Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
začelo leto4krone(2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
llpravništvo „lflira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
V Celovcu, 10. maja 1900.
Štev. 19.
v
Šola in deželni zbor.
L
E šolskemu razgovoru oglasil se je poslanec Gr. Einspieler, da ponovi zopet stare pritožbe Slovencev na Koroškem. „Jaz sem proti proračunu, in sicer iz tega vzroka, ker so ostale razmere v naši deželi, v kateri prebivata dva nàroda, še vedno pri starem. Ne bom ponavljal pritožb, ki so jih razlagali poslanci koroških Slovencev v prejšnjih letih, a zdi se mi, da je eden del koroškega prebivalstva še vedno brezpraven, da ima le dolžnost plačevati davke, a da od dežele nima upati podpor. V drugi današnji točki (o skladiščih) imamo predmet, ki je za to trditev glasna priča. Vzlasti pa glasujem proti proračunu, ker je v njem zapopaden tudi šolski zaklad. Glasujem proti proračunu, ker so šolske razmere ostale še vedno pri starem. Po izkazih šolske oblasti imamo sicer na Koroškem nad 80 utrakvističnih šol, a te-le šole so tako uravnane, da so enojezične, nemške šole, to se razvidi že jasno na spričevalih, ki imajo rubriko: slovenski jezik, a kvalifikacije v ti rubriki ni, ker se otroci v maternem jeziku ne poučujejo. Na teh utrakvističnih šolah so nameščeni učitelji, ki večinoma slovenskega jezika niso zmožni, zato je tudi nemogoče, da bi taki učitelji otroke poučevali v maternem jeziku. Zato imamo utrakvistične šole le na papirju, dejanski pa ne. Povzdiga narodnega gospodarstva in temeljit pouk s pomočjo maternega jezika so pogoji obstanku vsakemu nàrodu in ker se deželni zastop dozdaj ni oziral na tirjatve zastopnikov večine Slovencev, bomo glasovali proti proračunu, svesti si, da se strinjamo s svojimi volilci.“
Naši janičarji!
Oglasil se je tudi ljubeznivi naš nasprotnik M. Oraš p. d. Oštinjak v Dolu, ter je postavil svojo luč na nemškutarski mernik, da napada Slovence in slovenščino. Podamo til njegovo „modro-vanje“, s katerim se bomo pa sevé še pečali.
Človek res ne vé, kaj bi rekel k temu, da govori Slovenec tako, kakor je govoril Oraš: „Tako zvan slovenski jezik služi le v namen, da se ljudje sporazumé med seboj. (Grafenauer: Sevé!) Zilani in Pliberčani so prisiljeni govoriti med seboj nemški, ker se ne morejo razumeti (? !), zato koroškim Slo-
jgggg FOBLISTIK. Bggffil
Slovenci pri sv. Očetu.
V Rimu, dné 29. aprila 1900.
Slovenci v Rimu! Dragi, povem Vam, to je bilo veselo! Kaj naj Vam vse poročam? Samo nekaj Vam bom vestno opisal: vsprejem naših romarjev v cerkvi sv. Petra. Pri drugih dogodkih nisem bil prisoten, o njih bo Vam že pisal kdo drugi s spretnejšim peresom. Danes smo bili tedaj pri sv. Petru in čakali na sv. Očeta. Došlo je mnogo ljudij. Prva mesta so imeli seveda romarji. Došli pa so: Slovenci (okoli 900 vseh vkup), Ma-žari (okoli 1500), Dunajčani (okoli 300), Belgijci (okoli 2000 do 3000) in Italijani iz južnega oddelka države. Ne vem za gotovo, koliko da je bilo vseh vkup v cerkvi, pravijo, da 25.000. Slovenci so stali na levi strani „konfesije“ ali groba sv. Petra; bili so v osrčju vseh romarjev ; njim na levo čakali so Dunajčani, na desno Mažari. „V apsidi“, to je za altarjem, so stali Belgijci, v ostalej cerkvi pa Lahi. Ob 10. uri bil je napovedan vstop sv. Očeta. Ali treba je bilo čakati, in težko, težko smo ga pričakali. Okoli 1U12. ure je pa vendarle došel. Predno je vstopil, so zapeli Belgijci mogočno in lepo jednoglasno francosko papeževo himno. Komaj so jo končali, nastane hrup in vpitje v spodnjem delu cerkve.
To je bilo znamenje, da se je Leon XIII. pokazal. Res so ga prinesli visoko na prestolu skozi zakramentsko kapelo v Petrovo cerkev. Ljudje so
vencem ne preostaja druzega, kakor uvesti nemški jezik. Če se želi slovenski jezik, potem bodo morali naši otroci le na Kranjsko ali na Spodnještajersko, dalje ne morejo. Če hočejo stariši otroku dobro, morajo tirjati, da se otrok nemški poučuje: pomisliti moramo, da imamo le 6 let šole za naše otroke, in teh šest let moramo porabiti, da postane otrok, kar ima postati. Vzemimo, da ima oče več sinov in je prisiljen, poslati jih naprej, kaj hoče storiti? Na Kranjsko in Štajersko ne more iti, ker ti ljudje že popred hodijo iz dežele, z nemškim jezikom more iz Koroške ven, in vrh tega je Korošec, kakor vsakteri drugi, zavezan dati sinove državi služiti, kakor drugi državljani, in vsakteri je obžalovanja vreden, ki pri vojakih ne zna nemški, zato prosimo oblast, da pusti razmere takšne, kakoršne so.“
Opomba. „Bauernzeitung“ in drugi luteranski listi so svoje ljudi dobro dresirali ; naučili so se njenih fraz, kakor se je kos naučil pesmi: „0 du mein lieber Auguštin“ ; kje pri tem pamet ostane, ne vemo. Kajti če pameten človek trdi, da Zilan Pliberčana ne ume, pravimo, da se laže, otroci in norci pa včasi tudi kaj povedo, kar se jim v greh ne more šteti, ker jim manjka pameti. Zakaj pa je Slovencem nemščine treba? Da morejo iz dežele ven ! Ja, zato imamo menda otroke, da pojdejo vsi od doma, stari pa naj delajo doma sami! Kmetje! Kmet, nemškutar Oraš, vam tukaj pove en vzrok, zakaj vam primanjkuje delavnih močij. Mesto da bi se pečala doma s poštenim delom, misli naša ponemčena mladina, da je za delo pre-nobel; kdor nemški zna, mora v mesto, da bo gospod in gospa. Nemškutarija v naši šoli je eden vzrokov moraličnega propada naše mladine, zato ne nehamo klicati:	Proč ž njo, učite otroke ljubiti
dom in stariše, popred ne bomo imeli pridnih delavcev in delavk več.
