Poštnina plačana ▼ goterM.
Leto XIX., št. 2S7
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva C
—	Telefon št. 3122. 3123, 8124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2.
—	Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: LJubljana St. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien St. 105.241.
Ljubljana, sobota 5. novembra 19»
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St- 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1.
telefon St. 65-_
Rokopisi se ne vračajo
Italija in Anglija
V	sredo je angleški ministrski predsednik Chamberlain stavil spodnji zbornici predlog o odobritvi namere angleške vlade, da uveljavi angleško-italijanski sporazum, podpisan dne 16. aprila 1.1. v Rimu. Spodnja zbornica je to namero angleške vlade odobrila v četrtek s 345 glasovi proti 138 glasovom, a ob precejšnji abstinenci konservativnih poslancev. Pakt je bil ratificiran že prej, z novim glasovanjem pa ni bil avtomatično uveljavljen, temveč je bila vlada samo pooblaščena, da ga v sporazumu z italijansko vlado čimprej uveljavi. Zdi se, da se bo to zgodilo sredi tega meseca.
Po prvotnih napovedih je nameraval Chamberlain zaprositi spodnjo zbornico za odobritev uveljavljenja an-gleško-itaiijanskega sporazuma selena prvi seji novega zasedanja parlamenta, ki se začne dne 8. t. m. Ako se je sedaj za t0 odločil že prej in je s tem prav za prav presenetil opozicijo, je očividno želel preprečiti predolge razprave o sporazumu, katerega uveljavljen je smatra za korak k svoji diplomatski akciji za splošno evropsko pomirjen je. Razen tega je priznal v svojih izjavah, da je o uveljavljenju velikonočnega sporazuma z Italijo govoril z Mussolinijem že v Monakovemin da je sedaj — nastopil čas, ko je treba voljo za sporazum, ki je v Monakovem preprečila vojno, pokazati tudi na drugih področjih in v odnošajih med vsemi štirimi velesilami. Angleško-itali-janski sporazum naj skupno z angle-ško-nemško monakovsko izjavo z dne 30. septembra zgradi mostove za sporazum med obema demokratičnima velesilama na eni ter obema totalitarnima državama na drugi strani. Tako stopa v Angliji spet v ospredje že znana Chamberlainova težnja po postopni mirni ureditvi vseh perečih evropskih vprašanj, težnja, katere uresničenje je preračunano na daljšo dobo, katere končni namen pa naj bi bila ustavitev sedanje strahotne tekme v oboroževanju
Ta težnja je odločevala že pn podpisu angieško-italij anskega sporazuma. Že tedaj je prevladovala domneva, da sporazum ni. sam sebi namen, temveč da predstavlja samo začetek nove akcije za splošno pomirjenje. Mnenja o končnih ciljih te velikopotezne diplomatske akcije pa so bila spočetka še zelo deljena. Dočim se je od nekod spet postavila v ospredje zamisel ožjega sporazuma treh zapadnih velesil — Italije, Francije in Anglije — kot obnove nekakšne streške fronte, so od drugod prihajali glasovi o obnovi tako zvanega četvornega pakta. Po tretjih verzijah pa naj bi se z istočasno konsolidacijo osi Rim-Berlin kot ene izmed osnov evropske politike, ki ostane tudi po angleško-italijansikem sporazumu, ter konsolidacijo angleško-francoske zveze kot druge osnove evropske politike obe osi vzporedno povezali v skupnem sodelovanju za ohranitev splošnega miru v Evropi. Po Monakovem se ie izkazala kot realna predvsem poslednja težnja, ki upošteva že obstoječe sodelovanje Rima in Berlina na eni ter Londona in Pariza na drugi strani, ki pa skuša zgraditi mostove med obema blokoma velesil z novimi pogajanji in sporazumi, kakor je to poudaril tudi Chamberlain v svojih najnovejših izjavah v spodnji zbornici
V	tem okviru ima po Chamberlaino-vem mnenju uveljavljen je angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma poseben pomen v akciji za izboljšanje odnošajev med velesilami, ker potiska iz spornega področja med štirimi velesilami špansko vprašanje in odpira nove perspektive tudi za sporazum med Francijo in Italijo, ne da bi se zaradi tega skrhalo italijansko-nem-ško sodelovanje, ki je po Monakovem in zlasti sedaj po Dunaju še poudarjeno. Prav to pa odpira nove možnosti tudi za sporazum obeh zapadnih velesil z Nemčijo in s tem za izboljšanje odnošajev med vsemi štirimi velesilami.
Letošnji velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo je obsežnejši in globlje zamišljen od lanskega novoletnega džentlemenskega dogovora in ima zato že sam po sebi širši pomen, ki presega ožji okvir angleško-italijanskih odnošajev. Dočim se je džentlemenski sporazum z dne 2. januarja 1937 nanašal samo na Sredozemlje in se po-edinih spornih vprašanj med obema državama sploh ni dotikal, presega novi sporazum to ožje področje in zajema ves prostor od Kanarskega otočja do Bab-el-Mandeba, od Palestine do Kenije, torej od Atlantika do Pacifika in od Male Azije do Vzhodne Afrike, ker se načelno dotika vseh vprašanj, ki so nastala med Londonom in Rimom zaradi abesinske in
španske zadeve.
Sporazum ima tri glavne sestavne dele: protoikol z osmimi dodatki, do-
NEMČIJA ODLOČNO ZAVRAČA MOREBITNE NOVE POLJSKE IN MADŽARSKE ZAHTEVE
Uradna berlinska izjava - Nove meje češkoslovaške so definitivne - Uveljavljen^ jamstva štirih velesil - Proglas praške vlade - Desavuirana propaganda
Berlin, 4. novembra. AA. Nemški poročevalski urad (DNB) objavlja naslednjo ugotovitev:
»V tukajšnjih političnih krogih ni ostalo neopaženo, da so nekateri tuji listi razumeli dunajsko razsodbo na način, kakor da ta razsodba predstavlja samo novo etapo pri reševanju češkoslovaškega vprašanja. Temu nasprotno tukaj poudarjajo, da arbitražna razsodba ni bila izdana z namenom, da bi se ustvarjale kake začasne rešitve, temveč da bi prišlo do končne rešitve.
Oba razsodnika, tako Nemčija kakor Italija, sta že vnaprej objavili, da moreta prevzeti vlogo razsodnika samo v tem primeru, če obe stranki že vnaprej obljubita, da bosta sprejeli arbitražno razsodbo kot končnoveljavno razsodbo. To obljubo sta dali tako Madžarska kakor Češkoslovaška in zato ni razloga, da bi se tej ali oni strani očitalo, da svoje obljube noče držati. Zaradi tega je treba reči, da ni na mestu, če se na razne načine izraža sumn.ia v nespremenljivost arbitražne razsodbe, pač pa se odločno naglasa, da se je Nemčija začela baviti s češkoslovaškim vprašanjem zato, da bj uredila stalne odnose v Srednji Evropi. Ti novoustvar.ieni stalni odnosi se bodo ustalili, čim bodo urejena vsa prometno tehnična in gospodarska vprašanja v zvezi z novimi mejami, kar bosta brez dvoma oba partnerja izvršila na lojalen način. S tem bo izpolnjena tudi naloga, ki sta si jo določili Nemčija in Italija, namreč, da bo rešitev češkoslovaškega vprašanja koristila evropskemu miru.
Praga, 4. novembra. AA Češkoslovaški radio je objavil snoči glede dunajske arbitraže sledeče sporočilo:
»Po rešitvi obmejnih vprašanj s Poljsko in po dunajski razsodb', nam sedaj ostaja ozemlje, ki zanj garantirajo štiri evropske velesile. Čeprav je bilo na Dunaju sklenjeno, da moramo odstopiti naša ozemlja, vendar moramo priznati. se je rešilo vse, kar se ie sploh rešiti dalo. Do popolnega razsula ni prišlo zato, ker je češki, slovaški in ukraiin=ki živeli pokazal trdno voljo, da živi pod skimnim krovom, in dokazal, da zna možato =rr>rpipti ud^pe usode. S tem da so ves svet utrdili v prepričanju, zlasti pa Nemčijo in Ttaliio. da je propaganda o neki bolišev'zarili češkega 'n slovaškega živl.ia enostavna npsramna laž. Poti, po katerih smo korakal« doslej, so nam sedaj zaprte. Pri vsem tem nam ostane edina pot, in to je pot dela.«
Seja cst vlade
Praga, 4. nov. h. Ministrski predsednik general Syrovy je za danes popoldne sklical sejo ministrskega sveta, ki sta ji prisostvovala tudi predsednika slovaške in podkarpatske avtonomne vlade. Na seji je podal zunanji minister Chva.lkovsky obširno poročilo o dunajski arbitraži in dunajski razsodbi. Njegovo poročilo sta iz-
popolnila še predsednika slovaške in podkarpatske vlade dr. Tiso in Vološin. Ministrski svet je razen tega razpravljal o raznih administrativnih ukrepih v pogledu notranje ureditve države po končnoveljav-ni določitvi državnih meja. Razpravljal je zlasti o nujni zgraditvi potrebnih železniških zvez in avtomobilskih cest.
Tudi Rumunija prevzame jamstvo za nove meje
Bukarešta, 4. nov. br. Rumunski listi podčrtavajo važnost dunajske razsodbe za ureditev položaja v Podunavju. Dunajska razsodba je šla sicer preko monakovske-ga okvira in etnografskega načela, ker bi se sicer Užhorod in Mukačevo v nobenem primeru ne mogla prisoditi Madžarski, toda Rumunija z zadovoljstvom sprejema odločitev, ki je ohranila neposredno zvezo s češkoslovaško in se je preprečila skupna meja Poljske in Madžarske, ki bi pomenila izvestno izolacijo Rumunije napram severu. Rumunski listi odločno zavračajo mnenje, da bi predstavljala dunajska razsodba le provizorično ureditev '"n soglasno podčrtavajo, da prevzame v smislu monakovskega sporazuma tudi Rumunija jamstvo za sedanje češkoslovaške meje ter se bo vsaki spremembi teh meja odločno uprla.
Razočarani Slovaki
Bratislava, 4. novembra h. Slovaški listi tudi danes razburjeno komentirajo dunajsko razsodbo. Glasilo dr. Tisa »Slovak« piše, da so postopal: s Slovaško enako kruto, kakor poprej s češko in Moravsko. Za Slovake predstavlja dunajska razsodba največje razočaranje. Kar se tiče Bratislave, je njeno usodo že davno poprej določil Hitler, Nytro pa so rešili šele v zadnjem trenutku. V zemljevidih, ki sta se jih posluževala Ribbentrop in grof Ciano, je bila Nvtra že začrtana kot madžarska posest. Z dunajsko razsodbo je preskrba Slovaške z žitom resno ogrožena. Promef. zveze Slovaške in Karpatske Ukrajine so postale naravnost nemogoče Prišlo je "do nepreglednega kaosa, če Nemčija in Italija sedaj ne bos*« prisili Madžarske, da sklene primerne pogodbe.
Osusky pri Bonnetu
Pariz, 4. novembra, b. Zunanji minis er Bonnet je sprejel k daljšemu razgovoru češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega, ki mu je poročal o arbitražni ureditvi če-škoslovaško-madžarskega spora. V krogih francoskega zunanjega ministrstva izražajo mnenje, da je sedaj s tem spor z Madžarsko definitivno urejen. Kolikor se je moglo izvedeti, sta Bcmnet in Osusky razpravljala o podrobnostih novih odnošajev med ČSR in Francijo.
Madžarska po svoji zmag!
Proglas regenta Horthy|a vojski — Pred sklicanjem parlamenta — Obsežna pooblastila za vlado
Budimpešta, 4. nov. w. Regent Horthy je izdal danes posebno povelje madžarski vojski, v katerem naglasa, da bo prihodnje dni po 201etnem čakanju zopet prekoračila severno državno mejo, ki jo je Madžarska vedno smatrala le za začasno. Madžarski se je naposled posrečilo pretrgati trianonske verige in z navdušenjem bo milijon osvobojenih Madžarov sprejel madžarsko vojsko. Madžarska vojska naj se vedno zaveda svoje slavne preteklosti in naj z dostojanstvom prevzame to dediščino svojih prednikov in naj s spoštovanjem stopi na zemljo, ki je bila toliko-
krat posvečena z madžarsko krvjo. Madžarska vojska naj ponese osvobojenim bratom, pa tudi med njimi naseljen'm Slovakom in Nemcem, pozdrave vsega madžarskega naroda. Nikdar več Madžarska ne bo zapustila tega ozemlja, ki ga je sedaj zopet pridobila po zaslugi večne pravičnosti.
Budimpešta, 4. nov. e. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov pričakujejo, da bo prihodnji teden sklican madžarski parlament. Na svečani seji obeh zbornic bo proglašena priključitev vseh krajev, ki so bili prisojeni Madžarski. Računajo, da
polnilne sporazume v obliki izmenjar ve pisem oz. izjav obeh vlad ter končno še »sporazum o dobrem sosedstvu«, h kateremu je pritegnjen tudi Egipt. Kakor ugotavlja protokol, stopa sporazum v veljavo šele po izpolnitvi nekaterih pogojev. Glavni tak pogoj z angleške strani je umik italijanskih prostovoljcev iz Španije, z italijanske strani pa angleški koraki za splošno priznanje italijanskega imperija in abesinske aneksije. Oba ta dva pogoja sta sedaj v glavnem izpolnjena, četudi Anglija formalno še ni priznala italijanskega imperija in Italija še ni umaknila vseh prostovoljcev iz Španije; storjeni pa so že prvi koraki v obeh smereh.
Dodatkov k sporazumu je osem. Prvi ponavlja obvezo džentitmenskega sporazuma o ohranitvi statusa quo v Sredozemlju. Drugi določa medsebojno obveščanje obeh vlad o vojaških ukrepih na vsem ozemlju od Sredozemlja preko Rdečega morja do Aden-skega zaliva ter na afriški celini. Tretji se nanaša na ozemlje bližnjega vzhoda, kjer se obe državi zavezujeta spoštovati status quo glede Arabije in Je-mena ter nekaterih drugih ozemelj, Italija pa priznava Angliji protekto-rat nad Adenom. V četrtem dodatku se obe državi druga napram drugi odpovedujeta neprijatelijski propagandi Peti dodatek ponavlja italijanska ža-
bo predsednik vlade Imredy ob tej priliki zahteval izglasovanje posebnih pooblastil, ki mu bodo omogočila, da bo brez parlamenta izvršil potrebne reforme, zlasti one. ki so v zvezi s priključitvijo novega ozemlja. Na ta način bi bilo rešeno tudi vprašanje vstopa narodnih predstavnikov priključenega ozemlja v madžarski parlament. Po mnenju političn;h krogov bo v madžarski parlament prišlo vseh 10 poslancev, ki so zastopali Madžare v praškem parlamentu. Vodja slovaških Madžarov dr. Jaros bo najbrž imenovan za ministra.
Vprašanje pooblastil, ki jih zahteva vlada, še ni popolnoma razčiščeno. Na snoč-nji seji min'strskega sveta še ni bilo sklenjeno nič konkretnega. Za ureditev raznih vprašanj, ki so v zvezi s priključitvijo novih pokrajin, so določene štiri strokovne komisije, in sicer za razmejitev, za opcije in državljanstvo, za manjšinska vprašanja in za gospodarska vprašanja.
Okupacija prihodnji teden
Budimpešta, 4. novembra. AA. MTI: Po sporazumu, ki je bil dosežen med madžarskimi in češkoslovaškimi vojaškimi stro-
kovnjaki .bodo madžarske čete dne 9. t. m. zasedle največji del ozemlja, ki je pri-sojeno Madžarski, dne 10. t. m. pa bodo vkorakale v ostale kraje, med katerimi se nahajajo tudi mesta Mukačevo, Užhorod in Košice.
Kanyeva zahvala Cianu
Dunaj, 4. nov. A A. (Štefani). Preden se je vrnil na Madžarsko je Kanva poslal grofu Cianu naslednjo brzojavko:
»Ko se vračam na Madžarsko, hitim, da vam ponovim svojo hvaležnost za hitrost, s katero ste z nemško vlado uredili vprašanje madžarskega ozemlja. Prepričan sem, da bodo sklepi koristili popuščanju napetosti in pomirjenju v tem delu Evrope. Sklepi dunajskega razsodišča dokazujejo, da je os Rim-Berlin še enkrat dokazala, da je ona temelj miru in svetu
Hitlerjev trg v Pesti
Budimpešta, 4. nov. AA. (DNB). Predsednik vlade Imredy je snoči objavil, da se bo velik trg Budimpešte v bližini Mus-solinijevega trga poslej imenoval trg Adol-fa Hitlerja.
Poljaki so doMli tudi od Slovaške nekaj sveta
Pri dokončnem mejnem sporazumu med ČSR in Poljsko so si Poljaki vzeli še dva manjša slovaška predela
gotovila Angliji glede jezera Tana v Abesiniji, šesti pa svoječasna italijanska zagotovila Društvu narodov, da Italija ne rekrutirala svojega vojaštva iz vrst abesinskih domačinov. Sedmi aneks se nanaša na svobodo ve-roizpovedovanja britanskih državljanov v Abesiniji, v osmem pa se obe državi z Egiptom vred zavezujeta spoštovati načelo svobodne plovbe v Sueškem kanalu v mirnem in vojnem času.
Dodatkom slede še dopolnillni sporazumi v obliki posebnih izjav obeh vlad. Italija na primer naznanja postopno zmanjševanje svoje vojaške posadke v Libiji in obljublja pristop k londonskemu pomorskemu sporazumu iz leta 1936; nadalje sprejema angleški načrt za umik tujih prostovoljcev iz Španije ter se odpoveduje vsem teritorialnim in političnim nameram v Španiji in njeni afriški posesti ter tudi vsem gospodarskim privilegijem v tej zemlji. Morda vidi Chamberlain prav v tej tooki največji pomen novega sporazuma za splošno evropsko pomirjenje, saj je tudi v svojem najnovejšem utemeljevanju potrebe njegovega uveljavljenja opozoril predvsem na pomen, ki ga ima v sporazumu dogovor o Španiji. Zato utegnejo biti bližnji dnevi za razplet španske zadeve in s tem tudi za odnošaje med velesilami odločilnega značaja.
