju sredstev ustvarjenih v neposredni proizvodnji) zlasti v letu 1962 izboljšan sistem nagrajevanja po delu. Omenjene spremembe so stimulativno vplivale tako na storilnost tako na delovno disciplino v podjetju. Preseganje normalnega učinka se je vstrajno povečevalo in je v letu 1965 doseglo 20,7 %0 napram 10,3 %„ v letu 1963. Navedeni uspehi so omogočili, da že v naslednjem srednjeročnem načrtu postane skrajšanje delovnega časa ekonomska utemeljena poteza. Tretja etapa postopnega zmanjševanja delovnega časa se je končala avgusta 1966. leta, ko je v Saturnusu bil sprejet 42 urni tednik. Zaključimo prikaz tega obdobja z besedami, ki jih je septembra 1966 izrekel takratni direktor Saturnusa tov. Rakovšček: «... prav sedaj pripravljamo načrte za boljšo organizacijo dela na vseh področjih naše dejavnosti. V ta namen je bila formirana komisija (iz vrst strokovnjakov) z nalogo, odpraviti zastarele nazore, ki še ponekot obstajajo in zavirajo hitrejši napredek uvedbe znanstvenih metod dela povsod, kjer še dosedaj nismo to uspeli. Pričakujemo, da bomo s tem povečali delovni polet, zmanjšali škodljive zastoje, nesporazume pri vodenju in kot skrajni cilj dosegli tako ekonomično poslovanje, ki nam bo omogočilo osvojitev novih tržišč in konkurenčnost tudi na svetovnem trgu...« (nadaljevanje in konec prihodnjič) itov .uoe^' proizvaja: SOZD BIVET - tekstilna pomožna sredstva - usnjarska pomožna sredstva - surovine za detergente in šampone - sredstva za hlajenje pri obdelavi kovin - lepilo za čevljarsko industrijo - etoksilirane proizvode DO TEOL - LJUBLJANA TOVARNA POMOŽNIH SREDSTEV IN SINTETSKIH PRALNIH SUROVIN — Brzojav: TEOL LJUBLJANA — Žiro račun 50103-601-15031 — Uprava: Zaloška 54 — 61001 poštni predal 299-VI — Telefoni: n. c. (061)44 162. direktor 41 728 šef tehnološko-investicijske službe 41 979, šef splošne kadrovske službe 41 357. šef razvojno-raziskovalne službe n. c. 44 162 — Tovarniška 48. n. c. 41 304, šef nabavne službe 41 268. šef prodajne službe 41 321. šef finančne službe 41 528. šef plansko-analitske službe 41 304. Telex: 31 324 Planinci DESET LET PD SATURNUS Planinsko društvo Saturnus praznuje 10-letnico ustanovitve. To je dovolj dolgo obdobje, da lahko razčlenimo delovanje in vpliv društva v kolektivu nasploh. V desetih letih je bilo včlanjenih nekaj nad 730 članov v naše društvo -pretežno članov kolektiva. Vsako leto je aktivnih okoli 300 članov v raznih sferah paše dejavnosti. V tem času smo organizirali povprečno 20 izletov oziroma tur letno. Izleti oziroma ture so bile prilagojene različnim okusom po težavnosti. Pomladi so bile lažje ture, poleti in jeseni ture v visokogorje - nad 2000 m. Redno se udeležujemo tudi tradicionalnih pohodov: na Porezen, na Stol, na Snežnik in na druge vrhove, ki so imeli določen pomen v NOB. Skoraj vsako leto smo organizirali kakšen množičen izlet, ki je bil namenjen predvsem tovarišicam, ki številčno prevladujejo v našem kolektivu. Naj navedem samo nekatere: 100 Satumužank na Triglav, 80 Sa-turnužank na Grintavec, 60 Saturnu-žank na Sedmera triglavska jezera, 50 Satumužank na Korošico. Vsako leto obiščemo enega ali dva vrhova v Jugoslovanski planinski transverzali - po dva v vsaki republiki. Bili