Že se v zastopih sliši ravno iz liberalnih strank klic, da bi bilo treba poslom omejiti prostost tako, da bi ne mogli iti, kamor jim drago (Freiziigigkeit) ! Mi nismo za tako nasilstvo, a blagodejno je omejevala doslej prosto gibanje poslov jezikovna meja; odkar smo pa Slovenci še pred desetere zapovedi postavili najnovejšo zapoved : »Uči se nemški0, začelo se je pomanjkanje delavcev tudi pri nas.
Vsaktera nespamet sama sebe tepe, tako tudi ta.
*
* *
bili kar besni od samega veselja. To je bil čudno-slovesen pozdrav! V tako prisrčni sveti ljubezni pač le malokdaj bije človeško srce, kakor je bilo v tem trenutku vsem došlecem. Mislil sem, da grmi po cerkvi, ko so vsi n&rodi pozdravljali sv. Očeta, vsak v svojem jeziku. Prav počasno so ga nesli po sredi cerkve, ob desni strani „konfesije“ za altar. — Papež namreč vedno tako stoji na altarju, da je vedno k ljudstvu obrnjen. — Spodaj ob stopnicah so ga pustili doli s prestola, da je pokleknil in pele so se lavretanske litanije. H koncu stopi papež k altarju, tako da so ga lahko videli po vsej cerkvi. Tamkaj je dal blagoslov. Koliko sem jih videl, katerim so od samega veselja solze lile po obličju. Dà, toliko veselja ni moglo prenesti dobro slovensko srce. „Zdaj bi si dal kar glavo odsekati in hotel bi biti tukaj pokopan", mi je rekel star, pa še čvrst gorenjski kmet. Ni prav vedel kaj bi izustil od samega veselja. Po blagoslovu stopi zopet sv. Oče z altarja in bil je vsprejem romarskih vodnikov. Še nekaj : Sv. Oče ima tako močan glas, da so ga lahko slišali v dalekih mestih ogromne cerkve.
Kaj pa zdaj ? Poslušajte : Med tem ko je govoril sv. Oče z raznimi voditelji, začnejo Nemci ,,Grosser Gott wir loben dich“. Šlo je; ali bilo jih je premalo. Komaj so končali, zapeli so Mažari svojo hvalno pesem. Peli so krepko, enoglasno in dobro; bilo je mnogo klerikov med njimi in zategadelj so res grmeli, ne peli, ker je bilo toliko krepkih moških glasov. Zdaj pa so začeli Slovenci peti, ne enoglasno, ampak v mešanem zboru na štiri glasove. Nastala je grobna tišina, ko so zapeli: „Kjer je Petra cerkev prava . . .“ itd. Po-
Orašu je v daljšem govoru dobro in krepko odgovarjal g. Grafenauer. Njegov govor prinesemo prihodnjič.
Vzdramimo se, bratje Korošci!
(Konec.)
II.	Vpliv nemškutarjev. Da se širi tako hitro nemški duh, vpliva tudi to, datftekaten.za-grizjeni nemškutarji skušajo pri vsaki ^fip^če-piti ljudem mlačnost ali mržnjo do slovenskega jezika, češ, kdor je Slovenec, ta ne bode nikdar kaj dosegel. In tako se pokaže, da kdor je le malo bolj gospbski, ta se že sramuje slovenskega jezika in tako zgine marsikateri, ki je bil prej še dober Slovenec. Zato pa potem lahko pravijo : saj ni več slovenščine na Koroškem, in če je, tako jo govori le kak zarobljen kmet.
Nadalje črnijo ti nemškutarji duhovnike, kajti dobro vedó, če vzamejo ljudem enkrat čut spoštovanja do duhovnikov, tako zgubijo tudi vero, in kdor vero zgubi, ta bo tudi svoj nàrod zatajil. Tako se je zgodilo nekje, ko je oblasten župan, zagrizen nemškutar, a sicer čisto pristnega slovenskega imena, oznanjal svoj evangelij, češ, slovenskemu kmetu se
mora vtepsti nemščina v glavo in od f.......se
morajo obrniti, potem bodo zveličani.
III.	Požarne brambe. Nekaj posebnega so tudi požarne brambe. One so sicer same ob sebi gotovo koristne in imajo tudi lep namen, a neposredno se po njih razširja nemški duh. Povelje je nemško in bodi še v tako slovenskem kraju razun enega, kolikor se vem spominjati. Vrh tega se snidejo večkrat pri „kneipah“, kjer se govori le nemški, navdušujejo se za nemško stvar, in če se zbere več požarnih bramb na kakem shodu, tako se tudi tukaj pri priložnosti gladi pot nemškemu mišljenju. Tako se odtujijo slovenski fantje in možje maternemu jeziku.
*
* *
Tako je tedaj z nami! Vedno hitreje gremo v gotov prepad. Premalo je ndrodnega navdušenja, preveč pa mlačnosti in brezbrižnosti. Da je večina naših rojakov tako malo prebujena, temu je vzrok, ker nič ne čitajo, posebno ker nimajo časnikov, iz katerih bi se marsikaj naučili ter se ogrevali za nàrodno stvar. Časniki
sebno sopran je bil imeniten. Komaj so jo končali, zapeli so zopet Belgijci in nato Mažari. Ko so zadnji končali, vzdignili so Slovenci: „Ti o Marija". Takoj so tudi Mažari eno Marijino zavpili in hkoncu so še Slovenci zapeli: „Že slavčki žvr-golijo" itd. Vsi prišleci so dali hvalo Slovencem. Še drugi dan so mi pravili razni gospodje, da so se Slovenci pri sv. Očetu res lepo pokazali.
Meni se je petje teh raznih avstrijsko-oger-skih nàrodov čudno omililo. Kdaj ste že čuli, da bi se bili Slovenci, Nemci, Mažari, Francozi v eni cerkvi tako lepo zjediuili. Kaj takega je mogoče le v Petrovi cerkvi. Kjer je sv. Peter, tam je prava cerkev, v kateri je edina rešitev. Sv. Oče, ta 90-letni starec, vleče vsa srca na se. Bodisi Slovani, bodisi Germani, bodisi Mažari, vsem govori le ena govorica ljubezni. Le v sv. katoliški cerkvi je mogoče, da si nàrodi složno podajo roke. Na ta dan smo videli in slišali, kaj je človeštvu naša cerkev. Bog daj, da bi naši rojaki prinesli mnogo tega vedno svežega katoliškega duha v našo krasno domovino in v njem ponovili in ukrepili vse rojake!