Praga, 4. novembra, d. Med poljsko in češkoslovaško vlado dne 30. septembra in 1. oktobra izmenjane note so pustile še razna vprašanja neurejena. Ta vprašanja so bila prepuščena nadaljnjemu dogovoru med obema državama. Pogajanja, ki sta jih o tej stvari vodila češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovsky in poljski poslanik v Pragi dr Papee, so bila dne 1. novembra zaključena z izmenjavo novih not, s čimer je definitivno urejeno vprašanje mejne črte med Poljsko in ČSR. Mešana razmejitvena komisija, obstoječa iz strokovnjakov, bo določila mejno črto v podrobnosti. Delo komisije bo končano v Sleziji 15. t. m., dne 30 t. m. pa na Slovaškem, nakar bodo določene meje takoj zasedene.
Z izmenjavo omenjenih novih not med češkoslovaško in poljsko vlado so bila zaključena mesec dni (rajajoča pogajanja o teritorialnih zahtevah poljske republike. Poljske zahteve so se nanašale v prvi vrsti na ozemlje čsl tješinske Šlezije, katero so poljske čete v bistvu že zasedle. Z novo izmenjavo not je mejna črta v tem ozemlju sedaj definitivno urejena. Kar se tiče Sleske Ostrave in Kruševa, sta ta dva kraja ostala na češkoslovaškem ozemlju.
Poljska vlada je v drugi vrsti prišla z zahtevo po izpremembi severne meje Slovaške. Tudi o teh poljskih zahtevah je sedaj padla odločitev Slovaška bo poleg neznatnih mejnih korektur odstopila Poljski dve večji obmejni ozemlji. Prvo leži severno od železniškega križišča Čadca, ki ostane pod ČSR. Horicontalno os tega odstopljenega ozemlja tvori železniška proga iz Skalite na Slovaškem v Zwardon
na Poljskem. Poljska je uresničila s to ureditvijo železniško zvezo iz tješinske Slezije v Zwardon po poljskem ozemlju.
Drugi slovaški mejni odsek, ki je odstopljen Poljski, tvori zapadni del Javo-rine. V bistvu gre tu za bivšo graščino Hohenlohe in severni del Visokih Tater. Nova mejna črta poteka od Rysov v loku proti vzhodu in severu k Javorini, pri čemer ostaneta lomniška mejna črta, kakor tudi po folklori znamenita občina Zdar na ozemlju Slovaške.
S temi teritorialnimi ureditvami Je vprašanje novih mej med Poljsko in Češkoslovaško definitivno urejeno. Poljska priznava, da nima nobenih nadaljnjih teritorialnih zahtev napram ČSR. Vendar to še ne znači odpoved zahtevi po skupni meji z Madžarsko, ker bi se ta zahteva lahko uresničila s tem. da pripade za njeno izvedbo potrebni del Karpatske Ukrajine Madžarski, dočim bi poljska meja ostala nespremenjena.
Poljski Ukrajinci zahtevajo avtonomijo
Krakov, 4. nov. h. V Lvovu, Premislu in drugih poljskih mestih so bile snoči in danes zelo burne demonstracije Ukrajincev, ki zahtevajo ustanovitev samostojne ukrajinske države v okviru sedanje Poljske. V Lvovu in Premislu je prišlo do krvavih spopadov s poljskimi nac;onalisti in je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Oblasti so začele zapirati voditelje ukrajinskih nacionalistov, proti demonstrantom pa nastopa policija z vso strogostjo.
češkoslovaške izgube
na ljudeh in zemlji
Povriina države in števiSo prebivalstva sta se zmanjšali približno za eno tretjino — Zvezna republika bo štela odslej 10 milijonov prebivalcev
Praga, 4. nov. A A. (Havas). »češke Slovo« objavlja sledeče podatke: ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 km2 in 3,600.000 prebivalcev, Madžarski pa je odstopila 12.000 km2 s približno milijonom prebival-, cev. češkoslovaško ozemlje 86 J© zman.j-i šalo od 140.000 km2 na približno 100.000 km2. Poprej je imela ČSR 15,300.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima okrog 10,150.000. Od tega je Čehov 6,150.000, Slovakov 2,250.000, Rusinov 550.000, Nemcev 470.000» a Madžarov okrog 200.000.
Praga, 4. nov. h. Evakuacija ozemlja, ki je bilo prisojeno Madžarski, se je danes že pričela v vsem obsegu. Državne oblasti so se že prej pripravile na selitev, prav tako pa tudi številna zasebna podjetja z vso naglico demontirajo svoje obrate in se sele v notranjost države. Radijska postaja v Košicah se je že preselila v Prešov, kjer so izvedene že vse potrebne instalacije. Prav tako se je preselila velika državna meteorološka postaja iz Dale pri Novih Zamkih v notranjost države. Odločitev dunajske arbitraže so sprejeli v Košicah z velikim strahom. Madžari sami se boje, da bo to sedaj cvetoče mesto gospodarsko v bodoče propadlo. Vse ceste, ki vodijo v notranjost dežele, so prenapolnjene z begunci. Madžarski prisojeno ozemlje zapuščajo ne samo Čehi in Slovaki, marveč tudi številni Madžari. Med drugimi državnimi ustanovami se preseli iz Košic tudi slovaški muzej, ki ima zelo dragocene zbirke.
Praga, 4. nov. h. Ker je bila dosedanja prestolnica Karpatske Ukrajine Užhorod prisojena Madžarski, je podkarpatska vlada določila za novo prestolnico dosedanje ' sresko mesto Huste. To je eno najmoder-
nejših, po osvobojenju zgrajenih mest, ki ima tudi dobre komunikacije zveze z vsemi deli dežele. V poslopju okrožnega sodišča sta nastanjeni policijska direkcija in poveljstvo orožništva. Tu bo tudi začasni sedež avtonomne karpatske vlade, dočim bodo ostali državni in deželni uradi nastanjeni v okoliških krajih.
Odpovedi inozemskim nameščencem in delavcem
Praga, 4. nov. h. Poljski listi so zelo razburjeni zarad: tega, ker je češkoslovaška vlada ukinila številna dovoljenja za zaposlitev tujih državljanov. Zadnje dni je bilo odpovedano velikemu številu poljskih delavcev in nameščencev v raznih češkoslovaških podjetjih. S češkoslovaške stra-•i naglašajo, da ti ukrepi n"so bili izdani samo glede poljskih, temveč tudi glede nemških in madžarskih državljanov, ker mora češkoslovaška vlada sedaj skrbeti predvsem za to, da pridejo češkoslovaški državljani do kruha in zaslužka.
Brodi je začel
z gladovno stavko
Praga, 4. novembra. AA. Havas: Bivši predsednik podkarpatske vlade dr. Andrej Brodi, ki je bil aretiran 27. oktobra pod obtožbo, da je s svojim delom ogrožal varnost države, je poslal prošnjo, naj mu sodi sodišče v Užhorodu. Ker je bila njegova prošnja odklonjena, je Brodi začel z gladovno stavko.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe?
»JUTRO« St. 257.
Sobota, 5. XL 1038.
-7TT
Hudi boji ob Ebra
Francova ofenziva še ni prinesla odločilnega uspeha
6$0 granat na Madrid
London, 4. nov. br. Borbe na fronti ob Ebru trajajo že od nedelje. Po nacionalističnih informacijah je Francovim kolonam uspelo prodreti do postojank vzdolž reke. Po drugih zanesljivih informacijah so nacionalisti davi sicer res dosegli nekaj uspehov, ki pa še ne pomenijo, da se bodo morali republikanci umakniti s postojank na levem bregu Ebra.
Najhujše so bile davi borbe na hribovju Caballe, ki še vedno ni povsem v nacionalistični posesti. Posamezne postojanke na tem pogorju so danes ponovno menjale gospodarja. Koto 670, ki so jo nacionalisti zavzeli že včeraj, so si republikanci danes po hudem spopadu na nož priborili nazaj. Več uspehov so nacionalisti dosegli južno od tega pogorja, kjer so zavzeli nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja z vasjo Pinel Tu so ujeli tudi sto republikancev.
Tudi danes je bilo več hudih letalskih spopadov. Sestreljenih je bilo 6 Francovih in 8 republikanskih letal. Francova letala so davi dvakrat napadla Valencijo in Ca-tajente. V Valenciji je pet bombnikov za-
sulo z bombami del pristanišča. Bomba je zadela tudi angleški parnik »Stanhope«, na katerem je bilo lažje ranjenih več mornarjev. Več žrtev je zahteval napad v Ca-tajentu, kjer je bilo ubitih 13, ranjenih pa 15 ljudi.
Snoči je topništvo znova bombardiralo Madrid. V posameznih odsekih je eksplodiralo 650 granat. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Med žrtvami je tudi Andres Gumet, delegat borbene antifašistične organizacije. Granata, ki ga je ubila, je zahtevala še šest nadaljnjih človeških žrtev. 32 ljudi je bilo ranjenih.
Nova priznanja
Francove vlade
Pariz, 4. nov. o. »Jour« poroča, da so Finska, Norveška in Danska priznale Francovo vlado. Sklenile so z vlado v Bur-gosu sporazum, po katerem bodo imenovani njihovi konzuli v glavnih nacionalističnih španskih mestih. Obenem so sklenile dovoliti svojim trgovskim ladjam pristajanje v nacionalističnih španskih lukah.
Belgija ne da kolonij
Izjave ministrskega predsednika Spaaka v parlamentu
Bruselj, 4. nov. AA. (DNB). Nasprotniki vladne politike nevtralnosti so zadnji čas raznašali govorice, da je ob koncu septembra nemški odpravnik poslov pn belgijski viadi zahteval, da naj takoj odredi važne vojaške ukrepe na svoji južni meji.
Predsednik vlade in zunanji minister Spaak je včeraj v parlamentu zanika! te govorice. Poudaril je, da so te vesti iznilš ijene, pokazalo pa se je tudi. da se je bel gijska politika nevtralnosti dobro obnesla.
Ob koncu je Spaak odločno zavrnil trditve, da je belgijski Kongo v nevarnosti. Poudaril je, da take vesti čisto neupravičeno vznemirjajo občinstvo. Prečital je tudi
besedilo izjave, ki jo je nemška vlada podala lam decembra belgijskemu poslaniku v Berlinu. katero je zavrnila vse vest' ki so se širile po HaHfaxovem obiski v Ren-h tesgadnu, češ. da so takra' gpv<.nl Uuko urediti kolonialno vpr:>-" ie v škodo Belgije. Vlada rud' m izgubila i vidika obrambe b-lgijskih kolonij in je v ta namen določila 50 milijonov frankov, ki bodo uporabljeni za obrambna dela. Spaak je končno izjavil: »Kongo je naš in ostane naš. ker imamo vso pravico, da se na to sklicujemo!« Govor min predsednika je bil sprejet z živahnimi ovacijami
Prestolu! govor
škega kralja
Prihodnje redno zasedanje angleškega parlamenta bo
ctvorjeno S. novembra
London, 4. nov. a. Havas: V prestolnem govoru, ki je bil prečitan ob zaključku usedanja parlamenta, je kralj Jurij VI. v uvodu poudaril, aa se odnosi med Veliko Britanijo in tujimi velesilami še vnaprej poglabljajo v prijateljskem duhu. O svojem obisku v Parizu je izjavil: »Nas je globoko ganila prisrčnost in neprisilje-nost sprejema, ki nam ga je priredila francoska vlada skupaj s francoskim narodom. Nič ne bi moglo bolj jasno dokazati trdnost vezi, ki spajata obe državi.«
Nato se Je kralj Jurij na kratko bavil z nedavno mednarodno krizo in poudaril, da je dal Mussolini dragoceno podporo načrtom Chamberlaina za sklicanje konference štirih velesil. »Rešitev, ki se je dosegla, sta sprejela češkoslovaška vlada in narod z dostojanstvom, ki je izzvalo pil štirih ministrskih predsednikih splošno občudovanje. Miru je močno koristila tudi akcija predsednika Zedinjenih držav, ki je prišla ravno o pravem času. Zelja narodov, da ne bi zabredli v vojno, v kateri bi se borili drug proti drugemu, je vidna in trdna povsod, pa smo zato vsi trdno uverjeni in globoko hvaležni, da se te ta nevarnost odstranila. Molim za to. da bi se z odstranitvijo te nevarnosti začela nova doba v Evropi.«
Ko je kralj Jurij govoril o italijansko-angleških odnosih, je izjavil, da bo uve-lj avl j en je angleško-italijanske pogodbe še bolj ojačilo dobre odnose med Italijo in Anglijo. Nato je poudaril udeležbo Velike Britanije v posvetih in delu DN, izrazil svoje zadovoljstvo, da so bili odpoklicani tuji prostovoljci iz Španije, kakor tudi nado, da se bo v kratkem končal kitajsko-japonski spor.
Po obrazložitvi stikov med angleško vlado in Egiptom ter opisu stanja v Palestini je kralj Jurij VI. končal svoj pre-stolni govor z naštevanjem ukrepov, ki jih je njegova vlada izdala glede davkov, narodne obrambe ter socialne in gospodarske politike, nakar je predsednik parlamenta prečital ukaz, s katerim se seje narodnega predstavništva odlagajo do torka 8. t. m., ko se bo na svečan način začelo novo zasedanje angleškega parlamenta.
Halifas o sporazumu z Italijo
London, 4. novembra, b. Včeraj je tudi lordska zbornica odobrila vladni predlog o uveljavljenju angleško-italijanskega sporazuma. V utemeljevanju vladnega predloga je zunanji minister lord Halifax med drugim zavrnil očitke opozicije, da bi bilo kako nasprotje med uveljavljenjem sporazuma in dejstvom, da vojna v Španiji še ni končana. Vsi videzi govore nasprotno za to, da je nevarnost mednarodnih zaplet-ljajev zaradi španske vojne definitivno odstranjena. Napačna je tudi trditev, da pomeni uveljavljenje velikonočnega sporazuma pritisk na Italijo, da se odpove svoji španski politiki. Mussolini ni pustil nobenega v dvomu, da se vojna v Španiji ne more drugače končati kakor s popolno zmago generala Franca. Na drugi strani pa je Mussolini vedno lojalno podpiral delo londonskega odbora za nevmešavanje in nikakor ni njegova krivda, ako to delo ni bilo kronano z uspehom.
Halifax je zaključil z naslednjo izjavo: Mussolini se je v septembru skupno z nami pridružil zagovornikom miru in moramo priznati, da je predvsem njegov pristanek na Chamberlainov poziv rešil Evropo pred vojno, ki bi utegn'la pomeniti konec njene civilizacije. Glede Abesiniie pa bi bilo nesmiselno še nadalje zanikati nespremenljivo dejstvo, da ni namreč več sile. ki bi mogla obrniti na slavo italiiansko zmago.
V imenu opozicije je lordu Halifaxu odgovarjal lord Sneli, katerega kritiki se je pridružil tudi lord Crewe. dočim sta se za takojšnje uveljavlienje sporazuma izrekla, lord Lloyd in lord Cavan.
S:ed;lo je gla~nvam> o vladnem pred-logv v kctteiem se je lordov izreklo za
uveljavljenje sporazuma z Italijo, proti pa
jih je glasovalo 6
Obrambna razprava v spodnji zbornici
London, 4. novembra b. Chamberlain se včeraj zaradi indispozicije ni mogel udeležit razprav v spodnii zbornici; ki so se sukale okoli laburističnega predloga o nezaupnici vladi zaradi pomanjkljivosti v oboroževanju, zlasti v pogledu protiletalske obrambe in zaščite civilnega prebivalstva
Laburistični predlog je utemeljeval v daljšem govoru polneč Momson. ki je očival vladi nesposobnost in nepripravljenost v izvajanju oborožitvenega programa, navajajoč pri tem zelo porazne številke. Tako je dejal med drugim, da so ob vrhuncu septembrske	zmanjkale
vse protiplinske maske, da ni bilo nikjer aparatov za gašenje požarov in da niso merodajni č:nitelji pravočasno poskrbeli za zaklonišča civilnega m-ebivalstva pred zračnimi napadi. Ako bi izbruhnila vojna, b: civilno prebivalstvo pomrlo v prvih dneh.
V imenu vlade je poslancu Morrisonu odgovarjal notranji minister sir Samuel Hoare, ki je prevzel nase vso odgovornost za vse, kar se je zgodilo. Izpodbijajoč Morrisonove navedbe, je dejal med drugim, da je b''o zbranih za razdelitev med civilno prebivalstvo okoli 40 milijonov plinskih rnask in da so tudi s:cer bili pcd-vzeti vsi potrebni koraki za vcak primer.
Po govorih raznih laburističnih po=lan-cev, ki so zagovarjali Morrisonov pr^rUog. je prosil za besedo voi«s minister H^-e Belisha, ki ie izjav"! med drugam da bo odslej posveča1? vlada er>=>ko skrb n-o+i-letalski obrar^bt kako«-	<?voip mor-
narice. S podatki ie zs^"*'' Mn^conn? navedbe o ne^ndn"*"'	s
protiletalskimi tonov p>-;-r>pvp	ie
bilo mogoče Ugotovit* neVaf-e noma^i-kljivosti. da pa. se	nhrar^a
vedno boli HazvMa in rH	r>->-
rašča število za to določenih varroctr'h naprav.	j
Sledilo je 'p1a«ovan?c ^-ed'0« o nez^r-i- i niči vladi je odkupilo	o^	;
sovalo samo 130 po^iar^v. So-em^^n' predlog o zaupnici v-adi ie b:l nato sprejet z istim razmerjem glasov.