smo že v Črni gori, Bosni in Hercegovini in v Makedoniji. Posebej pa želim omeniti »Ščurkov pohod«, posvečen soustanovitelju društva in predanemu planincu. To je že tradicionalni izlet, ki poteka od dvorišča tovarne Saturnus v Mostah peš do naše koče na Mali Planini. Letos bo ta izlet že devetič zapored. Kljub težavnosti pa je zaradi pestrih dogajan vedno med najbolj obiskanimi izleti. Ob tej priliki z ponosom ugotavljamo, dav vseh teh letih nismo imeli niti ene nesreče na naših izletih, predvsem zaradi dobre organizacije izleta od strani naših vodičev kot so: Slavko Gerlica, Marjan Bernik, Miro Živic, Polde Urajnar, Mirko Fine, Srečo Kopač, Tone Krisper, Franci Oražem-Nani in drugi. Naše planinsko društvo ima dve sekcije (DO Zmaj in Yulon), ki samostojno in v okviru našega društva prirejata izlete. Naše PD zadnja leta sodeluje s Planinskim društvom ŠPIK. Skupaj smo organizirali uspelo predavanje MAKALU in MOUNT EVEREST s predavateljem Stanetom Belakom -Sraufom, udeležencem obeh ekspedicij. Razen tega so naši planinci pomagali nadelati pot od Kamnika do doma v Kamniški Bistrici planinski dom društva ŠPIK, ki je bilo zadolženo za to akcijo. Zadnje čase zelo dobro sodelujemo z MDO in RZS. Moram pa reči, da se pri zbiranju obveznic za gradnjo doma na Kredarici kot društvo nismo zelo pokazali. Že dalj časa so naši člani aktivni v organih TTKS v naši občini. Imamo predstavnike v IO TTKS in v zboru uporabnikov v skupščini TTKS, tako smo redno na tekočem z vsemi dogodki in novostmi v delu TTKS in SITKS Moste-Polje. V letošnjem letu je obiskovalo tečaj za planinske vodnike 7 naših članov. Vseh 7 je uspešno opravilo tečaj. Računamo, da bomo drugo leto poslali še najmanj 5 naših članov na ta tečaj in enega na tečaj za Gorsko stražo - čuvanje narave. REKREACIJA MED DELOVNIM ČASOM Etelka Čečelič V delovni organizacij si že nekaj časa prizadevamo, da bi rekreativna aktivnost ne bila omejena le na popoldanski čas in vikend, temveč, da bi skozi vse leto potekala tudi v času delovnega procesa. Uvajanje aktivnosti v proces dela, v času 30 in 10 minutnih odmorov, zahteva prostorsko ureditev z določenimi pripomočki in številom kadra. Za enkrat nimamo ne eno ne drugo. Razen tega ima naša delovna organizacija veliko zaposlenih (cca 1800 ljudi), ki delajo v petih med seboj oddaljenih obratih, kar otežuje delo pri organizaciji in izvajanju rekreativnih aktivnostih Vsi vemo v kakšnih pogojih delajo delavke in delavci za tekočimi trakovi, kjer stroji narekujejo tempo dela. Tisti, ki delajo za trakom si prizadevajo izpolniti normo, določeno po Work faetor metodi, ne glede na okoliščine, v katerih delajo. Njihovo delo poteka v hrupnih prostorih, pri nezadostni osvetljenosti, ob prepihu, z neprimerno temperaturo zraka, v stoječem ali sedečem položaju, povrhu pa je delo enolično ter telesno in duševno precej naporno. Položaji, v katerih delavke in delavci vztrajajo osem ur dnevno, pogojujejo neugodne učinke na organizem: tako nastanejo slabe drže zaradi ukrivljenosti hrbtenice in oslabljenosti hrbtnega in trebušnega mišičevja; ploska stopala zaradi preobremenitve in popuščanja stepalnih mišic, temu sledijo bolečine v hrbtenici; srce in drugi notranji organi