Ko so odpeli Slovenci zadnjo pesem, začuli so se zopet klici, kajti sv. Oče je vstal, da bi se povrnil v vatikan. Zdaj so ga nesli ob levi strani „konfesije“ mimo Slovencev. Dokler smo ga videli, smo vpili „Živio in Slava" ! — Bil je res lep dan. Ti dve urici, kateri smo prestali v cerkvi sv. Petra, bodete nam ostali vedno živo v spominu. Ta dan bil je romarjem najlepši, kar so jih preživeli v večnem mestu! — Srčen pozdrav Yam in vsem znancem !	Janko Arnejc.
naj bi probujali nàrodno zavest, oni naj bi razširjali med ljudstvom duševni obzor, da bi ne tavalo v večni temoti. Naj bi se čitale pridno slovenske knjige, ki hranijo toliko lepih naukov in ki vzbujajo ljubezen do milega slovenskega jezika in s tem tudi nàrodno navdušenje. Zato pa bodi častna naloga vseh navdušenih Slovencev na Koroškem, da kolikor mogoče delujejo na to, da se razširjajo časniki, posebno „Mir“, da se naročujejo knjige družbe sv. Mohorja! Naj jih poučujejo, naj jim razlagajo, in če vidijo, da kdo omahuje, ali bi si naročil ta časnik ali ne, ali bi se vpisal v Mohorjevo družbo, naj se ne vstrašijo izdati kakega novca, da le pridobijo novega naročnika. Morajo si biti svesti, da so storili dobro delo. Najbolj pa bi naj delovali v tem oziru čč. gg. duhovniki. Oni imajo veliko priložnosti poučevati ljudstvo v vsakem oziru. Naj zlasti razširjajo nMir“, da bo romal od hiše do hiše. Marsikdo bi si še rad naročil „Mir“, toda dva goldinarja mu se zdi malo preveč. En goldinar bi še dal, a ker nobenega ni, da bi ga navduševal, pa vse opusti. Tu naj priskočijo čč. gg. duhovniki in sploh zavedni Slovenci in pomagajo takemu omahljivcu na noge. Tistim pa, ki si morebiti mislijo, škoda je za denar, meni se to preveč pozna, rečem samo to : naj spijejo vsako nedeljo vrček piva manj, pa bo kmalu toliko novcev skupaj, da si naročijo „Mir“ ali se vpišejo v Mohorjevo družbo.
Posebno sedaj naj tudi ne opustijo lepe prilike si naročiti „Nàrodnega Gospodarja", ki je začel izhajati v Ljubljani dvakrat na mesec in stane 4 krone. Koliko lepih naukov najdejo tam za vsako stvar v gospodarstvu, ne samo gospodar, ampak tudi gospodinja. Tako se mora prebujati slovenski kmet, potem bo cel mož, in dokler bo trdno stal kmetski stan, se nam še ni bati pogube.
Treba je tedaj v prvi vrsti, ne odjenjati od tirjatve slovenskih šol ; kajti one so podlaga vsemu nàrodnemu razvitku. In dokler se nam to ne posreči, naj se vsaj doma nekoliko nadomesti, kar se v šoli zamudi. Stariši naj vzgajajo otroke v nàrodnem duhu, naj jim dajo v roke lepe slovenske knjige, iz katerih naj čitajo na glas domačinom v prostem času, s tem se bodo naučili lepo brati, omilil se jim bode slovenski jezik, naučili se bodo marsikaj. V šoli naj naroči duhovnik temu ali onemu fantu in dekletu kak list za mladino, n. pr. „Vrtec“ s prilogo „Angeljček“. S tem se vzbudi otroku veselje do branja.
Po uradih in prodajalnicah odločno zahtevajmo, da se občuje z nami slovenski, ne jenjajmo še za ped ne od pravic, ki nam pristojijo.
Le tako, če se vzdramimo iz nàrodnega spanja, če bodemo odločni, da se ne bomo sramovali biti Slovenci, da bomo govorili slovenski povsod, če ne bomo omahovali, ampak imeli vedno le to pred očmi, da smo Slovenci, sicer v majhnem številu, a da hoče biti vsak cel mož, ako bode eden drugega navduševal in se tudi ne ustrašil stroškov, če velja rešiti koga za slovensko stvar, potem smemo upati, da nas še ne prevpije nemški: „Heil“, potem naj le kričijo, da se jim grla posušijo, mi stojimo nepremakljivi na svojem mestu. Naj bi našle te besede odmev v srcu vsakega, da bi si dobro premislil, kam smo že zabredli, in da je zadnji čas, da se rešimo.
Naše romanje v Rim.
(Piše Fr. K s. Meško.)
V P o n t e b i smo vstopili koroški romarji — 17 nas je bilo! — v pondeljek dné 23. aprila v romarski vlak. Bratje Kranjci so nas sprejeli res bratski, za kar jim izrekamo tukaj javno zahvalo, pred vsem Nj. Prevzvišenosti mil. knezu in škofu Antonu Bonaventuri in g. dekanu Arku, ki sta očetovski skrbela za nas. Od Pontebe do Vidma smo se čudili veličastnim goram. Pod Vidmom se nam je odprlo krasno polje. Vse zeleno in belo, vse cvetoče. Polagoma se je mračilo. Vlak je drdral naglo. Nastala je noč. In glej čudo — v kupéjih, ki je v njih gorela luč že v Poutebi, je tudi postalo temno! — „Ti Talijani”, je govoril neki gospod poleg mene, „niti luči nam ne privoščijo!*
•— „Pametni so, ti možje!" dodam; „dobro vedó, da se v temi laže spi!* — A na spanje vendar-le nihče ni mislil. Vse je bilo veselo, zgovorno. V sosednjem kupéju je gosp. župnik Mrak v enomer klical: „Luče! Luče!" — In res se na neki postaji zasveti v kupéju. Spet smo drug drugega videli . . .