Angleško priznanje italijanskega imperija
London, 4. nov. o. »Times« pravijo, cla 1 bo lord Perth prihodnji teden izročil italijanskemu vladarju svoja nova akredi-tivna pisma, s katerimi bo angleška vlada priznala italijanski k:lonialni imperij Dne 11. novembra bosta italijanski zunanji minister in poslanik Perth podpisala deklaracijo, s katero se bo uveljavil an-gleško-italijanski pakt. S to deklaracijo se bosta obe državi zavezali, cla v bodrče ne bosta ukrenili ničesar, kar bi moglo pomeniti kakršnokoli spremembo statusa quo na Sredozemskem morju. z!acti pa sedanjega stanja odnošaiev msd obema državama na tem področju. Verjetno je da bosta Italija in Anglija v januarju sklenili poseben sporazum o med ebojnem izmenjavanju vojaških informacij Tedaj bosta skušali urediti tudi svoje medsebojne odnošaje na bližnjem vzhodu, ena najvažnejših posledic italijansko - angleškega pakta pa bo nedvomno posebna konvencija, po kateri se bo obvezno ukinila medsebojna sovražna propaganda.
Beležke
Dr. Trumbič na smrtni postelji
Po snočnjih vesteh iz Zagreba se je stanje dr. Trumbiča tudi včeraj še nadalje poslabšalo. Vsa desna stran telesa mu je omrtvela. Od časa do časa izgubi zavest. Čeprav je bolnikova telesna kon~titucija zelo močna, izgubljajo zdravniki zadnje nade, da bi sedanjo težko bolezen prebolel.
Glasilo akademikov JRZ o fašizmu
»Slovenski jug«, glasilo akademske omladine JRZ, razpravlja o komunizmu ln fašizmu. Pri tem prihaja do sledečih zaključkov:
»Fašizem in komunizem sta obsojala kapitalizem. Fašizmu je uspelo zamenjati kapitalizem z nečem boljšim. Prav tako mu je uspelo obdržati stik z ljudskimi množicami in si ohraniti njihove simpatije. Dvignil je v kratkem razdobju moč fašističnih držav in blagostanje fašističnih narodov. Zavrl je svobodni razvoj gospodarskega udejstvovanja, vendar pa je ostal na stališču zasebne lastnine, ki pa stoji pod državnim nadzorstvom. Znal je ustvariti harmonijo med stanovi in razredi. Fašizmu je fašizem samo sredstvo, cilj pa mu je blaginja naroda in države. Fašizem je otvoril v Evropi dobo nacionalnega preporoda in dosegel do danes vse, kar si je postavil za cilj. V širšem smislu besede danes fašizem povsod zmaguje in ustvarja fašistične in polfašistične držaje s	i->
povsod podpira fašistično n? *» »v ne drin-ve v njihovi borbi proti demokraciji.«
Radijski naročniki v Sloveniji
»Naša moč« se pritožuje zaradi težav, s katerimi se mora boriti ljubljanska radijska postaja. Med drugim pravi: »Pri nas so ostali radiu nenaklonjeni ljudje, ki so drugače narodno zavedni, ali celo zaslužni. Redki so podeželski veljaki, ki so si ga omislili. Znano je. da pri nas pri 17.000 naročnikih ni niti 500 kmetsklh gospodarjev. Vse nedeljsko posHišanje. tudi tako imenovane nedeljske kmetijske ure poslušajo največ ljudje, ki žive od kmetijstva samo posredno. To so učitelji, obrtniki, gostilničarji. tu pa tam v župnišču, ali pa v društvih.«
Ogromno delo češkoslovaške vlade
Organ češkoslovaških agrarcev »Ven-kov« je objavil te dni zelo zanimiv pregled glavnih točk dnevnega reda, katerim so bile posvečene naporne seje češkoslovaške vlade v oktobru Posnemamo iz pregleda samo naslove glavnih vprašanj, pred katera je bila postavljena ob velikih zunanjih in notranjih spremembah praška vlada:
Proučevanje razmejitvenih vprašanj v zvezi z odstopi državnega ozemlja, mejne korekture in nova ureditev gospodarskega živ jenja v obmejnih krajih. — Odločitev o novi zunanjepolitični usmeritvi. — Delo za gospodarsko obnovo in vzpostavitev gospodarskih odnošnjcv s sosedi, ureditev prometnih vprašanj v zvezi z odstopi ozemlja. — Zaščita delovnega trga pred navalom beguncev. — Otvoritev delovnih taborišč. — Prepoved prodaje in nakupa nepremičnin. — Omejitve razpolaganja z denarjem. — Obnovitev poštnega in telefonskega prometa. — Priprave za velike investicije. — Proučevanje emigrantskega vprašanja. — Najetje tujega posojila. — Proučevanje nove ustave in priprave za izvolitev novega državnega predsednika. — Vprašanje redukcije uradništva. — Slednja v izdatkih za konzularno in diplomatsko službo ter ukinitev mnogih diplomatskih zastopstev — Nov poljedo ski načrt. --Ureditev vprašanja primerne zaposlitve beguncev z zasedenega ozemlja itd.
Sudcžska kolajna
Nemški listi poročajo, da je bila z odlokom kancelarja Hitlerja izdana posebna kolajna v spom n na osvoboditev sudet-skih Nemcev. Kolajna bo podeljena vsem on'm. ki sn si za priključitev sudetskiii pokrajin k Nemčiji pridob.li kake zasluge. Prvi bo z njo odlikovan Komad Hen-lein.
;žl psva&lfsisi v Pariz
13 žrtev letalske nesreče
London, 4. nov. AA. Potniško letalo, ki je odletelo z letališča v Jerseyu, se je ponesrečilo. 11 potnikov in oba pilota so mrtvi. Letalo je imelo štiri motorje, ter je vzdrževalo redni potniški ln poštni promet med Jersevem in Southnmptonom. Na zemljo je treščilo 200 m daleč od jersey- i skega letališča.	j
Pariz, 4. nov. br. Franccfka vlada je uradno povabila angleškega min. predsednika Chamberlaina in zunanjega min stra lorda Kaiifaxa. naj od 23. do 25. novembra obiščeta Par z. Chamberla n in Hali-fax sta povabilo spreje'a V diplomatskih krogih domnevajo da bo pri tej priliki prišlo do zelo važnih razprav o skupnem stališču Anglije in Francije glede predlogov Italije in Nemč ie o bodoč' ureditvi Evrone in medsebojnih odnošajev med veies'?ami.
*
smrti"
Par'7. J. nov A A. »J.latm poroča iz T.ondma' Za žarki smrti so angleški in-ž njer;: sedaj znašli tako imenovani .-.zid smrt r, skoz katerega se ne bo mogla prebiti nobena nrmada ha bojnem polju. Snoči je bil nJnJstru za kcor.l nacijo To-nu-.su Tnskipu izročen izčrpen popis tega oikritja. za katr^-ega pravijo, da je senzacionalno. Podrobnosti drže v popolni taino3ti.
Udeležba Jugoslavije na olimpiadi sta Finskem
Zagreb, 4. nov o. Tu se j? sestal jugo-ilovenski olimp jskj odbor, ki je glede na povab lo finskega prired teljskega odbora za o)imp!ado v Helrinkih sklenil, da bo Jugoslav:ja na tej olimpiadi sodelovala.
Samomor zakonskega para v bedi
Zagreb, 4. nov. o. V pretekli noči je bil v Zagrebu v tragičn:h okoliščinah izvršen dvojni samomor, življenje s'a si vzela bivši šef mestnega pogrebnega zaveda Matko Hanževački in njgova žena Zora. Pred tremi lerj je bil Hanževački zaradi poneverbe okrog pol milijona dinarjev obsojen na tri lete. ječe. Ko je pred meseci priSel iz zaporov, ni mcgel najti službe in je živel a svojo ženo v veliki revščini. Zato sta sklenila ;'z>vršiti samomor in sta se v preteku noči v svojem stanovanju obesila.
NJ. Vis. knez namestnik v Bukarešti
Bukarešta, 4. novembra. AA. Nocoj ob 18. je dospel t dvornim vlakom preko Žcm-bolja v Bukarešto Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V njegovem spremstvu sta prispela tudi minister dvora Milan Antič in ad-jutant Nj. Vel. kralja polkovnik Durbešič. Ne dvorni postaji v Bukarešti so se pred prihodom dvornega vlaka zbrali predsednik rumunske vlade patriarh Miron. več ministrov in generalov, bukareški župan in mnogi drugi predstavniki. Nekoliko pred
18. uro je prispel na postajo Nj. Vel. kralj Karol v družbi prestolonaslednika Mihaela.
Knez namestnik Pavle je izstopil iz vagona v uniformi rumunskega 3. obmejnega
bataljona, katerega častni poveljnik je. Najprej se je prisrčno pozdravil s kraljem Karolom in prestolonaslednikom Mihaelom, potem pa se je z vsem; prisotnimi člani vlade odpeljal z rumuoskim kraljem in prestolonaslednikom v novi dvor.
Svečanosti v Rimu
Musnolini bivšim bojevnikom ob 20 letnici konca
svetovne vojne
Rim, 4. nov. AA. Davi se je v Rimu pričela proslava 201etnice zmage. Na ulicah so se ž« v ranih urah razvrstili bivši bojevniki iz vseh krajev Italije z, 8.000 zastavami ln več sto godbami. Zbralo se je okrog 100 000 bivših bojevnikov, na katere je imel Mussolini naslednji nagovor: Proslavljamo dvajsetletnico zmage, ki 60 jo prinesle naše armade, bojna mornarica in letalstvo meseca oktobra 1 191^ ln s tem zaključile svetovno vnlm R:|< je treba 20 bitk t-> mp?" .-v :un.<ške borbe da ie zri'*1" cesarstvo ki je bi-'o '»"t'" « -vražnik Italije, in da ste po-• nsp.stnve do "»vetih m naravnih mej naše domovine. Ni bila zaman prelita kri 700.000 tovarišev .ki so padli v borbi kajti njihov nesmrtni duh bdi nad nami. Preživeli ste vojno in p ponosom spominjate vsega, kar ste doživeli Vi se niste borili proti narodom, temveč proti armadam močno organiziranih in vojaško dobro pripravljenih Naši včerajšnji na-sprotnik< so že večkrat izrekli priznanje
italijanski hrabrosti. Po 20 letih se ta zmaga, zedinjena s fašizmom, čas'vno sklada z začetki resničnega miru in pravice za ves svet.
Na političnem nebu Evrope se modrina, in vedrina čimdalje bolj širita. Odgovorni državniki delajo za ta cilj. vendar pa bi bilo neprevidno z naše str?ni. če bi se spuščal-" v pre'irnn optimizem. So ljudje, ki «e ?!:sii čutijo prizadete z dejansko aiirn-j ureditvijo Evrope in z ljudomilo politiko osi Rim-Berlin in ki sanjajo z odprtimi očmi o nemogočih stvareh. Zaradi tega, tovariši, je treba še vedno spati z glavo, naslonjeno na puško, kakor smo delali v strelskih jarkih. Ko se bos'e vrnili v svoje domove po tem veličastnem rimskem dnevu, povejte svojim otrokom, da imajo neprecenljivo prednost, da se razviiejo v cesarskem ozračju fašizma, kar je dokaz zmage ki pomeni voljo, hrabrost in absolu'no žrtvovanie za domovino.
Muss?linijev govor je množica sprejela z dolgotrajnimi ovacijami.
Daladierova pooblastila
Novi francoski finančni minister Reynaud bo zahteval podaljšanje pooblastil za več mesecev
Pariz, 4. nov. b Poslednja rekonstrukcija kabineta, ki se je izvršila z izmenjavo resorov med Marchandeaujem in Reynau-dom, kakor se zdi. ni vplivala pomirjevalno na notranjepolitični razvoj Po vtisu v parlamentarnih krogih prevladuje v strankah še vedno precejšnja negotovost in zmedenost. Marinova skupina je v posebni resoluciji zavzela nasproti vladi stališče nezaupanja Resolucija zlasti kritizira neprestano zavlačevanje finančnih reform, za katere je vlada pred mesecem sama nujno zahtevala pooblastila, ne da bi se jih do sedaj poslužila Marinova parlamentarna skupina zahteva nadalje od vlade formalno izjavo da ne bo začela nikakih konkretnih pogaianj o odstopu francoskih mandatnih ozemelj
Socialisti se pripravljajo na sejo svoje- ' ea glavnega odbora v soboto, na kateri bodo zavzeli svoje stališče nasproti vsem
aktualnim notranjepolitičnim vprašanjem. Kolikor je mogoče že sedaj presoditi po razpoloženju v njihovih vrstah, so nasprotniki in zagovorniki vlade med socialisti v ravnotežju in prevladuje zato mnenje. da bo odločilnega pomena za potek jutrišnjih razprav stališče vodilnih socialističnih krogov, zlasti Bluma, ki bo nedvomno poskušal doseči enoten nastop stranke in sindikalnih organizacij.
Ker je zelo verjetno, da bo vlada dne 15. t. m zahtevala podaljšanje svojih pooblastil. bo stališče socialistov, ki so se prj prejšnjem izglasovanju pooblastil vzdržali glasovanja, odločilnega pomena. Novi finančni minister Revnaud bo baje zahteval podaljšanje pooblastil ne le za nekaj tednov, temveč za več mesecev. Za primer, da bi se socialislj izrekli proti podaljšanju pooblastil, bo zanimivo stališče, ki ga bodo zavzele desničarske stranke.
Volilno
Tretji volilni govor predsednika vlade
V	nedeljo bo volilni shod JRZ za severni del Vojvodine v Petiovgradu Glavni govornik bo predsednik vlade dr Milan Sto-jndinovič Na shodu bodo sodelovali pristaš: -TRZ iz desetih «rezov.
V	starobečeiskem srezu je bila postavljena na IMi TR7 kandidatura ministra za poljedelstvo g Svetozarja Slankoviča. Njegov namestnik bo odvetnik in starešina vol vod nskih gasilcev Milan Mntič
Ljot££evska kandidatura v krškem srezu
Iz Krškega nam poročil 10. h je tamošnje sresko sodišče v četrtek potrdilo po zakonu predpisane listine za sresko kandidaturo g. Lumirju Stovičku iz Leskov-ca, ki namerava kandidirati na državni kandidatni listi Dimitrija Ljotiča. V krškem srezu je to prvi kandidat, ki si je dal z.a sedanje volitve potrditi potrebne volilne listine.
Skupna opozicijska
kandidatura v Beogradu
Beograd z Zemunom in Pančevom voli pet poslancev Vse stranke tn skupine, ki sodelujejo na državni kandidatni listi dr. Mačka, bode postavile za Beograd skupno kandidatno listo. Na prvem mestu bo kandidiral vodja bivše demokratske stranke g. Ljuba Davidovič.
Kandidature bivših samostojnih demokratov
Kakor poročajo zagrebški listi, bo med vod telji bivše SDS kand diral predsednik stranke Adam Pribičevič v srezih Kore-nica in Vučitrn, Večeslav Vider v srezih Garešnica in Grubišno polje, dr. Srdjan Budisavljevič v srezu Otočac, Sava Kosa-novič pa v srcz'h Ogulin in Gračac.
Zivkovieeva kandidatura v negotinskem srezu
V	sredo je bila v Negotinu konferenca delegatov JNS in srbske združene opozicije. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bo skupni kandidat vse opozicije na dr. Mačkovi listi v Negotinu predsednik JNS Peter Zivkovic Glede namestnika so kandidati sklenili, da bo določen po prihodu Petra 2ivkoviča, ki bo imel v nedeljo in prihodnje dni več sestankov v negotinskem srezu. Svojo kandidaturo je prijavil političnemu odboru JNS tudi bivši senator in dolgoletni narodni poslanec Milutin Dra-govič- Kandidiral bo v jab1an'škem srezu.
O akciji zagrebških disidentov
O akcij' g. Demetroviča in njegovih prijateljev, ki so izstopili \z JNS, poroča včerajšnji »Slovenski dom«:
Jura j Demetrovič, Ante Kovač, Cvetič in podobni jugoslovenarji nimajo sreče. Iz JNS so izstopili "n se začeli ponujati na vse strani. Slednjič so se hoteli obesiti na JRZ. V svojem nesrečnem položaju pa ni-
so bili nič kaj skromni. Prišli so v Bel-grad in zahtevali, naj j h JRZ sprejme na listo, vendar pa v okrajih, kjer bodo kandidirali oni, JRZ ne sme postaviti nobenega svojega kandidata. Demetrovič, Ko-i vač in Cvetič so torej hoteli, da bi jim i JRZ men: nič tebi nič podarila mandate, i V Belgradu pa so rekli tako. da gospodje ' lahko postavijo svoje kandidature koder I hočejo, vendar pa bo JRZ povsod postavila svoje ljudi. Generali brez vojske pa se niso upali postaviti svoj:h kandidatur, čeprav so imeli zmerom polna usta, da je ves narod za njimi. Vsi t: brodolomci ne vedo, kam bi.«
Volilci v vrfeaski banovini
Vrbaska banovina ima 284.047 vpisanih volilcev. Od tega je pravoslavnih 165.587 ali 58.30 odstotka, muslimanov 69.651 ali 24.50 odstotka, katol'čanov 45.711 ali 16.09 odstotka, protestantov 7722 ali 0.82 odstotka in drugih 326.
Da končne fapssiske zmage fe še daleč
fcanghaj, 4. nov. A A. (DNBK Glavni poveljnik japonskih čet v srednji Kitajski, general Ha ta, je danes po svojem prihodu v Hankov izjavil, da je sedaj bolj kakor kdaj prej prepričan, da je še dolga pot do zaključka sovražnosti. Izguba Hankova pomeni sicer za Cangkajška hud udarec, vendar pa zavzetje mest v Vuhanu še ne pomeni zadnje obdobje v teku sovražnosti.
Pravoslavni vladika v Berlinu
Berlin, 4. nov. Nemški minister za vere je odobril izvolitev pravoslavnega episkopa Serafina za pravoslovnega vladi-ko v Berlinu in Nemčiji, ki ga je izbral v Sremskih Karlovcih aihijerejski zbor ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu.