počasi pešajo, ker je otežkočen krvni in dihalni sistem. Zgoraj omenjeni pogoji dela pa povzročajo povečano živčno napetost. Osemurno ponavljanje istih gibov (kar pomeni, da so toliko časa obremenjene samo določene mišične skupine, druge pa ne) povzroča okvare lokomotornega - gibalnega aparata (roke, noge, hrbtenica). Prav zaradi omenjenih posledic je pripravljen letošnji program rekreativne dejavnosti med delovnim časom. Letošnji program rekreacijske dejavnosti med delovnim časom je namenjen za TOZD Tovarna avtoopre-me. Na prostoru omenjene TOZD so primerne asfaltne in travnate površine, katere že izkoriščamo, saj se zaposleni udeležujejo aktivnosti v času 30 minutnega odmora. V poletnih mesecih pa nameravamo pripraviti (nekaj tudi s prostovolnim delom) še nekatere druge objekte, tako da bo aktivnost čim bolj pestra. Aktivnosti, ki že potekajo, menjavamo vsake 14 dni, ker upoštevamo izmensko delo. Zanimanje zaposlenih za aktivnosti je za začetek kar zadovoljivo, pa vendar ne še tako kot bi moralo biti. Vsekakor pa imamo vsak dan nekaj tekmovalcev in še več gledalcev, tako poligon med odmorom rahlo spominja na športno prizorišče. Povsem zadovoljni bomo šele takrat, ko se bo razmerje med gledalci in tekmovalci obrnilo. Razumljivo je, da vsi vedno ne morejo biti zadovoljni z izbiro aktiv- nosti, ker jim pač nekatere vaje ne »ležijo«, kljub temu da so vse koristne. Toda tu je priložnost, da se preizkusijo v različnih aktivnostih in s tem nehote prispevajo k omejevanju prej omenjenih posledic. Naj navedem nekaj učinkov posameznih aktivnosti: tek, skok v daljino z mesta in poskakovanje v vreči krepijo stopalne mišice in mišice nog ter razvijajo eksplozivno in repetitivno (ponavljajočo) moč; metanje in nošenje žoge krepita mišice rok, ramenskega sklepa in hrbta; nošenje predmeta na glavi in hoja po gredi razvijata spretnost, ravnotežni občutek, lepo držo; vodenje in barantanje z žogo nasploh razvija spretnost in občutek gibanja v prostoru. Tako kot imajo navedene aktivnosti, ki smo jih že izvajali, učinek na organizem, tako bodo imele učinek tudi aktivnosti, ki so v programu in jih bomo izvajali v prihodnosti. Poleg teh učinkov pa je skupno vsem aktivnostim, da krepijo srčno mišico, žilni sistem in dihalne poti. Kako se delavci po aktivnosti počutijo ne vem, vendar mi število udeleženih in tudi število gledalcev zgovorno priča o tem, da so v večini zadovoljni. Prepričana pa sem, da se bo število udeležencev povečalo takrat, ko bodo neaktivni sodelavci, gledalci in tisti, ki ne pridejo niti na prizorišče rekreacije, premagali zadržke sramu zaradi neznanja in nerodnosti pri izvajanju aktivnosti, zaradi starosti in obilnejše postave in podobno. Če bomo tekmovali sami s seboj in ne zato, da bomo pred sodelavci pokazali kaj zmoremo, nam nobena aktivnost ne bo dolgočasna, smešna ali neumna. Zavedati se moramo, da človeka spremlja igra vse življenje, od rojstva do smrti, zato se ne smemo sramovati igranja. Tisti pa, ki se ne znajo igrati in ob igri zabavati, pa čeprav na svoj račun, ostane zadržan, zagrenjen, nezadovoljen, v družbi vedno ob strani. Človek je pač biopsihosocialno bitje, kar pomeni, da je biološko bitje v vseh svojih funkcijah, da