Noč ni minila brez smeha. Na neki postaji je že odzvonilo in sprevodniki so že trobili, kar se odpro vrata našega kupeja in prikaže se nam obraz prijaznega starega gospoda. A ta obraz je bil začuden. „Ne — to ni moj kupé!" spregovori gospod nekomur za seboj. — „Avanti, avanti!" (Naprej, naprej !) se zasliši drug glas. Dva sprevodnika neusmiljeno potisneta gospoda v naš kupé ter zapreta vrata. Na vsaki postaji je klical gospod skozi okno: »Konduktér, konduktér!" A dasi so Lahi pri-
Vzdramimo se tedaj, bratje Korošci, kvišku rojaki, vstopimo se v bran, boriti nam se je za najsvetejše nàrodne svetinje. Naj nas navdušuje pri tem, kar pravi naš pesnik Cegnar:
„Hej, rojaki, opasujmo uma svetle meče,
Plemenita kri po krepkih naših žilah teče,
Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo : Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!*
Koroški deželni zbor.
23.	seja, dné 30. aprila. Stavbinski odsek poroča o predlogu posl. M u r i-ja gledé poti od kapelske državne ceste v Korte. Deželnemu odboru se naroči, naj se dogovarja z občinama Jezersko in Bela, da se ta pot sprejme med občinske poti. Ako občini to storita, se obljubi deželna podpora. V prihodnjem zasedanju mora deželni odbor o tem zopet poročati.
O napravi železnega mostu črez Dravo pri Sp. Dravogradu poroča posl. Plaveč. Stroški bi znašali 85.000 gld. Dotične obravnave so bile brezuspešne. Deželnemu odboru se naroči, da jih nadaljuje. Posl. Herbert-Kerchnawe priporoča napravo novega mostu, ki naj se postavi tik železniškega mostù. — Deželnemu odboru se naroči, naj posreduje pri c. kr. vladi, da se zniža davčni kontingent za Koroško, ker je zlasti obrt hudo nazadovala. — Deželni zbor se izreče za ustanovitev meščanske šole v Špitalu. Pogodba med deželnim odborom in velikovškim mestom gledé meščanske šole v Velikovcu se odobri. Dežela dà zanjo 12.000 kron. — Prošnja občine Blače, naj dežela prevzame obresti za šolsko posojilo 10.000 gld. za 53 let, se za sedaj odkloni.
24.	seja, dné 1. maja. Prošnja občine Ri-karjavas za podporo za napravo ceste iz Kamena čez Št. Vid do Miklavca se odkloni. — Občinam Šmohor, Volšberg, Trg in Steindorf bo dežela plačevala obresti od posojil za šolske stavbe. — Trgovinski šoli v Celovcu se poviša podpora od 3000 na 5000 kron. — Občina Žrelec je prosila, naj se Glina uravna tudi pod vtokom Glinice. Deželnemu odboru se naroči, da se z mejaši itd. sporazume gledé doneskov.
Gospodarski odsek poroča o poskusih, da se kmetijska družba preosnuje v deželni kulturni svet. Deželni zbor je sicer lani sklenil dotično postavo, ki pa ni dobila najvišjega po-trjenja, ker ima določbo, da naj se predsednik voli, dočim ga v drugih deželah imenuje cesar. Tudi posredovalnega predloga, da predsednika sicer imenuje cesar, a le izmed predlaganih kandidatov, poljedelsko ministerstvo ni sprejelo. Zato so se pre-naredila samo pravila kmetijske družbe. Dežela mora zanjo plačati 8400 kron. — Dr. Prettner pravi, da ne more umeti, čemu bi predsednika ne imenoval cesar, ker država daje za kmetijsko družbo 26.000 gld., dežela pa samo 11.000 gld. — Dr. A. Lemisch zagovarja določbo, da naj se predsednik voli in pravi, da so za to „vzroki, ki se v javni seji ne morejo povedati" ! !
*
si«	*
Konec poročila prinesemo prihodnjič. Za danes omenimo samo, da je deželni zbor prošnjo naše zadruge t Sinčivasi odklonil, Velikovčanom
jazni ljudje, za te klice so imeli sprevodniki gluha ušesa. Tako se je vozil gospod z nami dve uri. In dobro smo se počutili skupaj !
Loreto.
V torek zjutraj smo skrbno pogledovali skozi okna. Hrepeneli smo po Loretu. In res — okoli 5. ure zagledamo na lepem hribčku krasno cerkev, obkoljeno s prijaznimi hišicami. Izstopimo, razvrstimo se v procesijo in gremo navzgor. Lepa vrsta nas je bila : mladi in stari. Najmlajša romarica je bila gospodičina Leniča Potočnik iz Koroške Bele, 14 letno dekletce, ki je kaj čvrsto stopala vedno z nami, da smo se ji vsi čudili. Izmed duhovnov je bil najstarejši g. župnik Ign. Okorn, star 73 let.
Cerkev v Loretu je veličastna. Krasna je, da se človek čudi, a še bolj kakor ta krasota pretrese človeka priprostost hišice Marijine. Dasi je bilo zgodaj zjutraj, se je ob nji in v nji ljudstva že kar trlo. Na vsaki strani sv. hišice stoji stražnik, da ne gre ob enem preveč ljudij v njo. Ko človek vstopi, ga nehoté polijó solze. Kako priprosto in vendar kako veleznamenito. Tukaj je živela ona, h kateri se zatekamo mi vsi v naših revah, tukaj v tej revni, nepobeljeni hišici, ki je 28 črevljev 8 palcev dolga, 12 črevljev 8 palcev široka, 13 črevljev 3 palce visoka, in katere zid je debel 1 črevelj 2 palca! Tukaj vidiš, kako poljublja te gole stene gospa v svili in revna slovenska romarica, Francoz in Slovenec, Italijan in Belgijec. Kakor je hišica uboga znotraj, tako dragocena je od zunaj. Vsa je oblečena z marmorjem. Tudi tukaj klečč krog in krog ljudje, molijo, jokajo, poljubljajo stene.	_________ (Dalje sledi.)
pa dovolil 5000 kron. V razgovoru seje „po-kazal" zlasti Plaveč.
Koroški deželni odbor in naše skladišče v Sinčivasi.
Mnogokrat že smo morali pisati o tem, kako naš slavni deželni odbor ter deželni zbor delata z deželnim premoženjem, h kateremu morajo pošteno doplačevati tudi Slovenci, zoper nas! Podpirajo vse one naprave, ki so naperjene zoper nas. To kaže, kakor je cenjenim bralcem že znano iz naših poročil, tudi skrb deželnega odbora za „nem-ško“ skladišče v Velikovcu, in njegova mržnja zoper slovensko gospodarsko zadrugo v Sinčivasi.