Zavod za kolonialne vede v Hamburgu
Hamburg, 4. nov. AA. Na hamburškem vseučilišču je b:l zopet ustanovljen zavod za kolonialne vede. V prvem semestru bo-| do predavanja o zemljepisju Afrike, nato 1 pa o zdravstvenih razmerah v tropskih ! deželah. Prav tako bodo štiri predavanja I o položaju domačinov v Kamerunu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Pretežno vedro vreme, precej oblačno v severnih krajih in sredi države. Nekoliko mrzlo je v Bosni in v zapadnih delih. Najnižja toplota Tuzla —4, najvišja Mostar 19 C.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej državi, z jutranjo meglo v dolinah rek in kotlinah, nekoliko bolj oblačno v severnih krajih, čez dan topleje, ponoči hladneje, ponekod mraz.
Zagrebška: Vedro, ponekod nekoliko oblačno, zjutraj megleno.
Dunajska: Oblačno, cd časa do časa deževno, viharni vetrovi, temperatura brez spremembe.
^aši kraji in ljudje
Ogenj v trboveljskem rudniku pogašen
Delo se bo že danes lahko nadaljevalo
Trbovlje, 4. novembra
Komaj Je Sla mimo poslednja rudarska žrtev, že je naš rudniški revir razburila nova vest o nezgodi, ki se je pripetila v zapadnem obratu trboveljskega rudnika. Ob 3. zjutraj je v zapadnem rovu zajel delavce ogenj, ki je moral že več dni tleti med novo odkritimi plastmi in ki je pri odkopavanju izbruhnil z elementarno silo. Požar je zavladal v precejšnjem delu premogovnega odkopa, se lotil lesenih jamskih naprav in zažgal tudi trojne trakove za prenos premoga v dolžini 160 m.
Rudarji, ki so bili na delu, so pravočasno opazili nevarnost in se umaknili pred požarom, razvijajočimi se plini in hudim dimom, v katerem bi utegnil marsikdo izmed njih izgubiti orientacijo in morda tudi življenje. Uprava zapadnega obrata pod vodstvom obratovodje inž. Roglja je prihitela na pomoč z vsem} tehničnimi sredstvi. Ravnatelj rudnika inž. Blskupski je prišel sam takoj na kraj nezgode in je ukrenil vse potrebno, da se požar omeji ter obrat obvaruje občutnej-ae škode. Tehničnemu vodstvu se je posrečilo požar omejiti ter do nocoj tudi zadušiti. Delavci, ki so bili preteklo noč na
delu, so zapustili rov vsi zdravi in nepoškodovani, kar je pripisati odlični tehnični organizaciji zapadnega obrata, škoda je pa precej obsežna, ker so delno poškodovani in uničeni rovski stroji. Cenijo jo nad 100.000 din.
Zapadni revir je največji obrat trboveljskega rudnika z najjačjo produkcijsko kapaciteto in zaposluje nad 700 delavcev. Kljub velikemu obsegu je prvovrstno tehnično opremljen ter razpolaga z vsemi sodobnimi rovskimi napravami za odkopa-vanje in prevoznimi sredstvi, tako da je v vsakem pogledu zagotovljena največja varnost obrata in delavcev. Temu se pridružuje tudi sigurni način odkopavanja v širokih frontah, ki omogoča koncentracijo obrata, kar je življenjske važnosti za delavce in podjetje, ker se s tem premogovni sloji zelo razčlenjujejo. Vodstvo rudnika in vsi inženjerji zaslužijo pohvalo, ker so z energičnim in treznim nastopanjem izvršili izpraznitev jam, ne da bi bil katerikoli rudar poškodovan. Storjeno je bilo vse, da delavstvo tudi z izgubo zaslužka ne bo prizadeto, že jutri se bo Spet pričelo redno delo.
Milijonska škoda po požaru na Pohorju
Gasilci so z odločnim nastopom omejili besnenje ognja
Maribor, 4. novembra
V ranih dopoldanskih urah se je po Mariboru razširila vest o požarni katastrofi, ki je doletela lesnega veletrgovca Avgusta Loschnigga pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Požar je bil viden daleč po Pohorju in je med največjimi, kar jih pomnijo najstarejši Pohorci, saj presega škoda milijon dinarjev, medtem ko je bil lastnik zavarovan za komaj 200.000 dinarjev. Posrečilo se je vendarle obvarovati ogromne količine izdelanega lesa, katerega vrednost cenijo na več milijonov dinarjev.
Ugotovili smo naslednje podrobnosti: Davi okoli % 2. je zajel ogenj žago v ta-kozvani Kurji vasi, ki leži ob cesti med Devico Marijo v Puščavi in trgom Sv. Lovrencem. Tukaj ima g. Loschnigg nagrmadene ogromne množine lesa ter veliko skladišče že izdelanih sadnih zabojev za prevoz sadia. V skladišču je bila pripravljena med drugim večja zaloga lesenih zabojev za Palestino. Iz žage so se valili gosti oblaki dima. Z bliskovito naglico so prešli plemeni iz žage na bližnje skladišče. Kmalu potem, ko je bilo plat zvona, so prihiteli k požaru šentlovrenški gasilci. Prebivalci Sv. Lovrenca in okolice so se prebudili, zapustili stanovanja in stekli peš in s kolesi proti požaru, poma-
gat gasit. Kmalu za tem so pribrzeli z dvema gasilskima vozovoma tudi vrli mariborski gasilci. Gašenje je bilo precej olajšano, ker so gasilci lahko črpali vodo iz bližnjega potoka, ki teče mimo žage. Nevarnost je bila tem večja, ker je bila žaga v zadnjem času v polnem obratu, saj je imela veliko naročil za izdelavo lesenih zabojev Ob cesti pa so bili nakopičeni ogromni skladj že pripravljenega lesa. Tudi ti bi nemara zgoreli, ko bi ne pribrzeli v rekordnem času mariborski gasilci, ki se jim je z odločnim nastopom posrečilo, da so ob vnetem sodelovanju domačih gasilcev ogenj omejili Prihiteli so tudi gasilci iz Selnice. Studencev in Ruš, ki pa jim ni bilo treba poseči v akcijo, ker je bil ogenj med tem že omejen. Gasilci so z napornim, večurnim gašenjem obvarovali ostali del skladišča, kjer so bile nepregledne množine dragocenega materiala.
Mariborski gasilci so se odpeljali iz Maribora davi okoli 3. in so se vrnili ob % 9. Glede vzroka požara domnevajo, da so se na pogonskem kolesu žage vneli leseni ležaji. Ob ležajih je bila žagovina, ki je pričela tleti in se je vnel les v bližini, tako da se je ogenj kmalu razširil na vso žago in odtod na bližnje skladišče.
»Umorjena« Neža Vrbovškova se je pojavila
včeraj v Celju
Senzacionalen preokret v zvezi z umorom v čretu
Celje, 4. novembra Včeraj smo poročali, da so pazniki okrožnega sodišča spoznali po fotografiji neznane ženske,'ki je bila najdena umorjena na praznik vseh svetih zjutraj ob Voglajni v Čretu pri Celju, v umorjenki 491etno posestnikovo ženo Nežo Vrbov-škovo iz Ratanjske vasi pri Rogatcu. Dva orožnika iz štor sta se včeraj podala v Ratanjsko vas k možu Neže Vrbovškove, 661etnemu posestniku Francu Vrbovšku. Ugotovila sta naslednje podrobnosti:
Franc Vrbovšek se je poročil z Vrbov-gkovo letos 17. julija. Seznanil ju je bil neki trgovski potnik. Neža Vrbovškova je prinesla s seboj 10.000 din dote in je možu obljubila, da bo skrbela zanj kakor za svojega očeta. Kmalu pa so se začeli med zakoncema hudi prepiri in prišlo je tudi do dejanskih spopadov, tako da je moral stari in slabotni mož večkrat bežati pred ženo in se zakleniti v sobo. Zakonca sta živela skupaj samo 10 dni. žena je bila osumljena, da je hotela svojega moža dvakrat zastrupiti. Zato so jo aretirali in oddali v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Celju, kjer je ostala šest tednov, na-ksir so jo izpustili. Neža Vrbovškova se je vrnila iz preiskovalnega zapora v Ratanjsko vas, a ni šla k svojemu možu, marveč k nekemu sosedu. Kmalu pa je
spet izginila iz Ratanjske vasi. Njen mož pravi, da je vzela s seboj 10.000 din. ki so bili njena last. Mož je tudi izpovedal, da je imela žena mnogo prijateljev in znancev. Franca Vrbovška sta orožnika odvedla v Celje, kamor so prispeli v četrtek z vlakom ob 19.25. Orožnika sta odšla z Vrbovškom takoj v gostilno »Ameriko« na Spodnji Hudinji in ga konfron-tirala s tamkajšnjo natakarico. Natakarica je izjavila, da Vrbovšek ni oni mož, ki je bil večer pred umorom z Vrbovškovo v gostilni »Ameriki«.
V zadevi pa je nastal danes dopoldne senzacionalen preokret. Danes ob 11.15 se je namreč pojavila »umorjena« Neža Vrbovškova nenadno v pisarni odvetnika g. dr. Ernesta Kalana, kj jo zastopa v njeni zadevi. Vrbovškova hoče doseči samo premoženjsko razdelitev. Za prihodnje dni je pozvana na sresko sodišče v Rogatcu zaradi prestopka krive obdolžitve po § 140 k. z. Vrbovškova je bila vsa presenečena, da so spoznali njo v umorjenki.
Odvetnik g. dr. Ernest Kalan je takoj telefonično obvestil orožništvo v štorah o senzacionalnem preokretu. Umor je postal s tem še zagonetnejši. Oblasti bodo ukrenile vse potrebno, da čim prej ugotovijo pravo identiteto umorjene in najdejo sled za zverinskim morilcem.
Zlorabe v mestnem desinSekcijskem zavodu
Fred sodiščem se zagovarja nadoficijal France Kovačič
Ljubljana, 4. novembra
Pred malim kazenskim senatom se je danes dopoldne pričelo kazensko postopanje proti 54-Ietnemu pisarniškemu nadoficialu ljubljanske mestne občine Francu Kovačiču, ki je obtožen, da je kot desinfektor, pride-ljen mestnemu desinfekcijskemu zavodu, zagrešil od 1. 1930 — 1935. večje zlorabe predvsem na škodo mestne občine. Razprava, za katero vlada v ljubljanski javnosti precejšnje zanimanje, še posebej med usluž-benstvom mestne občine, je predvidena za dva dneva. Senatu predseduje s. o. s. Bre-lih, prisednika pa sta gg. s. o. s. Kralj in Gore-ean. Obtožnica, ki jo zastopa državni tožilec g. Fran Sever, obsega nad 50 s strojem tipkanih strani, od česar odpade samo na tenor obtožnice okrog 14 strani, ostalo pa na razloge. Obtoženca zagovarja odvetnik dr. Pegan.
Kaj pripoveduje obtožnica
Samo čitanje obtožnice je dopoldne trajalo skoraj dve polni uri. V devetih točkah navaja obtožnica podrobno vse očitane delikte, po katerih bi škoda, povzročena na škodo mestne občine znašala nekaj nad 40.000 din. Najprej navaja obtožnica 18 primerov, v katerih naj bi bil Kovačič v 1. 1930. — 34. v blagajniško knjigo desinfekcijskega zavoda vpisal manjše zneske kot vplačilo strank kakoT pa je od njih inka-siral denarja, razliko pa porabil zase. Druga točka obtožbe je dolžila Kovačiča, da je od novembra 1. 1930. do julija 1931. pri računu Alojzija Adamiča lažno vpisal, da se znesek 78 din zaradi neizterljivosti črta. Tretja očka je navajala, da je v 12 prime-
rih pri računih za desinfekcijo stanovanj vpisal v poslovne knjige, da se računi zaradi siromašnosti strank plačajo iz mestnega zaklada, v resnici pa je navedenim osebam izročil račune in inkasirane zneske porabil zase, torej zagrešil utajo. Četrta točka obtožbe je navajala 10 primerov ponarejanja podpisov strank na poštnih nakaznicah odnosno čekih, s katerimi naj bi bil Kovačič poslal mestnemu poglavarstvu kot plačilo za izvršene desinfekcije stanovanj, ko je mestno poglavarstvo poslalo strankam opomine za plačilo izvršenih des-infekcij. Peta točka obtožbe je nadalje navajala 41 primerov popolne utaje vplačil za desinfekcijo inkasiranih zneskov, šesta točka pa delno utajo večjih zneskov v dveh primerih. Naslednje točke obtožbe so Kovačiča še dolžile, da je iz vložnih knjižic Mestne hranilnice, na katere je po naročilu dr. Rusa nalagal prebitke iz poslovanja desinfekcijskega zavoda, dvignil skupno 10.636 din in jih porabil zase, da je prodal odnosno odstopil inž. Brusnikii.u 21 praznih steklenic-balonov po 50 litrov, ki so bili last zavoda, in končno, da je 1. 1936. zavedel dr. Cibra, da je overovil nekemu lekarnarju neresnično potrdilo, da je pri njem praktici-ral dr. R. Dušan. S temi zlorabami da je zagrešil zločinstva utaje, zločinstva proti službeni dolžnosti in zločinstva napravlja-nja lažnih listin.
V razlogih je obtožnica najprej obširno navajala, kako je 1. 1930. prišlo do ustanovitve mestnega desinfekcijskega urada pod vodstvom mestnega fizika dr. Mavricija Rusa. Zavod naj bi bil javna socialno zdravstvena ustanova, ki naj bi s podpo-
ro mestne občine siromašnim strankam tudi brezplačno ali po znižani ceni razkuže-vala stanovanja. Blagajniške in knjigovodske posle je v zavodu vodil obtoženi Kovačič, ki je bil obenem tudi desinfektor. Sprejemal je od strank naročila in jih vpisoval v poslovne knjige, nekakšne knjige dolžnikov, poleg tega pa je vodil še blagajniško knjigo dohodkov in izdatkov. Te knjige, kakor je ugotovila 1. 1937. zaključena revizija, so bile sicer vezane, ne pa tudi pagi-rane, oziroma folirane. Nekateri računi so bili signirani od dr. Rusa, a ta praksa se ni izvajala dosledno.
Obtoženčevo poslovanje
Primerjava računov je pokazala, da je | Kovačič zabeležil v knjige kot dohodek manjše zneske kakor so jih stranke vplačale in da se je z razliko okoristil. V preiskavi na magistratu je priznal, da je knjige zaradi prevelike zaposlenosti vodil zelo površno in da se je večkrat zmotil pri vpisovanju. V zagovor je navajal, da ni zmogel dela in da je svojemu šefu predlagal, naj bi vse knjigovodske posle prevzelo mestno knjigovodstvo, da pa o tem predlogu njegov predstojnik ni hotel ničesar slišati. Nasprotno temu je trdila obtožnica, da je obtoženi poslovne knjige skrival pred drugimi uslužbenci, samo da je mogel prikrivati svojevoljnost poslovanja in zaračunavanja pri desinfekcijah.
Le tako da mu je moglo uspeti, da je strankam zaračunaval plačila tudi v tistih primerih, ki jih je v poslovne knjige vpisal zaradi siromašnosti ali plačila nezmožnosti na račun mestne občine.
Prve nerednosti je že I. 1934. ugotovil kontrolor Jožef Langus, ki je zasledil, da je vsota, vpisana kot dohodek desinfekcijskega zavoda, precej visoka, da pa je bil denarni efekt silno majhen. Zaradi tega ?« županu predlagal, naj se vse knjigovodske in blagajniške posle prenese na mestno knjigovodstvo. To poročilo je župan dr. Puc odobril. Temu pa je sledilo še poročilo dr. Rusa v tem smislu, da bi ostalo vse poslovanje zavoda pri starem. Tudi to poročilo je župan odobril. Kontrolni urad, ki je iskal ta poročila in odobritve, jih ni mogel najti. Šele na ponovno urgiranje kontrolorja Langusa so mu bile izročene knjige, gotovina in hranilne knjižice in uvedena je bila ponovna revizija, ki jo je vodil knjigovodja Milan Florjančič. Ta je opazil primere utaje potom vknjiženja pod »Predujem«, to je: plačila iz računa mestne občine za siromašne. Na te ugotovitve je Kovačič sam obiskal v knjigah vpisane stranke in jim izročil gotovino s prošnjo, naj izročene zneske še enkrat nakažejo mestni blagajni. Če strank ni mogel dobiti, je sam nakazal odpadajoče zneske za prizadete stranke in ponaredil njih podpise na nakaznicah. Tako so se 1. 1935. začela stekati v blagajni nakazila za v 1. 1930. —32. izvršene desinfekcije, za katere je blagajna razposlala terjatve.
V razlogih je obtožnica nadalje navajala. da je imel obtoženi dokaj dobro plačo, da pa mu je vendarle primanjkovalo denarja za odplačevanje hiše. V preiskavi se je zagovarjal, da je vsem tistim strankam, ki sploh niso bile vpisane v knjigi dolžnikov, izvršil desinfekcije na svoj račun z lastnimi preparati. Zvračal je vso krivdo na dr. Rusa, češ da se mu je hotel maščevati ker si je neupravičeno zaračunaval honorarje za desinfekcije, pri katerih ni nikdar sodeloval. Trdil je nadalje, da je inkasirane zneske, v kolikor jih ni oddal, porabil za nabavo strupov, ker so bili krediti, predvideni v rednem proračunu za nabavo blaga že izčrpani. Glede utaje denarja, dvignjenega iz hranilnih knjižic, se je zagovarjal, da je po nalogu dr. Rusa nalagal, prebitke iz denarnega poslovanja v Mestno hranilnico, dvigal pa je potem posamezne zneske za plačilo nabavljenih des-infekcijskih sredstev. Kontrolni urad je po navedbi obtožnice ugotovil, da so bili vsi stroški desinfekcijskega zavoda kriti iz rednih dohodkov in da ni najti kakih računov, katere bi bil moral zav^d do višine posameznih dvigov izplačati Knjižice pa so bile vinkulirane na obtoženca in na dr. Rusa. Na mestnem fizikatu razen teh dveh nihče ni vedel za te knjižice, ne za njih število in višine vlog. V resnici je bilo teh knjižic sedem, vloge pa so znašale skupno nad 90.000 din.