ima svojo duševnost in potrebo po življenju v družbi, čutili potrebo po družbi predvsem pa potrebo po gibanju, in da bi jim udeležba pri aktivnostih postala vsakodnevna navada tako kot hranjenje, umivanje, delo, saj s tem koristijo sebi in svojemu zdravju pri odklanjanju negativnih vplivov civilizirane in avtomatizirane družbe. Še nekaj podatkov o že izvajanih aktivnostih v času 30 minutnega odmora v TOZD Tovarna avtooprema. Udeležencev, kot sem že omenila, je bilo razmeroma lepo število: tako se je v skoku v daljavo z mesta pomerilo 63 sodelavcev, v teku na 60 m 47, v metu medicinke 75 in v poligonu 45 sodelavcev. Doseženi rezultati: aktivnosti najboljši rez. najslabši rez. skok v daljino 280 cm 125 cm met medicinke 20 m 4,5 m tek na 60 m 8,0 sek 19,0 sek poligon (70 m) 26,9 sek 1:07,1 sek Na razglasnih deskah po obratih sproti objavljamo rezultate, ki povedo, kdo od udeležencev je najhitrejši, kdo pa najpočasnejši. Rezultat pa je tudi pokazatelj posameznim udeležencem, če so z večkratno vadbo kaj napredovali ali ne. Naj povem, da se z enkratno udeležbo aktivnost šele spozna, z vsakodnevno vadbo pa postanemo hitrejši, spretnejši, močnejši, vzdržljivejši. Iz spominov Pepce Kardelj Vem, da meje kot delegatko poslal na kongres pokrajinski komite Slovenije, ker sem bila že najmanj leto dni članica tega komiteja. Tudi zaradi tega so me poslali na kongres, ker sem bila delavka, zakaj tiste čase je bilo bolj malo delavk v partiji. Takrat sem delala v tovarni »Saturnus«, v velikem podjetju, ki je štelo tudi do 700 delavcev, med katerimi pa je bilo, vsaj v začetku, bolj malo komunistov. Pozneje smo partijsko organizacijo v naši tovarni okrepili, jo razširili z novimi člani in poskrbeli za njihovo idejnopolitično vzgojo. Zelo dobro se spominjam tiste poti na kongres, saj se nas je držalo precej smole. V skupini smo bili trije: Leskošek, Kardelj in jaz. Peljali smo se s kolesi, potem smo morali peš. Vodil nas je neki revirčan, kije zgrešil pot. Tako smo tavali dolgo v noč in tovariši so mislili, da smo se izgubili, da ne bomo prišli na kongres. Tovariš, ki nas je spremljal, je vso pot preklinjal. Okoli polnoči smo le prišli na Čebine. Kongres je bil v majhni kmečki sobi. Na tem kongresu sem bila izvoljena vCKKP Slovenije. Od udeležencev kongresa sem nekatere poznala, zakaj srečevala sem jih pri skupnem delu. Med njimi so bili Ignac Tratar, Perko, Marinko in še drugi. Sklepe kongresa smo uresničevali prek partijskih organizacij. V Saturnusu smo jih skušali spraviti v življenje, kakor smo pač znali in mogli. Nismo imeli kakih posebnih možnosti, da bi lahko učinkovito delovali. Veliko so nam koristili komunisti intelektualci, ki so prihajali v našo partijsko organizacijo. Tako smo prišli v stik s tov. Tomšičem, Vilfanom in drugimi, ki so kaj pogosto prihajali med nas. Nika Miklavc (57) dela v Saturnusu že 12 let. Je analitik v plansko-ana-litskem oddelku službe za poslovno informatiko in finančno poslovanje. Kaj obsega vaše delo? Predvsem spremljam prodajo naših izdelkov na domačem tržišču ter gibanje Satu mu so veg a izvoza. Potem je tu mesečni plan in dnevna realizacija prodajne službe ter posredovanje podatkov in dokumentacije med oddelkom za obdelavo podatkov in prodajno službo. Zdaj bi pa prešli na temo, zaradi katere sva se zmenili za miniportret, to je vlak bratstva in enotnosti. 