—	V deželnem zboru so se gospodje že večkrat širokoustili o gospodarskih zadrugah in dali deželnemu odboru navodila, kako naj jih podpira, da tako pokažejo svojo „skrb“ za kmeta. Kaj je storil deželni odbor? To nam pové njegovo poročilo, ki se je dné 23. aprila predložilo deželnemu zboru, in s katerim se moramo malo obširneje baviti, ker kaže vso „skrb“ te slavne gospode v pravi luči!
Deželni odbor poroča, da je nemška zadruga v Velikovcu prosila dné 23. julija 1899 za brezobrestno posojilo 5000 gld. Deželni odbor je na to takoj dné 24. julija skenil, da bode dal dotično svòto, če država dovoli enako podporo. Deželni odbor je mislil, da se bo njegovi želji takoj ustreglo
—	a prišlo je drugače! Kajti popred je bila prosila pri poljedelskem ministerstvu naša zadruga v Sinčivasi, in po naročilu sl. ministerstva je potem še le 14. oktobra vložila prošnjo za podporo tudi pri deželnem odboru. Med tem je bil deželni odbor napravil svoja „vzorna pravila za skladiščne zadruge" in se je prepričal, da se pravila sinške zadruge niti po obliki (— ker so slovenska!!) niti po vsebini ne strinjajo s pravili deželnega odbora. Deželni odbor je zdaj podporo odklonil, „ker nima pravice podpirati prizadevanj, ki se ne strinjajo z jasno povedano voljo deželnega zbora".
Med tem se je bila protizadruga velikovška obrnila do c. kr. poljedelskega ministerstva s prošnjo za podporo, a prošnja se še do sedaj ni rešila. Zaradi tega je deželni odbor vprašal c. kr. deželno vlado, naj mu razjasni, kako je treba postopati s podporami — zlasti zaradi tega, ker je dobila sin-ška zadruga podporo, ne da bi se bil vprašal deželni odbor, ali bo zanj tudi kaj hotel dati, do zdaj so se pa državne podpore dajale vedno le pod pogojem, da dotično podjetje podpira tudi dežela.
Na to je c. kr. deželna vlada odgovorila deželnemu odboru, da je sinška zadruga prošnjo za podporo doposlala neposredno sl. c. kr. poljedelskemu ministerstvu, ki je dotično prošnjo predložilo za poizvedbo deželni vladi. Ti pa je bilo znano načelništvo sinške zadruge in znane so ji razmere podjunske doline, zato je prošnjo pri c. kr. poljedelskem ministerstvu priporočala. Na to se je, ko je bilo sinško skladišče že gotovo, izplačala državna podpora. Pri tej priložnosti je c. kr. poljedelsko ministerstvo izreklo, da pričakuje, opiraje se na sklep deželnega zbora od dné 4. majnika 1899, da bo tudi dežela dala zadrugi v Sinčivasi kaj podpore.
Meseca februarja t. 1. je poljedelsko ministerstvo potem pri deželni vladi vprašalo, s kakim vspehom je neki sinška zadruga pri deželi prosila podpore, in je pri tej priložnosti pripomnilo, da se ne priporoča pri podporah z javnimi sredstvi neenako postopati proti dvema zadrugama, ter da ni umestno, da bi ena zadruga dobila podpore od dežele in države, druga pa samo od države, in da bo zadržanje c. kr. poljedelskega ministerstva nasproti velikovški zadrugi odvisno od zadržanja deželnega odbora nasproti sinški. — Na to je odbor poročal deželni vladi, kako da je velikovška zadruga prosila podpore že 23. julija 1899, sinška pa še le 14. oktobra, ter da se je njena prošnja morala odkloniti, ker se pravila niti po vsebini, niti po obliki ne strinjajo z vzornimi pravili. „De-želni odbor bi pa tudi v slučaju, ko bi sinška zadruga sprejela vzorna pravila, ne bi dovolil podpore drugi zadrugi v tistem okraju, ki ima delati v tistem delokrogu, ker mu ni mogoče obojno skladišče spoznati kot potrebno."
Deželni odbor se je nadalje skliceval na pomen velikovškega trga, skladišče v Sinčivasi pa ne more imeti namena na velikovški trg ugodno vplivati, ter da je le skladišče v Velikovcu potrebno, skladišče v Sinčivasi pa niti produkciji niti trgovinskim razmeram ni ugodno. — (Kaj gospéda pri zeleni mizi vse vé!) — Sinška zadruga je vsled tega bila prisiljena, predno je bilo skladišče še do-gotovljeno, kupiti hišo v Velikovcu, „ki se je kmetje vzdatno (ausgiebig) poslužujejo. Za vse te naprave, za nakupovanje žita itd. bile so potrebne velike svóte denarja, ki so se nekje res dobile, tako da menda zadruga podpore nujno ne potrebuje." Deželni odbor je c. kr. vladi konečno povedal, „da resno obžaluje, če z dobrim uspehom delujoča ve-
likovška zadruga od vlade zaradi tega ne bi dobila podpore, ker sinška zadruga vzornih pravil ni sprejela in vsled tega podpore dobiti ni mogla, in da upa, da bode to pojasnilo zadostovalo, da država dà podpore zadrugi velikovški."
Na to vlogo deželni odbor še ni dobil odgovora.	(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Pliberka. (Prvo sv. obhajilo.) Tudi letos so se naši šolarji udeležili slovesnega prvega sv. obhajila in farani so letos v četrtič videli praznik svojih otrok. Na belo nedeljo dné 22. aprila je prišlo 75 otrok, praznično oblečenih, med zvenenjem v mestno cerkev k sv. maši ob 9. uri in to iz Pliberka, Libuč, Tunela, Božjega groba in Vogrč. G. mestni kaplan Ant. Kaplan je imel med sv. mašo primeren slovenski in nemški nagovor o slavnostnem dnevu in njegovem pomenu, na kar so vsi z vidnim veseljem prvikrat prejeli sv. Kešnje Telo. V šoli so dobili vsi primerne podobe v spomin.