Zaračunavanje nagrad
Ob začetku poslovanja zavoda je župan dr. Puc dovolil, da so se zaračunavale nagrade v iznosu 100 din. Po 30%» od tega sta dobivala dr. Rus in obtoženec, 20% pa druga dva desinfektorja. Obtoženi pa je cesto prekoračil zaračunavanje teh nagrad tudi do višine 600 din. Ker so prodajali strankam in jim zaračunavali desinfekcije tudi do 100% več kakor jih je stala nabavna cena za desinfekcijska sredstva, se je zavod sčasoma razvil v dobičkanosno podjetje.
Obtoženi je že v preiskavi zvračal krivdo na dr. Rusa. Po izpovedbah slednjega v preiskavi in po podatkih, ki jih je preiskava zbrala iz pričevanj mestnih uslužbencev, pa je stvar bila drugačna. Dr. Rus je izpovedal, da je Kovačič sam skrival knjige in odvzemal drugim uradnikom delo, češ da so nesposobni. Dr. Rus mu je popolnoma zaupal. Kovačič mu nikdar ni tožil, da ima preveč dela in tudi ni hotel nikomur drugemu kaj dela odstopiti. Dr. Rusu je zameril, ko je nekoč odred'1 delitev dela tudi na druge uradnike. Iz tega sklepa obtožnica, da je obtoženi vsa leta zlorabljal svojo funkcijo in da se je izogibal vpogledu v poslovanje zaradi bojazni, da mu ne bi prišli na sled. V razlogih je obtožnica izrazila tudi domnevo, da je moral obtoženi zaslužiti precej denarja tudi s provizijami pri nabavah potrebščin za zavod.
Potek razprave
Po prečitanju obtožnice je sledilo zasliševanje obtoženega. Trajalo je do opoldanske prekinitve ob 13. uri. Obtoženi je v bistvu vztrajal pri svojih priznanjih iz preiskave, toda vseskozi je zanikal, da bi si bil kajkoli v denarju prisvojil. Predsedniku senata je dajal na podrobna vprašanja mirne in jasne odgovore.
Ker so bile nekatere priče vabljene na zasliševanje šele k popoldanski razpravi, je
predsednik senata po zaslišanju obtoženca razpravo prekinil Nadaljevala se je ob 16. uri z zasliševanjem prič, ki jih je prišlo na vrsto okrog 15. Med drugimi sta bila zaslišana bivši župan dr. Dinko Puc in podžupan dr. Vladimir Ravnihar. Prvi je v glavnem pojasnil, kako je prišlo do ustanovitve desinfekcijskega zavoda, ki je bilo po njegovem zatrdilu pravo trgovsko podjetje, podobno ostalim mestnim pridobitnim podjetjem, ne pa kakor je trdila obtožnica, da je bilo eminentno zdravstveno socialno podjetje," ki naj bi v prvi vrsti služilo siromašnim, plačila nezmožnim slojem. Po-
zneje je bil med drugimi zaslišan šg in-dustrijec Kazimir Budna, ki je zavodu dobavljal desinfekcijska sredstva. Ta je izpovedal, da je vsa naročila oskrboval Kovačič sam in da so bila tudi vedno dostavljena na zavodov naslov, Kovačič pa da si je od njega izgovoril 5% provizije, ki mu jo je tudi odobril in jo z njim obračunal.
Ko je bila za današnjo razpravo predvidena snov izčrpana, je predsednik senata razpravo okrog 19. ure prekinil. Nadaljevala se bo ob 8.30 zjutraj in se utegne zavleči pozno v noč.
Zadnja pot univ. prof. inž. Cirila žnidaršiča
Ljubljana, 4. novembra
V prvih popoldanskih urah se je zbralo pred mrtvaško vežo splošne bolnice veliko število pogrebcev, ki so se prišli poslovit od vseučiliškega profesorja Inž. Cirila Žnidaršiča. Ob pol 15. se je pripeljala frančiškanska duhovščina, ki je opravila pogrebne molitve, zatem pa je izpregovoril poslovilne besede dekan univ. prof. dr. Go-sar, ki je v Imenu Almae matris in tehniške fakultete obžaloval prerano smrt pokojnega in ga slavil kot moža izrednih strokovnih sposobnosti in enako izredne znanstvene marljivosti. Obširno je orisal njegovo plodno strokovno udejstvovanje, posebej še kot profesorja tehnike na naši mladi univerzi.
Akademski pevski zbor je zapel pod vodstvom dirigenta Franceta Marolta žalostinko »človek, glej«. Nato se je razvrstil dolg žalni sprevod, v katerem so stopali pred krsto slušatelji gradbenega oddelka tehniške fakultete z vencem in pevci APZ, za krsto pa takoj za sorodstvom celotni profesorski zbor tehniške fakultete, dalje g. rektor univerze s prorektor-
jem in vsemi dekani ostalih fakultet ter številni pokojnikovi prijatelji in spoštova-telji. V cerkvici pri Sv. Križu so akademiki vnovič zapeli žalostinko »Beati mor-tui«, pri grobu pa se je po končanih cerkvenih obredih v prisrčnih besedah poslovil od pokojnega profesorja njegov stanovski tovariš in prijatelj univ. prof. inž. Jaroslav Foerster, ki je v globoko občutenem poslovilnem govoru očrtal odlike pokojnega profesorja žnidaršiča, ki je kot znanstvenik in profesor bil med svojimi stanovskimi tovariši in učenci visoko cenjen, kot prijatelj in človek pa splošno priljubljen. V imenu slušateljev in vseh inženjerskih generacij, ki jim je bil pokojni profesor vzoren akademski učitelj, vodnik in dober prijatelj, se je kratko in zbrano poslovil c. inž. Maks Megušar, akademiki pevci pa so v zadnje slovo zapeli še žalostinko »Blagor mu«. Nato so se pogrebci pričeli razhajati s tesnim občutkom, da so spremili na zadnji poti moža redkega kova, ki mu bo kot znanstveniku in človeku težko najti vrednega naslednika.
Za tisočak zavarovani pogorelci
Sredi noči je v samoti zgorela domačija z mlinom
Litija, 4. novembra
Danes je prišel v Litijo, ves skrušen od duševnih muk in od opeklin, posestnik Jože Brčon iz samotnega naselja Reke-Gozda, ki leži na robu litijskega sreza v smeri proti Besnici. Brčon je živel ob potoku zadovoljno z ženo in štirimi otroki. Posestva je bolj malo, zato je popravil Brčon še mlin. Le malokdaj je zašel do Brčonovih kdo drugi razen tistih, ki so imeli opravka v mlinu.
Zdaj pa so Brčonovi pogorelci in si zastonj belijo glavo, kdo neki jim je ogenj podtaknil. Začelo je goreti sredi noči. Najprej je bil v plamenih hlev. Šele obupno mukanje krave edinke in kruljenje prašičev je prebudilo mirno spečo družino. Bil je poslednji trenutek. Gorela jim je že streha nad glavo; še malo. pa bi postali žrtve ognja tudi sami. Za silo oblečeni so po-skakali iz hiše in hiteli reševati, kar jim je v naglici prišlo pod roko. Gospodar je skočil v hlev in odpel kravo pa prašiče izpustil. Pri reševanju se je močno opekel na
rokah in po glavi, zdaj mu je zdravnik ublažil opekline.
Nihče od sosedov ni prišel na pomoč, saj pa tudi nihče ni opazil sredi noči, kaj se dogaja v samotnem kotičku ob potoku. Šele naslednji dan, ko so prišli Brčonovi sami potožit, kaj jih je doletelo, so jih -sosedje za prvo silo oblekli, čeprav so tudi sami bolj revni. Brčonovi so potrebni nujne pomoči. Vso domačijo so imeli zavarovano za en sam tisočak, a ogenj jim je napravil za 50.000 din škode, zraven sc ob glavni vir dohodkov, ob mlin.
Po nasvetu občanov se je obrnil nesrečni družinski oče s prošnjo na sreskega načelnika dr. Alojzija Gregorina. ki je uvidel težavni položaj obupane družine. Izstavil je dovoljenje, da lahko nabirajo novembra in decembra prostovoljne milodare po našem srezu. B"čon se je zglasil že po Litiji in na sosednjih Vačah, ter je nabral nekaj drobiža, kmetje p3 so mu zaradi pomanjkanja denarja nalcž:!i žita, krompirja in ostalih živil.
Smrtni padec starčka skozi okno
Prišel je na grobove svojcev in se ubil
Litija, 4. novembra. § obvestili o nesreči litijske orožnike, ki so
Včeraj popoldne smo pokopali na litijskem pokopališču 80-le'nega Jožeta B^e-na, ki je postal žrtev tragične nesreče. Zadnja leta je stanoval Bren pri sinu Tonetu, železostrugarju pri TPD v Trbovljah. Prej je bival pri nas kot krojač, s svojo ženo in sinom Polčijem pa je obenem vodil znano gostilno Fortuna sredi trga. Ko je posegla v družino smrt in mu je najprej umrla žena in nato še sin Polči, se je vdovec preselil na stara leta k Tonetu v Trbovlje. Vsako leto pa je prihajal k nam v Litijo na grob žene in sina in z njim seveda tudi ostala družina. Tako je bilo tudi na letošnje Vse svete.
Stari mož, ki bi vsak čas dopolnil osmi križ, je bil letos na pokopališču še bolj potrt kakor prejšnja leta. Prijateljem in znancem, ki so ga srečali in mu stiskali roko, je potožil, da ga teže leta in ima zdaj le še edino željo: da bi bil pekopan na tukajšnjem pokopališču ob soprogi in sdnu. Nihče ni tedaj pomislil, da se bo staremu možu poslednja želja tako kmalu izpolnila. Zvečer se je zadržal Jože Bren*s sinom, ostalo družino in prijatelji pri Lindnerju. Sina je spremil še na vlak, sam pa se je izgovoril, da bo pohitel na grobova še na verne duše. Prenočevat je šel stari mož k Lundrovim na predilni-ških stavbah. Prepustili so mu posteljo v kuhinji, sami pa so se umaknili v sobo. še preden je zaspal, so mu dobro naložili v štedilniku, da bi mežiček ponoči ne čutil jesenskega mraza.
Kako se je godilo ponoči, Lundrovi niso čuli. Navsezgodaj, ko so hoteli v tovarno in so pogledali v kuhinjo, je bila postelja prazna. Ko so opazili odprto okno, jih je obletela zla slutnja. In res, ko so stopili k oknu, so ugledali še v jutranji poltemi na tleh pod oknom črno kepo. Brž so stekli po stojnicah iz n. nadstropja na dvorišče in so našli Brena negibnega, s počeno lobanjo. Lundrovi so
ugotovili dejanski stan. Vse kaže, da je postalo Brenu ponoči vroče, odprl je okno, pa se je preveč nagnil. Siromak je treščil kakih 10 metrov globoko in je bil nedvomno pri priči mrtev.
Mlad obupanec
Maribor. 4. novembra
Samomoroma viničarja Mojzesa pri Sv. Juriju ob Pesnici, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, in 56-letnega Matije Krambergerja v Delavski ulici 10. je sledil nov prostovoljni obračun z življenjem. Davi ob 2. sta se zaljubljenca, ki sta se sprehajala ob Dravi po promenadni poti na desnem dravskem bregu, spotaknila ob mlajšega moškega, ki je negibno ležal sredi pro-menadne poti pod moško kaznilnico. Že sta šla naprej, misleč, da gre za pijanca, ko sta oba začutila skrb /a usodo na tleh ležečega. Vrnila sta se in si moškega natančneje ogledala.
Opazila sta. da je moški krvav. Stekla sta na Pobreško cesto in sporočila stražniku, kaj sta videla. Stražnik je dognal, da je mlajši moški že mrtev. Komisija, v kateri so bili sodni zdravnik dr. Zorjan, vodja kriminalnega oddelka Cajnko in daktilo-skop Grobin. je ugotovila, da gre za samomor. Mrtvec je imel samokres v žepu, kar daje sklepati, da je imel še toliko moči, da je po samomoru spravil samokres še v žep. Komisija je dognala identiteto mrtveca Je 16-letni Milan Tihel iz Vrtne ulice štev. 5 na Pobrežju, ki je bil uslužben pri neki mariborski tvrdki. Komisija je dognala, da je Tihel samokres 4 krat sprožil, pa je očividno zaradi slabe municije šele peta krogla opravila svoj krvavi posel. Šla je tik pod srcem. Tihla so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Kaj je mladega fanta gnalo v smrt, še ni povsem jasno,	;
---
»JUTRO« 8t 357.
Sobota, 6. XL
Matineja ob 14.15 url!	Kino Matica 21-24
Mojstrovina režiserja milijonskih filmov CEOTL B. de MILLE-A.
Veličastni vojni ln ljubezenski film lz najburnejših dni ameriške zgodovine.
v gL vlogi GARY COOPER ln JE AN ARTHUR.
Cene od Din 2.50 do 6.50!
TCllVaSllll VUJlll 111 JI J UUV^V I ioni XU1U MMi
BUFFALO BILL
Domače vesti
# Zahvala legije koroških borcev. KO
je pred 20 leti zasijala svoboda našemu narodu, ki se je zanjo boril skozi dolga stoletja, so se že zbirali temni oblaki na severni meji. Tuja sila je že iztezala svoje roke po zemlji, do katere ni imela cikate pravice. Nastali položaj je uvidela četica idealnih in nesebičnih mož in mladenič ev, ki so se komaj vrnili lz svetovne •vihre, a so kljub temu bili takoj pripravljeni z orožjem braniti svojo rodno zemljo. po kateri so že dolga leta hrepeneli. Odšli so na severno mejo, se uprli tuji sili ter vodili ogorčeno borbo proti mnogoštevilne jšemu nasprotniku. Mnogo teh borcev, nad 250 po številu, se ni več vrinilo na svoje domove. Darovali so svoje življenje za boljšo bodočnost svojega trpečega in svobode se radujočega naroda. Mnogim je bilo usojeno, da so prelili svojo kri, a se jim je izpolnila srčna želja, da počivajo in uživajo svoj večni sen v ljubljeni domači grudi. Vsem tem padlim borcem, junakom krasi njihove grobove Legi ja koroških borcev, ki se na ta način spominja svojih junaških tovarišev, katerim ni bilo usojeno vrniti se k svojim družinam. To pietetno dejanje omogoča Legiji izvršiti krog narodno-zavednih in uglednih dobrotnikov, katerim se Legija po tej poti kar najtopleje zahvaljuje za blagohotno podporo. Iskreno se zahvaljujejo tudi vsem ki so se spominjali padlih koroških borcev, jim okrasili njihove grobove ter se poklonili njihovemu spominu.
ZIMA
MBAZ
TOPLI PLAŠČI: VELOUR DIAGONAL
m DIN
180.-
F.KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
* Naši arheologi v Rimu. Ravnatelj splitskega arheološkega muzeja dr. Abra-movič in konservator dr. Karaman sta bila zastopnika naših arheologov na IV. kongresu starokrščanske arheologije, ki je bil te dni v Rimu. Pred leti je bil prvi tak kongres v Splitu in je na njem ravnatelj dr. Abramovič podal poročilo o staro-krščanskih cerkvah in spomenikih v Dalmaciji. Na kongresu v Rimu pa je vzbujalo veliko zanimanje poročilo, katero je podal danski arheolog Dygge o tipih staro-krščanskih cerkva v Dalmaciji.
Kdor postane tudi ostane odjemalec
M0T0H0VE KAVE
Vodnikov trg 5, tel. št. 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348.
»Oven« terpentinovo milo sestoji lz najboljših surovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek!
Jubilejna prosvetna akademija graSičar jev
Ljubljana, 3. novembra
V soboto 5. t. m. ob 20 prirede ljubljanski grafičarji v Delavski zbornici v Ljubljani slavnostno prosvetno akademijo z zelo pestrim sporedom. Prireditev bo v okviru proslav 70-letnega obstoja organizacije in bo grafična organizacija s to prireditvijo in s slavnostnimi zborovanji, ki bodo naslednjega dne v večjih krajih Slovenije, zaključila proslavo svojega jubileja.
Spored akademije; 1. Franc Boštjančič: Prosvetno delovanje in prizadevanje grafi-čarjev — govori predsednik prosvetnega odseka organizacije; 2. Ivan Kosi: Geslo
—	poje pevsko društvo Grafika; 3. Dragotin Kosem: 70 let — recitira tajnik organizacije, Slavko Dvoršek; 4. M. Tome: Majeva — poje pevsko društvo Grafika; 5. Emil Adamič: Planinec, solospev — poje grafičar Slavko štrukelj; 6. I. Pavčič: Deklica, ti si jokala — poje pevsko društvo Grafika; 7. Slavko Dvoršek: Na cesto, dramatski prizor — igrajo člani organizacije; 8. E. C. Bach: Pomladno prebujenje
—	igra veliki salonski grafični orkester; 9. B. Mendelssohn: Slavnostna koračnica-igra veliki salonski grafični orkester; 10. A. Dolinar: Na cvetno nedeljo — izvajata veliki grafični salonski orkester in pevsko društvo Grafika; 11. Ivan Kleč: Tovarišem v spomin — deklamira grafična omladina; 12. Ivan Matičič: Gutenberg govori — deklamira grafični zbor.
Program je še tem bolj zanimiv, ker bodo izvajane vse recitacije in deklamacije ter dramatski prizor po delih grafičarjev samih in bodo torej tudi originalne in prvič izvajane. Celo pesem Ivana Kosija Geslo je po besedilu in po skladbi sestavljena po grafičarjih.
Pestra in zanimiva prireditev, ki bo skrbno pripravljena, bo nudila vsestranski užitek.
Cene sedežem so po 10, 8 ln 6 din; stojišča po 3 din. Na blagajni bodo na razpolago podrobni sporedi z označbo oseb, ki nastopajo.
Javnost opozarjamo na prireditev in jo priporočamo. Vstopnice bodo na razpolago tudi v predprodaji.