7. junij je dan slovenskih izgnancev. Med vojno ste bili izgnani v Srbijo. Ali bi lahko povedali kaj o tem? Živeli smo na Brdu pri Lukovici in julija 1941. leta so Nemci našo družino, skupaj nas je bilo deset, izselili v Srbijo, od koder smo se vsi živi in zdravi vrnili domov septembra 1945. Dva brata in sestra so prišli že pred nami, ker so se ob osvoboditvi Brusa leta 1944. pridružili bosanskim enotam. Ker smo bili velika družina, smo bili ob prihodu v Brus razporejeni v samostojno stanovanje in tako nismo bili vezani le na eno družino. Hranili smo se v slovenski menzi, ki smo jo ustanovili takoj ob prihodu, vzdrževali pa smo jo z dotacijo občine. Denarna pomoč je bila vsa leta enaka, čeprav je vrednost okupacijskega dinarja v štirih letih neprestano padala. Prisiljeni smo bili, da smo tudi sami kaj zaslužili, kar pa je bilo težko v kraju z le okoli 250 prebivalci. Zaslužek je bil možen le z ročnimi deli, pomagali smo v družinah in pri raznih kmečkih opravilih. Sama sem v glavnem pletla. Vsi otroci smo bili šoloobvezni - od fakultete do srednje šole - vendar nihče od nas vsa štiri leta ni hodil v šolo, le ena sestra je končala srednjo ekonomsko šolo v Nišu. Sicer mladi pri vključevanju v družbeno življenje v Brusu nismo imeli težav in stiki med družinami so nastali prav preko mladih. Kdaj ste se po vojni zopet prvič povezali s prebivalci Brusa? Do leta 1974 skoraj da ni bilo kontakta s tamkajšnjim prebivalstvom, pa tudi vlak bratstva in enotnosti je bil organiziran do letos le na Gorenjsko in Štajersko. Pred šestimi leti sva se s sestro prijavili za vlak bratstva in enotnosti, ki je bil namenjen v Srbijo. Takoj po prijavi sva dobili gostitelje brez gostitelja namreč ne moreš biti udeleženec tega vlaka - in ko sva po tolikih letih zopet prišli med stare znance, je bilo, kot bi se šele včeraj razšli. Med tem jih je veliko odšlo iz Brusa, vendar smo preko ostalih zopet navezali stike. Tako smo letos že drugič sprejeli naše medvojne gostitelje v naših domovih in letos smo sestre in bratje imeli kar deset gostov; pred dvemi leti v Srbiji nas je bilo namreč tudi deset gostov. Takrat sem odpeljala s seboj tudi svoje otroke, ki so se spoprijateljili z mladimi v Brusu in od takrat se skoraj vsako leto srečamo, čeprav vozi vlak bratstva in enotnosti le vsaki dve leti. Da bi bilo letos srečanje čimbolj pristno, smo organizirali piknik na Brdu, vseh skupaj nas je bilo okoli 50. Zbrali smo se vsi, sestre in bratje z družinami, povabili smo še družino iz Kranja z gosti iz Brusa in znance, ki živijo zdaj v Mariboru in so bili med vojno prav tako izseljeni v Brus. Bilo nas je precej članov takratne brusov-ske medvojne mladinske druščine. Moja gostja je želela srečati svojega partizanskega soborca, Ljubljančana, ki smo ga uspeli odkriti in smo ga tudi povabili. Ljubljana je tokrat prvič sprejela vlak bratstva in enotnosti, pred štirimi leti smo naše goste sprejeli v Kranju. Vlak je pripeljal 5. julija ob dveh in odpeljal 8. julija ob štirih. Uradni program je bil skrbno pripravljen, med drugim so