Iz Bistrice v Rožu. (Od fužin. — Nova železnica.) Pri tukajšnjih fužinah grofa Hell-dorfa se sedaj mnogo prenareja. Raznih strojev itd. odslej ne bode več gonila vodna moč, marveč elektrika. Zato se v fužinah vse prenaredi in sedaj so ustavili tudi delo, tako da žicarji, ki delajo čve-ženj, nimajo dela. Za druga dela so poklicali tujce, domačini pa so ostali brez njega. Potrebno vodno moč so dobili Zavrhom v rutarski vodi. Tam so potok močno zajezili. Potrebovali so za to že nad sto vagonov portlandcementa. Tam so postavili dalje veliko hišo za stroje, v katerih se dela elektrika, katero potem poldrugo uro daleč po žicah vodijo do fužin, ki bodo sedaj precej popolnejše, da bodo izdelovale tudi najfinejšo žico. Z obširnimi deli so pričeli lani meseca avgusta; v enem mesecu ima biti vse dogotovljeno. — Prej je imel vse vožnje pri fužinah g. Krasnik iz Svetne vasi. Zbog prenizkih cen pa je vožnje opustil in fužine so jih prevzele same ter si priskrbele potrebnih konjev. — Govor med nami se suče sedaj samo še o novi železnici. Večina bi rada kar jutri slišala žvižgati „lukamatijo“ skoz našo lepo dolino. Mnogi si od železnice obetajo pravi raj, vsi pa bomo vsaj lažje pogledali k Vam v Celovec, ter nam ne bo treba na Mac-Nevinovih dolgih ovinkih po humberškem klancu požirati toliko prahu.
Iz Guštanja. (Opravičena želja.) Ravnateljstvo južne železnice nas je z novim voznim redom zelò razveselilo. Sedaj imamo ugodno zvezo na obe strani: v Celovec in Maribor. Samo to bi še želeli, da se tù v kratkem sezida postaja. Do-zdaj moramo čakati na postajici, ne da bi imeli kakšne sobe, kjer bi mogli čakati na vlak. Včasih pridejo ljudje iz okolice vsi spehani in potni na postajico in so tu izpostavljeni snegu, dežju, vetru in mrazu pod prostim nebom. Kako lahko more tak popotnik dobiti nevarno bolezen! Ker je pri nas velik osebni promet, mislimo, da je dolžno ravnateljstvo železnice samo postajo zidati.
Iz Št. Janža v Rožni dolini. (Uganka.) Sicer se vpraša: „Kaj je to?“ jaz pa bom enkrat prašal: „Kako je to?“ Pred menoj leži dopisnica, pisana v Gradcu, z naslovom : „Cenjeni gospod N. N. v St. Janžu v Rožni dolini, P. Podgora, Kàrn-ten.u In glej, tam v kotu se sveti poštni pečat nGo rz“ ! Naj mi zdaj reši kdo uganko, kako je prišel goriški poštni pečat na dopisnico, ki je v naslovu izrecno namenjena ne morda na „Koroško“, ampak v „Kàrnten“! Kako je to? Morebiti se posreči rešitev slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu!
^ Krčanj. (Samomor.) Ker še ni bilo v » ,.iru > Tam jaz poročam, da se je na cvetno nedeljo Vrhovnik na Tolstem vrhu domu gredé s samokresom vstrelil in je bil takoj mrtev. Vzrok je menda, ker je imel preveč dolga. Slednjih par let tudi ni bil več pri pravi pameti. Pokopali so ga dné 10. aprila v Ovbrah.
Iz podjunske doline. (Razno.) Svitli cesar je daroval požarni brambi v S i n č i v a s i 100 kron podpore. — Na Vinogradih pri Žitarivasi je dné 26. apr. umrla 95 letna M. Tacol. Bila je do zadnjega čvrsta in še pred kratkim je brez očal šivala. Pač lepa starost! — Dné 22. apr. imeli smo prvo močno neurje. Bliskalo in grmelo je kakor sredi pasjih dnij. Po nekod je padlo tudi nekoliko toče. — „Schulvereinska“ podružnica v Dobrlivasi je imela lani 104 gld. dohodkov! Ali bi tu ne bila prepotrebna Ciril-Metodova podružnica?
Iz Rožeka. (Mrtvega n a š 1 i) so dné 24. apr. ^ gozdu pri Zgornjih Borovljah 25 letnega pastirja Jan. Koritnika. Prej je služil pri Iliču na Kopanjah, aJer so ga iz službe izpustili. Pogrešali so ga od ^ apr. Bil je bolj slaboumen in slabega zdravja. -Na truplu niso našli nobene sledi kake poškodbe ah hudodelstva.
Iz Zilske Bistrice. (Dražba.) Dné 27. apr. se je na dražbi prodalo Motonijevo posestvo, namreč opekarna, zemljišča itd. Marsikateri bralec se bo še spominjal, s kolikim sijajem je nastopil Motoni, kako so ga nasprotni listi hvalili kot svojega pristaša ! Tej mogočnosti in slavi se je sedaj naredilo konec na — dražbi! Pred dvema letoma je bilo posestvo cenjeno na 150.000 gld. Ker se ni moglo prodati, so letos posestvo zopet cenili in sicer samo na 39.000 gld., prodalo pa se je za 31.000 gld. Kupila je posestvo tvrdka Vidic in tov. v Ljubljani. V zgubo je torej šlo 120.000 gld. Izmed vseh upnikov je plačan samo pl. Ehrfeld, ki je bil vknjižen na prvem mestu. Drugi, največ vozniki, priprosti delavci itd. pa imajo velike zgube, nekateri nad 1000 gld. To je pač žalosten konec velikega podjetja!
No vičar.
Na Koroškem.
(Za Strajovas.) Gosp. posl. Grafenauer je nabral med poslanci deželnega zbora sledeče darove za uboge pogorelce : baron Aichelburg 20 K. ; pl. Ehrenwerth 10 K\ Einspieler 2 K\ Funder 2 K\ Gorton 4 K\ Grafenauer 4 AT; pl. Hillinger 10 K\ Hinterhuber 10 AT; Hock 2 AT; Honlinger 10 A"; Fr. Huber 1 A"; Janez Huber 20 AT; Kampi 2 A-; Neimenovan 50 A"; Herbert-Kerchnawe 10 K\ Kirschner 4 A; Kotz2A; dr. Art. Lemisch 50 A; dr. Jož. Lemisch 50 A; grofLodron 10 A; dr. Met-nitz 20 A; Muri 4 A; Orasch 2 A; dr. Prettner 5 A; dr. Steinwender 4 A; baron Sterneck 10 A; Tschernigg 4 A; Umlauft 5 A; Wernisch 2 A; Wirth 50 A. Vkup 383 A.
(Duhovske zadeve.) Razpisani sta do 14. junija župniji Pečnica in Nemški Grebinj (v drugič).
—	Za nadzornika veronauka na celovških deških šolah je imenovan č. g. kanonik Mat. Gros s er.