* Spomenik prvega hrvatskega skladatelja. V Splitu so v cerkvi sv. Frančiška odkrili spominsko ploščo redovniku Ivanu Lukačiču, ki je bil prvi hrvatski skladatelj. Spomenik mu je postavilo glasbeno društvo »Tomislav«. Ivan Lukačič se je rodil v drugi polovici XVI. stoletja in je bil utemeljitelj hrvatske cerkvene glasbe. Odkritju spominske plošče so prisostvovali predstavniki vseh narodnih in kulturnih društev.
• Novi grobovi. Na Razdrtem so pokopali gospo Ivanko Kaučičevo. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Silvester Do-micelj, okrajni glavar v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže na Vi-dovdanski cesti. — V Medvodah je umrl upokojeni šolski upravitelj g. Matija Kenda. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes ob 16. — V Trbovljah je umrl četrtošolec Rado Paš. Pogreb bo jutri ob 16. — V Slovenjem Gradcu je umrl posestnik g. Jože Druškovič. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
ATELJE
BAZANELLA
Po vrnitvi z dvomesečne prakse iz Pariza ZOPET redno dela, ter se cenj. damam priporoča.
GAJEVA ULICA št. 4, pritličje; (v palači za Banko Slavijo).
* Smrt uglednega železarskega strokovnjaka. Včeraj smo kratko poročali, da je v Davosu v Švici nenadno umrl g. inž. Leon D o s t a 1, bivši tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Pokojnik se je rodil 1. 1878. v Opavi v Šleziji. Po srednjih in visokih šolah je služboval v raznih železarnah v Avstriji, Nemčiji in CSR. Bil je več let ravnatelj železarne Poldihiitte v Kladnem ter pri Alpinemontangesellschaft v Donawitzu v Avstriji. Bil je tudi profesor na visoki montanistični šoli v Leobnu. Po odhodu tehničnega ravnatelja inž Kurta Hoff-manna je inž. Dostal nastopil dne 15. maja 1930 službo tehničnega ravnatelja KID na Jesenicah. Pod njegovim vodstvom je KID prenovila in povečala večino obratov na Jesenicah in na Javor-niku. Krona njegovega prizadevanja pa je novi mogočni plavž, ki je zagorel pred enim letom Ravnatelj inž Dostal je bil strokovnjak in organizator prvega reda. Za razvoj KID si je pridobil nevenljive zasluge Pustil je široko obdelano brazdo polno lepih sadov in uspehov. Pred meseci je močno obolel Iskal je zdravja in miru na planini Sv. Križ. v Palermu in v Bohinju. Pred tremi tedni je odpotoval na lečenje v Davos. kjer ga je dohitela smrt. Zapustil je vdovo, sina in hčerko, ki žive na Dunaju. Naj mu bo ohranjen lep spomin.
Pri lenivem črevesja in slabem želodca z nerazpoloženjem za ied zaradi zapeke naj se uporabna že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« erenčica zlasti korist nc domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v iutru izeisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
Oel ree S u H m «
* Šele zimi se bližamo, a že se javljajo
prvi glasniki pomladi. G. Julka Snojeva iz Zagreba, ki se je ob Vseh svetih mudila v Braslovčah, nam je poslala šopek lepo razcvetelih trobentic.
Legija koroških borcev v Ljubljani, priredi v soboto 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Kazine
SVEČANO AKADEMIJO S PLESOM
Ples vodi plesni mojster gosp. Jenko. Igra vojaška godba.
* Izlet na obrtno razstavo v Bolgarijo. Kakor nam javljajo, bo v prostorih hudo-žestvene galerije v Sofiji dne 20. novembra t. 1. otvoritev velike obrtne razstave bolgarskega rokodelstva. Ogled razstav« je zelo priporočljiv za obrtnike, ker se bodo mogli seznaniti s potrebami bolgarskega rokodelskega tržišča. Kakor čujemo, prireja Putnik posebno potovanje pod zelo ugodnimi pogoji, zato top<o priporočamo slovenskemu obrtništvu, da se tega poučnega in koristnega izleta udeleži po možnosti v čim večjem številu. Zveza obrtnih društev ne bo posebej informirala o pogojih udeležbe, zato naj se vsi reflektanti obrnejo direktno do Putnika. Omenimo naj, da ima Zveza z bolgarskim obrtništvom, posebno s predsednikom g. Veki-lovom navezane naprisrčnejše stike, in da je bila že opetovano izražer* stanovska in narodna	>ied bolgarskim in
slovenskim obrtništvom.
I h Ljubljane
u— Pred slovensko javnost stopa krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani prvič z dobrodelno prireditvijo, ki bo drevi ob 21. v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom bana in pod predsedstvom častnega predsednika odbora za proslavo, divizijskega generala Lukiča Prireditev bo v korist siromašnim članom in njihovim rodbinam. Saj so mnogi od njih tudi še ob 201etnici Jugoslavije v skrajnem pomanjkanju. Idealno so se borili za severno mejo, zato zasluži prav sleherni od njih, da ga domovina nagradi vsaj s koščkom kruha. Pomagajte osladiti jim vsaj nekaj ur s skromnimi prispevki! Vse narodno zavedno občinstvo naj drevi obišče dobrodelno prireditev v Kazini. Spored bo vsakogar razvedril.
u— Kolektivna razstava slik Božidarja Jakca. V nedeljo ob pol dvanajstih bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena kolektivna razstava slik našega priznanega umetnika B. Jakca. Ob tej priliki izide obsežen katalog s predgovorom Riharda Jakopiča. Razstava, ki bo nedvomno vzbudila zasluženo pozornost, bo trajala do 28. novembra.
Danes ob 20. „Plavi dtna• mit" in „Lord Nelson" — Kino Moste.
U— Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov vabi svoje članstvo, da se drevi ob pol 2L udeleži proslave 201etnice Jugoslavije, ki jo priredi krajevna organizacija Legije koroških borcev v Kazini.
u— Evangeljska cerkvena občina slavi v nedeljo 6. t. m. ob obletnici smrti velikega podpornika in borca protestantizma, švedskega kralja Gustava Adolfa, praznik reformacije s slovesnim bogoslužjem dopoldne ob 10.
u— Zaradi obračuna vsesvetske akcije so naprošeni vsi, naj na stojnicah ali kjerkoli zbrane odkupnine prineso vsaj do ponedeljka opoldne v mestni socialni urad v pritličju Mahrove hiše ali pa v Mestni dom.
u— Tri skladbe za godalni kvartet bodo izvajali člani Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek 14. t. m. na svojem koncertu v veliki filharmonični dvorani. Vsi trije kvarteti, ki so jih zložili: Rihard Zika, Beethoven in Verdi se prvič javno iz vaje.',o v Ljubljani. Tako so vse tri točke koncertnega sporeda novost za ljubljansko občinstvo. Sloves in dosedanje umetniško delo Ljubljanskega kvarteta pa priporočata obisk koncerta. Vstopnice po običajnih cenah v knjigarni Glasbene Matice od torka 8. t. m. dalje.
Kožuhovino
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telef. 22-62.
u— šentjakobčani otvorijo letošnjo sezono drevi ob 20.15 z dr. Kraigherjevo družinsko dramo »školjko«. Jedro drame je notranji boj Pepine, ki jo je življenje vrglo iz mladostnih idealov v skrajni cinizem in nato zopet v idealno ljubezen, ko se zaljubi v Maksa, brata svojega moža. Napeto dejanje in lep jezik odlikujejo to domače odrsko delo.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj vršil mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/11, telefon 32-84.
DANES in vsako SOBOTO
zvečer
KONCERT
salonskega orkestra v restavraciji grand hotela »Union«.
u— Novo otroško zavetišče se obeta Ljubljančanom na Kai lovski cesti 22. To lepo stanovanjsko hišo z dvoriščno hišico so pred kratkim kupile revne salezijanke od prejšnjega las'nika Lužarja, ki živi v Ameriki, za vsoto 300 000 dinarjev.
u— Združene Ijubljanske podružnice Družbe Cirila in Metoda prirede danes zbirko za božično obdaritev siromašnih obmeinih šolskih otrek. Naj ne V o nikogar, ki bi vsaj z majhnim darom ne prispeval k tej zbirki!
u— 8 000 din je odnesel. Na Vernih duš dan se je neznan tat priplazil v stanovanje Neže Stularjeve na Tyrševi c. 37 Očitno je dobro poznal razmere v hiši, ker mu ni b"'lo treba mnogo truda, da je p:tbs?<°l 8.C00 din, zlato damsko zapestno uro in dva tolarja Marije Terezije in Franca Jožefa.
DANES PREMIERA Rob. StOlZOVe OPERETE ob 16., 19. in 21. ari
Magda Schneider Hans Sdhnker
Paul Kemp in Fritz Imhof
Ni zabavnejšega filma, ni slajše operete polne lepih pesmi, Kino Union
melodij, vedrega humorja in prijetnega razvedrila!	Tel. 22-21
GLASBA ZA TEBE
_ Cestna zapora. Danes bo Večna pot zaprta za ves promet oa 14. do 17. ure. Jutri pa od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure v odseku od Mostca pri igrišču Pano-nije do posestva Herzmanskega v Rožni dolini.
Zvezda ZtivJaciia
vabita; dospela nova prvovrstna vina, kuhinja pod strokovnim vodstvom Ljubljančanom ddbro znanega gosp. Fiala.
u— Sleparski prodajalci heroina in kokaina. Včeraj smo poročali o četrtinki kilograma »heroina«, ki ga je obmejni policijski komisariat z Rakeka poslal v Ljubljano, da Higienski zavod opravi strokovno analizo v zavodu so ugotovili, da je vsebina zavojčka, ki jo je neki tihotapec nudil naprodaj za 9.000 din, navaden ničvreden falsifikat. Policija pa je na sledi še neki družbi sleparjev, ki kupčujejo s kokainom pri katerem pa gre najbrž prav tako za ponarejeno blago. Preprodajalci se nahajajo v mestu, kjer iščejo bolnih, izgubljenih ljudi za svoj plen, riti organizacije pa držijo tudi na Gorenjsko in Notranjsko.
Simfonija „Duma"
Slovenski skladatelj Blaž Arnič je dovršil svojo veliko simfonično skladbo »Dumo«, katere 1. stavek je bil v Ljubljani že izvajan, 2. in 3. stavek, adagio in scher-zo, pa bosta izvajana na koncertu Ljubljanske filharmonije dne 18. novembra v »Unionu«. Poleg Dume je na sporedu tega koncerta tudi Arničeva najnovejša skladba, balet J-Ples čarovnic«.
Iz Celja
e— Celjsko pevsko društvo bo na koncertu v soboto 12. t. m. zvečer v Narodnem domu Izvajalo najbolj priljubljene skladbe slovenskih skladateljev sedanje dobe. Nastopila bosta mešani in moški zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. Peca šegule. ki bo obhajal s tem koncertom desetletnico svojega neumornega dela pri CPD Opozarjamo občinstvo, da izkaže s svojim posetom priznanje kulturnemu delu in si preskrbi o pravem času vstopn'ce, ki bodo naprodaj od srede 9. t. m v knjigarni K. Goričarja vdove.
e— O mladinska organizacija JNS v Žalcu bo imela danes ob 20 v restavracijskih prostorih g. Štefana Zagodeta v Žalcu članski sestanek, na katerega vabi tudi starejše članstvo. Na sestanku bo poročal tudi oporcijski kandidat za celjski srez g. Ivan Prekoršek.
e— Samo še danes do 18. lahko obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
Razen Arničevih del obsega program Bachovo Pasacaglio v priredbi Godickeja, Mozartovo G-mol simfonijo in Musorg-skega skladbo za veliki orkester, »Noč na pus em brdu«. Koncert bo dirigiral Lov-ro Matačič, bivši dirigent naše in sedaj ravnatelj beograjske opere, ki si je kot dirigent utrl pot in dosegel nedeljeno priznanje tudi v inozemstvu. Program je izbral in sestavil dirigent g. Matačič.
I Razkošna revija južne lepote in mladosti z D O R O T H Y L A M O U R v krasni Ijubiivni ^ B	dg	Pesem za pesmijo, zbori, Mehika-Holljnvood.
romanci Mjf[ <1ffl ff jf	Danes ob 16., 19. in 21. uri
ATAOBlAHft^MB	KINO MATICA — 21-24
1
e— Predavanje o gozdovništvu, združeno s predavanjem prvega gozdovniškega filma bo danes ob 20. v r salnici deške meščanske šole. Film je posnet na Martuljku in bo vsakogar zadivil.
e— Izpiti vozačev motornih vozil za
kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v sredo 23. t. m. ob pol 9. dopoldne na sre-skem načelstvu v Celju. Zadevne prošnje je treba takoj vložiti na sreskem načelstvu v Celju.
Iz Marsfnra
a— Vso noe je voziJ sina v bolnišnico.
Lep primer očetovske skrbnosti in ljubezni so doži 'eli v R:toznoju pri Slovenski Bistrici. 18-l^ni viničarski sin Franc Pirš je hotel skočiti preko jarka na ces*o. Pri tem pa je P' nesrečnem naključju treščil na 'la in si s'rl desno nogo. Zdravnik dr. Jagodič je odredil prevoz v bolnišnico. Oče je menda zaradi denarne stiske in ker ni bilo trenutno cenenega vozila na razpolago naloži! svojega poškodovanega. sina na ročni veziček in ga peljal proti Mariboru V rečni voziček je skrbni oče nasul ajdove slame, kamor je položil sina n ga pokril s koruzno slamo. V četrtek ob 23 se je podal na dolgo pot in je včeraj zjutraj ob 6. prispel pred ' vrata mariborske bolnišnice, kjer so zdravniki prevzeli poškodovanega, vsega premraženega Pirša in mu nudili takojšnjo pomoč.
a— Poučen film o Jugoslaviji je predvajala Tujskoprometna zveza »Putnik« v četrtek v dvorani Ljudske univerze, ki so jo Mariborčani popolnoma zasedli. Uvodoma je vodja propagandnega oddelka tukajšnjega Putnika g. Evgen Ber-gant v zgoščenih obrisih prikazal nas'a-nek in pomen dr. Kostičevega filma o Jugoslaviji. Mariborčani so pozcirno sledili brezhibnemu poteku lepega filma v živih barvah, ki plastično prikazuje posebnosti in lepote naših krajev in ljudi v najzna^ meniteiših tujskoprometrdh središčih Jugoslavije.
a— Matična vest. Da dobi Javnost nekoliko vpogleda v delovanje matične glasbene šole, je šolsko vodstvo sporočilo število gojencev za posamezne predmete: Klavir 88, gosli 52, solopetje 20. violončelo 6, pripravljalni tečaj 17, glasbena teorija 65. dijaški orkester 24, komorne vaje 6, dekliški zb:>r 20. Vse predmete obiskuje skupno 298 gojencev.
•a— šah»vske n»viee. v osmem kolu šahovskega prvens'va UJNŽB je Kuster premagal Marvina, An te Reinsbergerja, Lukež sen. Karla, Rupar Voduška, šket Pečeja, Geiger Mišuro. Skala in Lukež jun. sta prekinila partijo. Stanje po 8. kolu je: Kuster 7 in pol, Ante 5 in pol. Peče 5. Marvin in Rupar 4 in pol (1), Re;ns-berger, Mišura. Lukež sen. 4 in pol, Skala 4, Lukež jun. 3 (1), šket 3. Geiger 2, Vodušek 1. Prekinjeni partiji: Ante je dobil proti Pečeju, Peče pa proti Ruparju.
Kraljica zračnih višav |
fsm
DANES ob 16., 19. in 21. url premiera odličnega francoskega filma V naslovni vlogi priljubljena filmska umetnica ANNABELLA, poznana iz prelepih filmov »Ciganska kri« in »Trdnjava tišine«. Sijajen prikaz tovarištva in požrtvovalne ljubezni ter veselih in žalostnih trenutkov v življenju najsmelejših osvajalcev zračnih višav. — KINO SLOGA, tel. 27-30.
Leiga proslava nase svobode
Skladatelj L. M. škerjanc s svojo simfonično kartato »Zedinjenje" poveličal %fi letnico naše svobode in
države
L. M Skerianc: Kratka analiza simfonične kantate »Zedinjenje«. za soli. zbor in orkester. H koncertni izvedbi 7. t m. ob 20. v veliki unionski dvorani na slavnostnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske v proslavo 20-letnice osvobojenja in zedinjenja.
Organsko jedro celovečerne simfonične kantate »Zedinjenje« tvorita dva soneta dr. Alojzija Gradnika iz zbirke »De pro-fundis«. Okrog besedila, ki je smiselno podeljeno solistom in zboru, se zgrinjajo posamezne simfonične slike, poverjene orkestru. tako da nastane oblika, katere novost jc v usporeditvi in uravnovešen ju vokalnega dela z instrumentalnim. Tako predstavlja L. M. Škerjančcvo »Zedinjenje« novo slogovno obliko simfonične kantate, v kateri imajo pevske in orkestralne partije enako veljavo.
Skladba sestoji v smislu besedila iz dveh delov, ki ju veže orkestralna medigra. Kratka programska analiza naj olajša poslušalcu zasledovanje osnovnih misli in predstav, katere je skušal skladatelj ponazoriti z mu-zikalnimi sredstvi.