si gostje iz Srbije lahko ogledali Litostroj, kulturno prireditev v Dražgošah, udeležili so se proslave dneva slovenskih izgnancev 7. junija v Škofji Loki, kjer je bil tudi piknik. Letos pa je vlak bratstva in enotnosti prvič pripeljal tudi delegacije drugih republik. Kaj pomeni vlak bratstva in enotnosti za mlade, ki niso doživeli vojne? Ko so se naši otroci prvič odpeljali z vlakom bratstva in enotnosti v Srbijo, so se jim srečanja globoko vtisnila v spomin in prav nobeno opisovanje in pripovedovanje tega ne bi moglo nadomestiti in zagotovo se bodo želeli udeležiti vseh naslednjih srečanj. Med udeleženci vlaka so tudi pionirji in take se poznanstva in prijateljstva prenašajo iz roda v rod, ustvarjajo se nove vezi in to je najlepši način, da se ohranja in krepi bratstvo in enotnost naših narodov. (Pa še nekaj: Tov. Miklavčeva je vnukinja slovenskega pisatelja Janka Kersnika). Anamarija Plesničar SODELUJTE Na počitnicah ste bili, sedaj ste ob morju ali pa se šele odpravljate. Pošljite par besed o vtisih... Prav vam bo prišel »honorarček«, ker so vas naši gostinci verjetno obrali do golega.________________________ BASEN (ali, izpoved kmečkega otroka, ki je tako neumen, da ne more razumeti oploditvenih zakonov birokracije) ZAJCI IN »FINANCERI« Ljubiša Savovič Življenska pot me je pregnala iz vasi v mesto. V velikih mestih kmečki otroci ne morejo razumeti nekaterih navad. Zato se težko vživijo in jih pogosto obda občutek izgubljenosti in žalosti po vaški preprostosti. Najbolj je bolela misel, da nikoli več ne bom videl ljubih zajcev. Pa sem se motil. Končno sem našel mestne zajce. Kadar se srce stisne ob spominu na moje otroške zajce, postojim pod okni naših »ekonom-birojev«. Ti so tako podobni mojim zajčkom, da z malo domišljije lahko najdem nadomestilo stari ljubezni. Podobnost je tako velika, da je popolnoma vseeno ali vam pripovedujem o zajcih ali o pisunih. Odločil sem se za zajce, ker imajo to prednost, da ne znajo ugovarjati. Stara mama (dušica zlata, kot vse stare mame) mi je kupila zajca in zajklo. Bila sta zelo »brihtna«, za to sorto živali še preveč. Za skupno gospodinjstvo štale (tu so bile še kure, koze, nekaj psov in mačk, največ pa je bilo vprežne živine) sta zajca zelo hitro opravljala vse knjigovodske posle. To je trajalo le pičlih dvajset dni, pa se je zajkla že zredila... Dvajset majhnih zajčkov je tako hitro preskakovalo iz razreda v razred, da sta oče-zajec in mati-zajkla lahko razdelila svoje delo na 12 delov. Mladi zajčki so se naučili vsak svoj delček. Prvi problem je nastal, ko je eden izmed mladih zajcev pobral šila in kopita in se napotil v sosedovo štalo. Nastala je prava zmeda, saj ostalih enajst zajčkov ni moglo izračunati koliko detelje bo potrebno za zajterk, enostavno zato, ker je ta račun imel v glavi samo »izdajalski zajček.