—	V mesecu aprilu je bilo pri kn. šk. vizitacijah 444 birmancev, in sicer 241 fantov ter 203 dekleta. — Za dekana dekanije Kotarče je imenovan č. g. M. Baumgartner, župnik v Kotarčah. — Ò. g. o. Eberhard Katz, dekan v Št. Pavlu, je imenovan za kn. šk. konz. svetovalca, in č. g. o. samostanski starosta Jan. N. Ver tot za kn. šk. duh. svetovalca. — 0. g. Jos. Ortner, provizor v Weissensteinu, je postal župnik v Kotu.
(Ponesrečeni romarji.) V noči 2. maja je v Trgu trčil vlak, v katerem so se vozili romarji iz Galicije v Rim, ob tovorni vlak. Neznatno poškodovanih je bilo osem potnikov. Vzrok nezgodi je, ker ni bila menjica prav postavljena. V tisti noči so se skozi Koroško vozili 4 romarski vlaki. Pri Brežah se je tudi ponesrečil nek poljski romar. 73 letni A. Chotkovski iz Jasle je namreč padel iz vlaka in se nekoliko poškodoval.
(Drobiž.) Dné 27. t. m. bo „bauerntag“ v Kotu v melski dolini. — Tombola v Celovcu je prinesla 1673 kron čistih dohodkov. — Pri Trbižu se je v Žilici vtopila R. Smoliner iz tamošnje sirotišnice. Bila je udana žganju. — General Ferd. de Somain je prestavljen iz Celovca v Ljubljano. Na njegovo mesto pride general Lib. Frank iz Ljubljane.
Križem sveta.
(Naš cesar) je bil v B er o lin u, kamor je dospel dné 4. maja, jako slovesno sprejet. Posebno znamenita je bila razsvetljava. Pri slavnostnem obedu so se govorili tudi pomembni govori o tro-zvezi. Dné 7. t. m. se je cesar povrnil na Dunaj in od tam odpotuje dné 11. t. m. v Budimpešto.
(Vojska v južni Afriki.) Zadnje dni ni bilo kaj važnejših poročil, a kaže se, da se Buri ne bodo mogli uspešno ustavljati sovražniku, ker je angleška premoč prevelika.
(Žalostna statistika za Angleško.) Nedavno je obiskala angleška kraljica Viktorija Irsko, tisti del svojega kraljestva, katerega že ni videla pol stoletja. Zato pa je obiskovala tem češče uboge Irce vlada s strogimi naredbami. Irski listi ime-nujejo Viktorijo kraljico gladfi ter izkazujejo, da je n.a Irskem umrlo za kraljevanja Viktorije 1,225.000 ljudij od gladfi, prognali so iz dežele 4,186.000 oseb, 3,668.000 osebam pa so vzela sodišča premoženje.
(Nemci se izseljujejo iz Ogerskega.) Iz Novega Verbasa poročajo, da se Nemci čedalje bolj izseljujejo. Tako se je iz samega Novega Verbasa v zadnjem času izselilo 128 Nemcev v Hesensko na Nemško, 215 iz Starega Verbasa, 50 iz Gomboš-Bogojeva, 84 iz Brestovaca in 132 iz Apatine. Na njih mesto pa prihajajo Židje iz Rumunskega.
(Velike nezgode širom sveta.) V pariški razstavi se je prigodila dné 29. apr. velika nesreča. Podrla se je neka brv, pod katero je bilo ravno mnogo ljudij. , 8 oseb je obležalo mrtvih, veliko je ranjenih. Dné 30. aprila se je zgodila v razstavi zopet nesreča. Podrl se je nek oder. Ubil je 4 de-
lavce. — V državi Teksas v Severni Ameriki je dné 28. apr. razsajal strašen vihar (orkan); dežela je preplavljena, škode je 3 do 4 milijonov dolarjev. — V Solivi na Ogerskem je bil dné 29. apr. velik požar. 8 oseb je zgorelo. — V Korteganji na Španskem je velik vihar 12 hiš čisto podrl in 60 poslopij močno poškodoval. — V Št. Petru na Ogerskem je pogorelo minuli teden 39 hiš. Tudi mnogo živine je ostalo v ognju. — V Šofieldu v Severni Ameriki so se vneli rudniki. Nad 250 ljudij je zgubilo življenje.
Slovensko planinsko društvo išče čuvaja za Triglavsko kočo. Trezen, krepak mož mora znati slovenski pisati in brati in nemški vsaj nekoliko govoriti. Oskrbovati mu bode kočo in po trikrat na dan opazovati vreme. Ako je oženjen in bi ga mogla deloma žena nadomestovati, bi zaslužil z nošnjo provijanta in kot vodnik za male ture še mnogo. Koča se otvori 1. julija. Plača po dogovoru. Oglase sprejema Slovensko planinsko društvo v Ljubljani.
Književnost.
Šmarnice. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru so izšle ravnokar ,Šmarnice', spisal č. g. Mart. Jurkovič, župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. Mehko vezan izvod stane 40 kr., trdovezan 65 kr., v usnje vezan 80 kr. ; za pošiljatev po pošti se naj pridene 5 kr. Ker smo v Marijinem mesecu maju, za kojega je knjižnica določena, naj Slovenci radi segajo po njij. Našli bodo v .Šmarnicah' ljubeznivo-po-božna premišljevanja, ki nam, naslanjajoč se na majniško cvetličje, kažejo vzglede čednosti, ki jih ima Marija in bi jih naj tudi mi imeli.
„Slovanski vek.“ Na Dunaju bode tekom tega meseca začel izhajati v ruskem jeziku ,Slavjanski vek“, vseslovansko glasilo, ki bo branilo kulturne koristi Slovanov ter pospeševalo trgovinski promet med Rusijo, Avstro-Ogersko in Balkanom. List bode skrbel za to, da vdobe čitatelji popolno, jasno in resnično sliko o vsem slovanskem kulturnem gibanju. Služil bo dobro zlasti tistim, ki se hočejo učiti ruščine. Sotrudništvo so obljubili priznani učenjaki, politiki in novinarji. Številke na ogled pošilja brezplačno upravništvo na Dunaju, VIII. Bennogasse 22. List bo izhajal po dvakrat na mesec. Naročnina za vse leto 10 K. Izdajatelj in urednik je dr. Dimitrij N. Vergun.
Gospodarske stvari.