Prvi del začne neposredno z vzklikom osmerogLasnega mešanega zbora, podprtega z vsem orkestrom: »Smo bratje?« To vprašanje vobče daje vsemu prvemu delu
osnovno obeležje ter se kasneje često ponavlja. Druga vrstica soneta je poverjena tenorjem, četrta basom, nakar zbor ponovi vprašanje, ki izzveni brez odgovora. Prva simfonična slika, ki sledi zadnjemu utripu skoraj obupanega vzklika, predočuje »Kolo« kot uvod v tcnorski solo pri besedah: »Je mar naš davni običaj?« »Kolo« je originalen poskus simfonične uporabe srbskega narodnega p'esa z uvedbo menjave •/s in »/« takta, ki se končno izlijeta v 6[e gibanje, katero je nedvomno najbolj naravni slovanski plesni ritem. V ples poseže neposredno tenorski solo z drugo kitico soneta. nakar se v odmevu nadaljuje */s ritem »Kola«. Naslednja simfonična slika ima namen pripraviti vstop zbora in predočiti življenje seljaka. ki mu je po pesnikovih besedah »bila svoboda draga bolj od življenja in blaga«. Ta slika začne z bukolič-nim pastirskim razpoloženjem, katero uvajata kadenci flavte in klarineta. Arhaično mirno življenje prekine nenaden vpad vsega orkestra, ki naznanja boj. Vname se bitka za svobodo, ki pa konča s porazom in prognanstvom. Tožbo za izgubljeno svobodo označuje »Žalna koracnica«, ki zaključuje simfonični odstavek. Nato nastopi a cappella-zbor s prvim tercetom soneta. Njegovo petje preide v orkestralno medigro,
kj služi za uvod drugega terceta. Ta je poverjen solistom in je v oblikovnem oziru vokalna fuga. Temo prinese vprvič sopran, nakar se v prosti ekspoziciji prenaša v druge solistične glasove. Medigra je dana orkestru; sledi ji druga ekspozicija, v kateri prinese temo alt. Ta del je napisan za če-tverospev brez spremljave. Nato vpade zbor z vprašanjem: »Smo bratje?«, toda tudi ta vzklik zamre brez odgovora. Izpeljava fuge začne z obrnjeno temo. ki jo prinese najprej altovski solo. V medigri znova prekine zbor tok skladbe s svojim vprašanjem, nakar začne tesna (stretta) z obrnjeno temo v četverospevu. Ta del konča s kaden-~o solistov, ki neposredno preide v zaključ-«o vprašanje zbora, s katerim konča prvi del kantate.
»Interludij« je simfonična žalna koračnica, posvečena spominu padlih za svobodo. Običajna oblika koračnice je razširjena z. uvodom in z dvema trioma ter predstavlja osredje simfoničnega značaja celotncga dela.
Drugi del odgovarja prvemu s pozitivnim zatrdilom »Smo bratje!«, ki ga prinese zbor, oprt na harmonsko podlago trobil. Prvi kvartet drugega soneta se priključi kot a cappella-zbor (osmeroglasen), na če-gar zadnjem tonu prične simfonična slika »prividov iz preteklosti«. Vzponi, borbe, porazi, izdajstva in mračni znaki sužnjih dni najdejo izraz v tej glasbeni sliki, v i katero seže basovski solo s prvo vrstico drugega kvarteta. Vzkliku: »O bratje!« se pridružijo ostali solisti, tenorski in altovski solo pa svarita pred pr.dcem v prošlost,
Gospodarstvo
Odkup domačega bombaža
V smislu uredbe o odkupu domačega bombaža so uvozniki bombaža prijavili trgovinskemu ministrstvu za uvoz v teku prihodnjega leta 27.5 milijona kg surovega bombaža. Posvetovalni odbor za bombaž pri trgovinskem ministrstvu je precenil prijavljene količine domačega bombaža na 365.000 kg; to je količina očiščenega bombaža, ki ga bodo zadruge proizvajalcev bombaža lahko dobavile industriji za predelavo. Trgovinski minister je osvojil predlog posvetovalnega odbora in je izdal odlok, da se količina 365.000 kg, ki jo bodo zadruge proizvajalcev bombaža v vardar-ski banovini lahko izročile kupcem, razdeli med prijavljene uvoznike surovega bombaža na naslednji način: 310.000 kg bo odkupilo od zadrug 10 uvoznih tvrdk, včlanjenih v Društvu bombažnih predilnic kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, preostalih 55.000 kg pa se razdeli na ostalih 16 prijavljenih uvoznikov.
Z odlokom trgovinskega ministra od 19. marca t. 1. znaša odkupna cena za bombaž (bombažna vlakna) letošnje letine 16.20 din za kilogram (lani je znašala cena 17.50 din). Uvozniki so dolžni takoj položiti v fond za bombaž pri Državni hipotekami banki aro v višini 20% vrednosti dodeli ene količine domačega bombaža. Uvoznikom bombaža, ki bodo vplačali predvideno aro, bo trgovinsko ministrstvo izdalo dovoljenja za uvoz surovega bombaža.
Kakor je znano, je namen uredbe o odkupu domačega bombaža, da se poveča pridelek bombaža v Južni Srbiji. Uredba je prevalila breme pospeševanja bombažnih kultur na tekstilno industrijo, ki mora odkupiti ves pridelek domačega bombaža
Anglija proučuje naše gospodarske razmere
Ponovno smo že poročali o prizadevanju Anglije za poglobitev trgovskih odnošajev z Vzhodno Evropo. Na nrdavni konferenci britanskih trgovinskih zbornic so obširno razpravljali o tem vprašanju in o nemški trgovinski ekspanziji v Vzhodni Evropi. Na konferenci je bil izvoljen poseben odbor, ki bo izdelal predlog za revizijo celotne zunanje trgovinske politike Anglije. Predlog bo potem predložen angleški vladi.
V tej zvezi je zanimiva najnovejša informacija iz Beograda, ki pravi, da bo prihodnji teden prispel v Jugoslavijo kot delegat londonske trgovske zbornice višji uradnik te zbornice g. Stevens. Preden je dobil g. Stevens naročilo, da odpotuje v Jugoslavijo, je imel več konferenc v angleškem trgovinskem ministrstvu. Na teh konferencah je prejel g. Stevens navodila in naročilo, da najvestneje in vsestransko prouči jugoslovenske gospodarske razmere in stanje jugoslovenskih tržišč. Stevens se bo dalje časa mudil zlasti v Zagrebu, kjer je bila nedavno ustanovljena Jugoslo-vensko-britanska trgovinska zbornica. Po-setil bo tudi vse važnejše gospodarske centre v naši državi in bo njegovo bivanje pri nas trajalo približno 3 mesece.
Trgovinska pogajanja z Italijo
Včeraj se je pričelo v Rimu zasedanje italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki bo po programu razpravljal o novih kontingentih, o večji izmenjavi blaga med obema državama in o funkcioniranju plačilnega prometa. Našo delegacijo vodi. kakor znano, pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja, člani delegacije pa so gg. dr. Milan Lazarevič,
Ali potrebujete STEKLO?
Potem se potrudite k tvrdki
A NT. K RIS P E R,
Ljubljana — Mestni trg 26
razni kozarci . . .	Din	1,—	kom.
kozarci za liker . .		1.—	«
pepelniki ....	»	3.—	»
krožniki za kompot		2.50	
sklede za kompot .	»	9.—	
krožniki za pecivo .	>	2.50	»
sklede za pecivo . .		9,—	>
nastavki ....		10.—	»
Kratka orkestralna medigra, ki prinaša motive iz »Interludija«, tokrat v mehki barv-nosti štirih viol in violončelov, uvede v kratek sopranski in tenorski dvospev z bo-drilnimi besedami zadnjih vrstic drugega kvarteta. Nato začne široko razpredeni uvod v zaključni del kantate »zarja svobode«. Ta inštrumentalna slika, v kateri se kano-nično uporablja glasbena misel, ki naj pre-dočuje prihod nove dobe, preide polagoma v fanfaro treh trobent in njeno motivično nadaljevanje, ki je mestoma prepleteno z glavnim motivom. Tu povzame besedo znova basovski solo (s prvim tercetom soneta) in njegovo pobudo prevzame zbor z drugim tercetom. Orkestralna medigra prinaša v vedno bumejšem vzgonu odlomke glavnega motiva ter uvede trospev solistov (alt. tenor, bas), ki se kasneje ob zvokih fanfare strne v unisono-četverospev na besede zaključnega terceta. Neposredno po njem ga ponovi zbor (šesteroglasen) ob spremljavi vsega orkestra; s kombinacijo njegovega motiva, glavne misli sklepnega stavka in fanfare se zaključi simfonična kantata.
Delo je bilo komponirano in inštrumenti-rano v razdobju od 1. septembra do 1. decembra 1936. leta ter je po obsegu največje simfonično delo, kar jih je bilo doslej pri nas izvajanih od domačega avtorja. Današnja izvedba je obenem prva.
★
Vstopnice in spored so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Posebno še poudarjamo, da se vrši koncert pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. in da je sprejet v vrsto slavnostnih prireditev mestne občine ljubljanske ob 203etnici našega osvobojenja in ze-tLinjenja.
po ceni, ki se v smislu uredbe določi že vnaprej, in sicer v višini 50% nad povprečno ceno za middling bombaž na new-yorški borzi v prejšnjem letu. Ker morajo naše predilnice domači bombaž plačati približno 5.50 din dražje nego inozemski bombaž, predstavlja torej odkup domačega bombaža v letošnjem letu za predilnice in potrošnike bombaža breme v višini 2 milijonov din. To finančno breme pa bo naraščalo z naraščajočo produkcijo domačega bombaža (že zadnja leta se je pridelek po troj il). Ni pa doslej dosegla uredba napredka glede kakovosti domačega bombaža, kar bi moral biti glavni namen pospeševalnih ukrepov. Proizvajalci v vardarski banovini imajo zagotovljen odkup po rentabilnih cenah, zato mnogo ne skrbe za zboljšanje kvalitete. Naše predilnice pa so zaradi slabe kvalitete domačega bombaža primorane mešati domači bombaž z uvoženim. Pri tem pa imajo še težkoče, ker domači bombaž ne reagira pri barvanju enako kakor inozemski.
Zato se naša tekstilna industrija prizadeva, da se doseže vsaj zboljšanje kakovosti domačega bombaža, če že mora prispevati za pospeševanje pridelovanja bombaža v naši državi velike žrtve. Zato bi bilo treba določbe uredbe preurediti tako, da bi se po vnaprej določeni višji ceni odkupoval samo bombaž, čigar kakovost ustreza potrebam industrije. Fond za pospeševanje pridelovanja bombaža, v katerega se stekajo prispevki, ki se pobirajo pri uvozu bombaža in bombažnih tkanin, pa naj se v prvi vrsti porabi za pospeševanje kakovosti.
načelnik industrijskega oddelka trgovinskega ministrstva, dr. Sava Obradovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino trgovinskega ministrstva, dr. Ivo Belin, vi-ceguverner Narodne banke, dr. Milutin Petrovič, upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Edo Markovič, generalni direktor Prizada, Radoš Stepano-vič, svetnik zunanjega ministrstva, in Bora Simovič, pripravnik zunanjega ministrstva.
V italijanskih gospodarskih krogih pripisujejo tem pogajanjem veliko važnost. Razgovori bodo posvečeni predvsem razširjenju trgovinskih odnošajev med obema državama. V načrtu je tudi blagovni kredit v višini 1 milijarde za Jugoslavijo, ki naj bi bil namenjen za financiranje italijanskih dobav motornih vozil, gradbenih strojev, letal, vojnega materiala, kemikalij in plovnih objektov. Kot protiuslugo pa naj bi Italija prevzela gradnjo novih cest v Jugoslaviji, sodelovala pa bi tudi pri elektrifikaciji jugoslovenskih železnic in pri melioracijskih delih.
Gospodarske vesti
= Davčne karte inozemskih trgovinskih potnikov in zastopnikov. V smislu nedavne ankete so gospodarske organizacije v Zagrebu ustanovile ožji delovni odbor delegatov gospodarskih zbornic, trgovinskih in obrtniških združenj, da prouči vprašanje inozemcev v našem gospodarstvu, da zbere potrebno gradivo in stavi predloge merodajnim oblastvom. Prejšnji teden je bila prva seja tega odbora, na kateri so razpravljali o gospodarskem delovanju inozemcev pri nas. Odbor je konkretno razpravljal najprej o davčnih kartah za trgovinske potnike in zastopnike. O tem je izdal komunike, ki pravi: Davčne karte trgovskih potnikov in zastopnikov služijo izključno kot potrdilo o plačilu pavšalne letne pridobnine 1000 din, k ije bila uvedena, da se obdavčijo inozemski trgovski potniki in domači nesamostojni zastopniki, ki niso v službenem odnošaju. Te davčne karte zaradi tega ne dajejo njihovim lastnikom nobeen pravice na samostojno gospodarsko poslovanje. V praksi se pogosto dogaja, da se inozemski zastopniki legitimirajo s takimi davčnimi kartami, tako pred strankami, ki jih obiščejo, kakor tudi pred organi oblastev, v prizadevanju, da bi na ta način ustvarili mnenje, češ, da je njihovo gospodarsko poslovanje v naši državi po zakonu osnovano. Zato se opozarjajo vsi gospodarstveniki, da davčne karte ne dajej inozemskim zastopnikom nobenega posebnega pooblastila. Zastopniki in potniki inozemskih firm smejo po zakonu po-setiti stranke v naši državi, toda ti poseti smejo biti le začasne narave. V nobenem prmeru nimajo take osebe pravice, da se stalno naselijo v naši državi, da tu vzdržujejo svoje pisarne in nastavijo nameščence, kar je smatrati kot znak samostojnega gospodarskega poslovanja, kakršno je po zakonu o obrti vezano na posebno dovoljenje.
= Izplačilo angleškega kredita Češkoslovaški. Poročali smo že, da je Češkoslovaška zahtevala od Anglije posojilo v višini 30 milijonov funtov za preureditev gospodarstva v novih mejah. Za najnujnejše potrebe je angleška vlada odobrila Češkoslovaški takojšen kredit v višini 10 milijonov funtov (2.4 milijarde din). Glede ostalega posojila, pa se vršijo še pogajanja. Kakor je razvidno iz najnovejšega izkaza češkoslovaške Narodne banke od 31. oktobra je Češkoslovaška v zadnji četrtini oktobra že prejela od tega kredita 5 milijonov funtov. V izkazu Narodne banke se je izplačilo tega kredita od strani Anglije pokazalo predvsem v povečanju deviznih rezerv od 98 na 683 milijonov Kč. Navzlic ultimu se je obtok bankovcev nadalje nekoliko zmanjšal, in sicer za 18 na 7130 milijonov Kč. V kritični dobi ob koncu septembra je znašal obtok bankovcev 8.115 milijonov Kč. tako da se je v teku enega meseca obtok skrčil za skoro 1 ■ milijardo. — Po praških informacijah potekajo pogajanja z Anglijo zaradi posojila ugodno. Posojilo bo porabljeno predvsem za nove investicije v Češkoslovaški, zlasti za elektrifikacijo Prage, ki dobiva sedaj električni tok v znatni meri iz su-detskega ozemlja, pa tudi za druge produktivne investicije. Pri pogajanjih za posojilo sodelujejo angleške banke kakor tudi zainteresirane češkoslovaške tvrdke. Posojilo bo deloma v gotovini, deloma na v dobavi strojev in opreme za industrijska podjetja.
Borze
4. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali
nespremenjeno po 238. V zagrebflkem privatnem kliringu je bil Se promet v grških bonih, ki so se ponovno dvignili in so bili zaključeni po 35 (v Beogradu po 34.75). Nemški klirinški Čeki stanejo v Ljubljani 14.30, v Beogradu 14.28 ln v Zagrebu 14.30 odnosno za konec novembra 14.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču se j« Vojna pri prijaznejši tendenci trgovala po 476.50 (v Beogradu je bil promet prav tako po 476.50). Zaključki so bili še v 7% Blairovem posojilu po 91.50—92 (v Beogradu po 92 do 92.25) in v 8% Blairovem
posojilu po 98 50. _
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2391.35—2405.95 Berlin 1758.03—1771.91, Bruselj 742.70— 747.76, Curih 996.45 —1003.52, London 208.70^—210.76, New York 4361—4397.32, Pariz 116.62 —118.06, Praga 150.64 — 151.74, Trst 230.19—233.27.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7375, London 28.8950 New York 440.875, Bruselj 74.55, Milan 23.20, Amsterdam 239.95, Berlin 176.35, Stockholm 108.10, Oslo 105.45, Kobenhavn 93.70, Praga 15.12, Varšava 82.85, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
fcl-EKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 474—476.50, 4% agrarne 59—60, 6% begluške 90—91, 6% dalm. agrarne 89.50 —90.50, 7% stabiliz. 98—99, 7% invest. 98—99, 7% Seligman 100 den., 7% Blair 91.50—92, 8% Blair 98.25—98.50; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 220 den., Trboveljska 200 bi., Gutman 50—60, Se-čerana Osijek 110 bi., Osiječka ljevaoni-ca 160 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 476.25—476.75 (476.50), 4% agrarne 60.25—61, 4% severne agrarne 59.75—60 (60). 6% begluške 90.75—91 (91), 6% dalm. agrarne 90.25—90.50 (90.50), 7% stabiliz. — (98), 7% invest. 99.25—100 (99.50), 7% Seligman 101—103, 7% Blair 92.25—93 (92— 92.25), 8% Blair 98.75 den.. Narodna banka 7400 bi., PAB 228.50—230 (228—233).
, Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 4. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 65.50, za julij 64.875; koruza: za dec. 44.125, za maj 47.75, za julij 49.
+ Winnipeg, 4. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 56.75, za maj 60.25, za julij 60.75.
-f Novosadska blagovna borza (4. nov.) Tendenca nespremenjena. — Ffienica: gornjebaška 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska 79/80 kg 150 — 153; gorflje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; baška, okolica Novi Sad ln Sombor. 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146. JeCmen: ba-ški In sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 142 — 144. Koruza: baška nova, pariteta Vršac in Indija 96 — 98. Moka: baška ln banatska »0g« in »Ogg« 247.50 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; >5« 207.50 — 217.50; »6« 187.50 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 285 — 295.
BOMBAŽ
'+" Liverpool, 3. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.81 (prejšnji dan 4.81), za maj 4.84 (4.84).
-I- New York, 3. novembra. Tendenca komaj 9talna. Zaključni tečaji: z& dec. 8.49 (8.54), za maj 8.25 (8.26).