« Hitro se je sestalo »telo» šestih delegatov domačih živali in odločilo, da pošljejo najbolj olikanega člana kolektiva, rdečega petelina, k sosedu, naj zaprosi pobeglega zajčka, da se vrne k svoji »čredi«. Petelin je dobil pooblastilo, da obljubi izgubljenemu sinu-zajcu več detelje za zajtrk, povrhu pa še primernejši in večji prostor v štali. Zajček se je vrnil, toda problemi so postali večji. Ljubosumni na nove ugodnosti svojega bratca, so zajčki kar po vrsti pričeli uporabljati njegovo metodo. Problem je nekoliko blažila zelo plodna mati-zajkla, pa tudi njene hčere in vnukinje so kar hitro zrasle do porodniškega statusa. Po štali je mrgolelo zajcev, da jih zlepa ni bilo mogoče prešteti. Sedaj so vsi poznali le po eno številko in če je kak zajec le za trenutek šel (recimo na malo potrebo) je nastala prava zmešnjava. Oslu, ki seje upal vprašati zakaj rabimo toliko mini-matematizi-ziranih zajcev je oče-zajec odgovoril: »Vse več nas je, zato pa je potrebno vpeljati nove team metode«. Osel je videl, da je v štali gneča, vendar je mukoma pod kupom zajcev spoznal kako vprežno žival. Še sreča, da so tudi kravam, konjem in bikom vse bolj poganjala dolga oslovska ušesa. Nekega zgodnjega-pomladanskega dne je v štalo, »od zgoraj«, prišel paket anti-bebi pilul ter ukaz, da se mora naraščaj zmanjšati. Oče-zajec je bil v skrbeh, kako se bo naprej razvijal račun, če ne bo mladih moči. Oslu je le za trenutek šinilo: »Mogoče pa je toliko nove matematike samo zato, ker je preveč zajčkov, mogoče se zajčki ne množijo zaradi računov, ampak obratno.« Vseeno je bil raje tiho. Mama-zajkla je zagodrnjala: če hočete, da požiram te tablete, potem mi kupite računski strojček, takega kot imajo naši sosedje. Vsi so se spomnili, da je nekje v vlažnem kotu štale že tak strojček in, da je pri njegovem nakupu mama-zajkla obljubila zmanjšati število svojih potomcev na polovico. Spomnili so se tudi tega, da je navkljub obljubam število zajcev dvakrat hitreje naraščalo. Privlekli so na dan zarjavelo računalo in ugotovili, da so potrebne nove investicije, pa čeprav ne znamo niti s starim strojčkom računati... In... še veliko bi bilo za povedati... a končajmo s sedanjo sliko v štali moje stare mame: Krave v vimenih čutijo, da se je nek zajec uštel, kadar je določal uro za molžo. Čeprav jih neznosno boli skorajda neslišno »mukajo«. Konji tu pa tam potolčejo s kopiti po tleh, še vedno pa ne znajo dvigniti noge na mizo. Osli zmedeno zmajujejo z glavo. Izračuni so vse bolj zamudni in megleni. Kljub temu zajci hodijo vse bolj zravnano, včasih le po zadnjih tacah. Kaj bi se temu čudili, saj nihče več ne more trditi, da jih je preveč, tj., da so odvečni. Za njihovo matematiko jih je vse premalo, povsod so iskani, ker pri sosedih velja isti račun. Zato so ti zajčki zelo ponosne in pogumne živali, le pravljice še dvomijo v njihov pogum. A kaj, ko so menda edina žival, ki jim niti atomska bomba ne more do živega. PODUK: Če nočeš ostati osel naredi dvodnevni tečaj za zajca. REŠITEV KRIŽANKE NOVIGRAD, KARAKALA, ARAD, LED, ROK, OST, PA, LIV, OTOKAR, TUR, ASKET, ANAPA, OBI, ALE, TRAPER, ALIGATOR, VARAN, RENATA, KRAVATA, EK, A, ED, MAKIJA, TANANARIVE, KOMI, OK, KARAVANA, ION, ZENON, A, OKNO, VERONA, RS, BA, V, OMANAT, MIK, LA, RS, DNO DUBROVNIK, AKRA, CA, ELABORAT, ROSSINI, KATEDER, NAPEV, LM, KOSTARIKA, NIAGARA, BOKS, RTANJ, RL, IN, ERNANI, RTINA, ACA, RJA, O KAPI, IZOLA, GE, AB, PANONIJA, A, ELEA, NAM, TENIS, MEDALJA, OK, IZA, IRAN, DIGITRON, ON, P, AT, AGA, BAT, URI, LAN, TEA, RAPIR, OLINT, FRNIKOLA, OPATIJA, ANKARAN. KRIŽANKA Rešitev križanke na str. 11