Pri pletvi osata ni dovolj le površno plevel populiti, ker potem iz korenine precej na novo požene, ampak glavna reč je, da se korenina sama kolikor mogoče globoko iz tal izruje, ker le tako se dà preprečiti, da več ne požene. V ta namen se rabijo posebni, precej dolgi, ozki noži, podobni prav ozki lopati, s katerimi se zareže globoko v tla ter izpuli osat in drug globoko vkoreninjen plevel, tako da se dobi kolikor mogoče dolg kos korenine.
Tržne cene.
T Celovcu, dné 3. maja.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica . .	—	—	—	—	— konjev
rž ....	8	70	10	87	— pitanih volov
ječmen. .	. oves .	. .	9 4	92	11 6	25 15	15 vprežnih volov
turšica.	.	.	8	40	10	50	— juncev
pšeno . .	.	15	—	18	75	57 krav
fižol....	—	—	—	—	— telica
krompir .	. deteljno seme	1	80	2	92	— pitanih svinj
ajda.	.	9	40	11	75	470 prascev
Sladko seno je meterski cent po 4 AT 80 e do 6 A
—	v, kislo seno po 3 A — « do 4 A 60 a, slama po 3 A
—	« do 3 A 60 v.
Promet je bil slab.
Podklošter dné 4. maja. Prignali so: 4 bike, 46 vprežnih volov, 27 juncev, 120 krav, 15 ovc, 30 prascev, 10 koz. Cena vprežnih volov 113 do 160 A. Sejem je bil srednje obiskan. Promet je bil srednji ; kupcev je bilo samo za mlado živino. Kupci so bili iz Solnograda in Tirola.
Železna Kapla dné 1. maja. Prignali so: 22 vprežnih volov, 34 krav in telic, 726 ovc. Sejem je bil slabo obiskan. Promet je bil slab, ker se razen nekaj ovc drugega ničesar ni prodalo. Tujih kupcev ni bilo.
Dražbe.
Celovec. Dné 14. maja, in če treba tudi dné 15. in 18., ob 8. uri zjutraj in 2. uri popoludne v hiši št. 9. v Porečah ob jezeru razna oprava, blago itd.
— Dné 14. maja ob 10. uri bo pri Mačniku v Ha-dancah, občina Šmarten na Dholici, prostovoljna dražba Močnikove kmetije (cena 7737 A) in vse oprave (759 K); pod ceno se ne bo prodajalo.
Št. Jakobska posojilnica v Rožu se je s 1. majnikom preselila v svojo lastno hišo, p. d. pri „Reku“ v Št. Jakobu, I. nadstropje. Uradne ure ostanejo kakor so bile do sedaj : ob nedeljah od 4. do 6. ure popoludne ; ob 6. uri je odborova seja o oglašenih prošnjah; ob pondeljkih od 9. do 11. ure predpoldnem in od 2. do 4. ure popoludne.
Ustnica uredništva.
Več dopisov, poročil in novic smo morali odložiti, ker nam primanjkuje prostora!
Coterijslte številke od 5. aprila 1900. Line	78	26	49	35	30
Trst	76	15	18	56	9
Maj
NAZNANILA.

Ha Hajvlšje povelje Ni. c. kr. apost. Veličanstva.
XXXIII. g. kr. državna loterija.
Za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 16.514 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 410.200 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Žrebanje je nepreklicno dne 7. junija 1900. leta.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju L, Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah. tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu dobiti je v mali obliki molitev :
Tri božje čednosti,
kakor so jih slovenski verniki na Koroškem povsod moliti navajeni. 100 iztisov velja 30 kr., po pošti prejetih 40 kr.
Služba organista in cerkovnika
na Žihpolji se more takoj nastopiti, ker je sedaj službujoči k vojakom potrjen. — Več se izvé pri župnijskem uradu na Žihpolji.
(Encian-Bitter)
najboljše pomagilo za bolehen želodec in zoper influenco.
,,lZla.ta kolajna, Pariz 180®.“
David Pichler, Celovec.
Po pošti: 1li litra 80 kr., Va litra 1 gld. 50 kr.
Tovarna za stolpne ure
Rih. Liebing-a
zapriseženega izvedenca in cenitelja c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju in c. k. mestnega del. okrajnega sodišča Dunaj, XIII. okraj,
Dunaj, XIII./10.
Speisingerstrasse 66,
izdeluje izključno le stolpne ure za cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne itd. po najnovejši, najboljši sestavi in trdni izpeljavi, kakor vsaktere poprave stolpnih ur. — Cerkvam in občinam dovoljujem tudi plačevati v obrokih.
Pridnega učenca
iz krščanske hiše sprejme Peter Merlin, trgovec „pri zlati krogli" v Celovcu.
Umetnijski zavod
za
slikarije na steklo.
ISkarda
v Brnu.
Odlikovan osemkrat s prvimi darili.
Poseben zavod
za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi.
Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zastonj.
sa
na ročno gonjo, vitle ali par,
HVajise-vrstnejši, priznano najl»oljši
jekleni plugi, z 1, 2, 3 in 4 lemeži, brane za travnike in blata, z verižicami in dijagonalne, poljske valjarje iz jeklene pločevine, sejalnice Aii-i-iKoIa--, stroje za košnjo trave, detelje in žita, vile za seno, obračilnice za seno, patentovane sušilnice za sadje, zelenjavo itd. stiskalnice za vino in sadje ter za vse namene,
mline za sadje in grozdje, robkalnice za grozdje, samo od sebe delujoče
psteutonae Sknpihiiss za gtoxile, gienkuljteo is vitle, da se napreže 1 do 6 živine. Najnovejše žitne ksms uš „STtBOWIà“	čistilnice, trijerje, robkalnice za koruzo, rezainice za
premakljive štedilne peči,	krmo, rezainice za repo, stiskalnice za seno in slamo,
parnice za krmo	|na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, kakor vse druge
kmetijske stroje izdelujejo in pošiljajo v najnovejši sestavi
PH. MAYFARTH in sodi*., c-kr-izklj-prir- t0Taf™žaineanampe^ste stroje’livarne in
Ustanovljeno 1872.	na Dunaju, II/l. Taborstrasse 71.	750 delavcev.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
gAF* llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, to je cikorija ali:
kava družite sv. Cirila in Moda v Ljubljani.
Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri trgovcu: Iv. Jebaéixm v Ljubljani.
^akaj' sò Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladnc kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedó, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh. in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata Z preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Katbreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujooa in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa Ht varstveno znamko in z imenom »Kathrelnerc.

Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršalič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.