Palestinska
konferenca
London, 4. nov. o. »Daily Herald« poroča, da namerava angleška vlada sklicati konferenco za ureditev palestinskega problema, ki se je bodo udeležili zastopniki Francije, Egipta, Iraka, Arabije, Anglije ter Palestine. Na njej bodo palestinski problem obravnavali kot regionalno vprašanje, o čigar ureditvi se bodo morale sporazumeti vse sosedne države te dežele.
Streli v sovjetskem poslaništvu v Bukarešti
Bukarešta, 4. novembra. w. V pretekli noči so čuli iz poslopja sovjetskega poslaništva v Bukarešti več revolverskih strelov, kar je dalo povod raznim govoricam. Zadeva doslej še ni razjasnjena, ker odklanja poslaništvo vsako izjavo, policija pa zadeve ne more preiskati, ker ne sme v poslopje poslaništva brez izrecnega poziva poslanika.
Egiptska oboroževalna petletka
Kairo, 4. nov. AA. Egiptaki vojni minister Hasan Sabri paša je imel včeraj velik govor o petletki za oboroževanje. V ta namen 1e zahteval kredit 50 milijonov funtov. Vrhovni svet je odobril vladni načrt s posebnim naročilom, da naj se zgra-de manjše pomorske edinlce za obrambo obale. Prav tako naj se poveča tudi številčno stanje rednih čet. V tujini bodo naročili tudi mnogo letal. Najeli bodo več angleških strokovnjakov, ki bodo izdelali načrte za orožarne in tovarne streliva v Egiptu. Vlada bo razširila tudi pristanišče v Aleksandriji, za kar je določenih milijon funtov.
Veliki gozdni požari v Ameriki
New York, 4. novembra. w. Na ozemlju dveh zveznih držav med Ohajom in Mehiškim zalivom ter Atlantsko obalo in Misisipijem je nastalo na stotine velikih gozdnih požarov, ki so uničili doslej že na desettisoče hektarjev gozdov in polja. Doslej so zaman skušali požare omejiti. Danes so poslali na ogroženo ozemlje 50.000 brezposelnih delavcev in večje oddelke vojaštva, da pomagajo pri reševanju ogroženih farmarjev.
Turški poslanik pri predsedniku vlade
Beograd, 4. nov, AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel dopoldne turškega poslanika Ali Hajdarja Aktaja.
Razstava likovnih umetnikov v Beogradu
Beograd, 4. nov. p. V nedeljo 13. t. m.
bodo v paviljonu Cvete Zuzorifieve otvo-rili 11. jesensko razstavo naSih likovnih umetnikov. K sodelovanju so bili povabljeni vsi likovni umetniki v državi.
ŠPORT
Velika dirka - blizu Ljubljane
Kaj Je treba vedeli gledalcem na motodirki po Večni poti, ki bo jutri popoldne ob 14*30
Ker je zanimanje med občinstvom za | nedeljsko cestno dirko na Večni poti zelo veliko, bomo objavili kratek pregled načina dirkanja in nekatera važnejša navo- j dila za gledalce.
Ob 14. bo cesta zaprta za vsa vozila, medte mko se bodo pešci lahko sprehajali po progi do 14.15. Ob tem času bo avtomobil z rdečo zastavo prevozil progo, nakar bo cesta zaprta in se bo takoj začela dirka. Od tega trenutka dalje naj se občinstvo strogo pokorava rediteljem, predvsem pa naj se umakne z ovinkov, ker so tam nevarna mesta. Zlasti nevarno je vsako prekoračenje proge, ker bodo dirkači odhajali s starta v kratkih enominutnih presledkih. Prvi start bo v Kosezah pri igrišču Panonije in bodo dirkači vozili proti Pod-rožniku. Vozači bodo razvrščeni v dve glavni skupini turnih motorjev v nižjih kategorijah, za njimi pa skupina športnih motorjev. V zadnji točki bodo startali naj-
težji motorji do 1000 ccm šport. Za tem se bo dirka za kratko prekinila; ciljna in športna komisija se bosta izmenjali; avtomobil z rdečo zastavo bo prevozil progo, nakar se bo ves potek znova pričel v obratni smeri. Tako bodo gledalci mogli opazovati na istem mestu start in cilj! V slučaju nesreče naj se občinstvo ne zgrinja na progo, marveč bodo reditelji dirkača in motor takoj odstranili in obvestili sanitetne oddelke in zdravnike, ki bodo razmeščeni ob progi.
Kako resno gledajo naši dirkači na nedeljsko tekmo, je videti po tem, ker se zbirajo vsako popoldne na Večni poti ter preizkušajo ovinke in druga kočljivejša mesta na progi. Med njimi je seveda mnogo »k'bicov«, ki pridno hvalijo ali grajajo kakor s kom simpatizirajo. Zlasti okoli znanih dirkačev je vse polno strokovnjakov, ki jih občudujejo in jim prerokujejo prvo mesto na nedeljski dirki.
Tekme LNP
Jutri bo spet bogat prvenstveni spored v območju LNP, saj mora po razporedu nastopiti vsega celih 38 moštev, med njimi 16 v tekmah I. razreda, 12 juniorskih odn. rezervnih ter še 10 drugorazrednih odn. podeželskih. Prilike torej več ko preveč, da se bodo navžili nogometne igre i igralci i gledalci!
V	Ljubljani moramo predvsem omeniti vsa tri prvorazredna srečanja, ki bodo po vrstnem redu takole:
Jadran—Ko vinar
Kot otvoritev nedeljskih prvorazrednih srečanj bo gotovo privlačno tudi to srečanje, ker je edina večja dopoldanska prireditev. Idilično igrišče Jadrana v Ko-leziji bo ponovno prizorišče borbe za točke.
Gorenjce ne gre podcenjevati, kar je bridko izkusil Mars, ki je le z veliko srečo otel le eno točko. To so močno razviti, žilavi, z nezlomljivo voljo igrači, ki hočejo nadoknaditi tehniko z ostrim startom in poletom. Tudi pri Jadranu ni vse tako kakor bi moralo biti. Težko se je boriti proti dobremu in enakovrednemu nasprotniku, še težje pa proti boginji sreče. V nedeljo hočejo in morajo zmagati, zasesti hočejo mesto, ki jim po znanju in tradiciji tudi pripada. Nikogar ni, ki ne bi želel Trnovčanom lepega uspeha.
Glavna tekma bo ob % 10. Juniorji Jadrana in Reke pa se bodo nato pogledali za točke ob 11.
Reka—Hermes
Na igrišču Reke se bo reševalo vprašanje, kateri klub ima za Ljubljano drugo najboljše moštvo naše metropole. Po fu-ziji naših vodilnih klubov se za to mesto borita izključno le nedeljska rivala, in sicer z izmenično srečo. Vrsta je sedaj na Rečanih.
V	tehniki sta obe moštvi dobro podkovani. Vsekakor pa bi dali tu prednost Hermesu; saj ima celo vrsto odličnih moči, ki jih v Ljubljani poseka le Pupo. Duša moštva pa je vodja napada Vili Svetic, znan pod imenom »bečka igra«, vzdevek, ki si ga je pridobil s svojo lepo in premeteno igro.
Reka se danes ne naslanja več zgolj na tehniko. Glavna odlika moštva je sedaj polet, v katerem prednjači Slanina. Vcepil je Reki svoj »hura« sistem. Kadar jo »pobriše« branilcema, je običajno aut; dvakrat, trikrat pri vsaki tekmi pa le pogodi med drogove, kar zadostuje, posebno še, ker tudi mogočni Kokolj in »stara kost« Battelino včasih »kako resno rečeta«. Ker je tudi obramba Reke sedaj v formi, je pričakovati zmago Reke.
Tekma se bo začela ob % 15. na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
„Obenem bo na igrišču Ljubljane (torej tudi ob 14.) še tretja tekma te vrste, in sicer
med Svobodo in Marsom
Srečala se bosta dva stara rivala, Svoboda in Mars. Se ko sta bila oba v II. razredu, je bila borba med njima zmerom ogorčena, zdaj pa je stvar še vse bolj resna. Dočim bo Svoboda poslala v boj mlajšo gardo, bo Marsovo četo vodil ruti-nirani bivši Ilirijan Doberlet. V pred-tekmi nastopijo juniorji Ljubljane in Svobode.
Vstopnina bo za obe tekmi po din 6.— in din 3.—.
V predtekmi bodo tukaj igrali juniorji Ljubljane in Svobode, tudi za prvenstvo.
Važna tekma — morda odločilna za naslov najboljšega v ljubljanski skupini — bo na Jesenicah.
Bratstvo—Kranj
Jutri se bosta na igrišču Bratstva srečala najmočnejša gorenjska rivala v ljubljanski skupini, in sicer Bratstvo in Kranj. Kranjčani bodo prišli na Jesenice v naj-
močnejši postavi, z njimi seveda tudi na vagone njihovih navijačev, ki bodo med igro bodrili svoje. Kranj je v zadnji tekmi sicer izgubil proti Jeseničanom, toda takrat moštvo ni bilo kompletno niti nI imelo za seboj tolikih zmag.
Enajstorica Bratstva se je za to pomembno srečanje dobro pripravila. Saj gre v tej tekmi ne samo za zmago med obema moštvoma, temveč za prestiž med nogometnimi Jesenicami in nogometnim Kranjem, ki se že dolgo borita za športno prvenstvo. Zato je gotovo, da bodo tudi prijatelji Bratstva v čim večjem številu prihiteli na igrišče in podprli svoje v tej borbi.
Tekma se bo začela ob 14.30. Pred tekmo bo GZSP izvedel gozdni tek, ki se bo končal s tekom okoli igrišča.
V	celjski skupini obsega jutrišnji spored dve tekmi, in sicer obe v Celju samem. Na igrišču Celja bosta ob 14. igrali moštvi Jugoslavije in Celja, na igrišču Atle-tikov pri Skalni kleti pa ob 14.30 Atletiki in Olimp; na slednjem bodo imeli tudi predtekmo, in sicer prvenstveno tekmo med juniorji glavnih moštev z začetkom ob 13.30.
Prav tako dve tekmi sta določeni tudi za mariborsko skupino, s pogojem seveda, da bosta smeli biti odigrani. Spored je določen na igrišče Železničarja in Rapida, in sicer na prvem Slavija-Mura (ob 14.30), na drugem pa Maribor - Rapid (ob 14.30) s predtekmo med rezervama glavnih moštev (ob 13.).
V	II. razredu bosta v Ljubljani dve tekmi, in sicer med Korotanom in Mladiko ob 10. na igrišču Korotana ter med Adrijo in Grafiko ob 10. na igrišču Mladike.
Na deželi bodo nastopili v tekmah za točke LNP: v Trbovljah Dask - Trbovlje, v Duplici Virtns - Kamnik ter v Žalcu Žalec - Borut.
★
V	Slov. Gradcu bodo imeli Jutri prvič v gosteh nogometno moštvo Diska iz Domžal. Ker je bila prva tekma z Misli-njo v Domžalah neodločena (2 :2), vlada za to srečanje med domačim prebivalstvom veliko zanimanje. Tekma se bo začela'ob 14.30.
Važna športna konferenca
Po naročilu ministrstva za telesno vzgojo je JZSS v dnevih 5. in 6. t. m., torej za danes in jutri, sklical važno športno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o smernicah za pospeševanje smučarskega športa v državi. Konferenca bo v sejni dvorani Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gajeva ulica 5, pritličje in bo nanjo tudi ministrstvo za telesno vzgojo poslalo svoje zastopnike.
Na dnevnem redu so med drugim razprave o: smučarskih tečajih ministrstva za telesno vzgojo v bodoči sezoni, pripravah in opremi tekmovalcev za črnsko olimpiado leta 1940. v St. Moritzu, o uredbi o avtoriziranih smuških učiteljih v Jugoslaviji, o pospeševanju drsalnega športa in hokeju na ledu ter slednjič — v n«Jeljo — o pogojih in pripravah za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva leta 1941. v Jugoslaviji, glede katerega je JZSS že predlagal FISi, da naj bi se v okviru proslave polnoletnosti Nj. Vel .kralja Petra II. izvedlo v naši državi.
Zaključno medklnbsko kolesarsko dirko
priredi SK Železničar jutri v nedeljo 6. novembra na 65 km dolgi progi Maribor -Slovenska Bistrica - Maribor. Start bo ob 8.30 izpred stadiona na Tržaški cesti. Zmagovalec prejme lep pokal, ostali pa častna darila.
Motoklub Ilirija. Za dirko motosekdje Avtokluba se zberemo člani polnoštevilno ob 13. pred kavarno »Zvezdo«, odkoder bo skupen odhod na Večno pot Odbor.
SK Reka. Ob 14. uri naj bo I. moštvo v garderobi, kier bo razvidna tudi postava. Juniorji naj bodo ob 10. v naši garderobi.
Razvoj socialne politike po vojni
l^ruštvo absolventov trgovskih šol je imelo snoči svoje drugo predavanje. Povabilo je univ. prof. dr. Gosarja, ki je na kratko obrazložil, kako se je po vojni razvijala socialna politika in kakšne uspehe je dosegla. Po njegovih izvajanj!h posnemamo: •
Vojna je prinesla popoln preokret v socialno politiko tako glede delavskega varstva kakor glede delovnega časa, zavarovanja delavcev itd. Predvsem je prinesla povojna doba skrajšanje delovnega časa. Vedno bolj se je uveljavljal osemurni de-lovnik. Uveljavljal se je tudi princip, da je treba nadurno delo dražje plačati. Podrobno so se začela obravnavati vprašanja nedeljskega počitka, prepovedi nočnega dela tam, kjer ni nujno potrebno, letn;h odmorov in dopustov, kar je bilo leta 1936. urejeno s posebno mednarodno konvencijo itd.
že versajska mirovna konferenca je postavila princip, naj se žensko delo enako plača kakor moško: za enako delo enako plačilo, brez ozira na spol. L. 1919. pa je washingtonska konvencija prepovedala, da se pri težkem delu zaposlujejo ženske, in uredila se je posebna zaščita delavke-ma-tere. Ta konvencija je prinesla tudi pre-
poved zaposlitve otrok pod 14. letom.
Po vojni so se tudi močno razvili predpisi glede higiene ln varnosti v industriji. Uvedlo se je intenzivnejše nadzorstvo nad obrati. Poostril se je boj proti poklicnim boleznim.
Izvedena je gmotna zaščita delavstva. Po vseh državah se je razširilo določanje minimalnih mezd. Ustanovile so se družinske doklade. Po vojni se je uveljavilo vprašanje odpravnin. Otežuje se odpuščanje delavcev, ki so dolga leta zaposleni pri istem podjetju. Zanimiva novost je bila m'sel delavskega zastopstva pri vodstvu podjetij, vendar pa je ta ustanova kmalu zamrla. Pripomogla pa je. da je prišlo med delavci in delodajalci do mirnejšega sožitja. Velik napredek je prinesla povojna doba v vprašanju kolektivnih pogodb. Izpopolnilo se je tudi posredovanje v mezdnih sporih.
Nova notarja
Beograd, 4. nov. p. Za notarja sta me-novana netarska pripravnika Alojzij Ponebšek v Ormožu in Janko Horvat iz Murske Sobote na Vranskem.
»JUTRO« 6t. 257.
Sobota, 9. XL 1938.
Wells protestira
Američani so sami krivi, če je čitanje njegove »Vojne med svetovi44 povzročijo paniko
Angleški romanopisec H. G. Wells je poslal »Daaly Telegraphu« dopis, v katerem protestira proti poročilom, da bi bilo čitanje nekih delov iz njegove »Vojne med svetovi« samo na sebi izzvalo v Ameriki paniko, o kateri smo pisali te dni. V svojem pismu pravi Weils med drugim sledeče:
»Radijska postaja je imela pač pravico roman skrajšati, ni imela pa pravice, da ga spremeni. Popolnoma fiktivna krajevna
Kakor naknadno poročajo, je policija v Filadelfiji prejela v eni sami uri 300 telefonskih vprašanj s strani oseb, ki so prenos smatrale za resnično reportažo. Fi-ladelfijska radijska postaja sama, ki je stvar prenašala, je bila deležna 4000 telefonskih klicev in celo policijo v New Yorku, mestu najbolj prosvetljene publike, so v eni uri poklicali 2000-krat.
Iz raznih krajev trdijo, da je bila oddaja na nekaterih mestih tako dvoumna, da
H. G. \Vells, avtor »Vojne med svetovi«. Fotografiran je pred kulisami za svoj film
»Prizori iz bodočega življenja«
Imena so zamenjali z resničnimi ameriškimi krajevnimi imeni in to proti pogodbi in brez dovoljenja. Te spremembe so šle tako daleč, da je nastala iz vsega popolnoma drugačna zgodba.«
Panika je nastala, ko so iz oddajne postaje prenašali te-le besede:
»Težak, črn oblak plina se bliža mestu. Sovražnik koraka po jerseyskih poljih. Ena izmed gigantskih kreatur stopa proti pulaskovski avtomobilski cesti. Jambore z vodi visoke napetosti in električne centrale razbija s svojimi velikanskimi jeklenimi rokami. Zeleni bliski švigajo iz plamenov, plinske hiaske so brez vrednosti. Pozivamo vse: Zapustite mesto New Vork, Martovci prihajajo čedalje bliže. Naša armada je doživela uničujoč poraz.«
bi bilo pod imenom »kreature« mogoče razumeti neko vrsto tankov. Besedo »Mar-tian« (Martovec) so izgovorili tako nerazločno, da poslušalci, ki so bili zamudili začetek oddaje, niso mogli vedeti, za kaj gre.
V ostalem ni to prvič, da je Amerika doživela takšno paniko. L. 1926. je imel znani pastor Ronald Knox humoristično predavanje o strahotah revolucije. Opisoval jih je tako realistično, zabelil jih je s fiktivnimi časopisnimi poročili o vstaških uspehih na takšen način, da so tisoči patriotov po telefonu sporočili, da se postavljajo vladi na razpolago, ko so slišali, da je Bela hiša v "VVashingtonu razdejana in da visijo ministri po cestnih svetilkah...
Lunin mrk 7« novembra
V noti ojS ponedeljka na torek komo opazovali na južnem nebu popoln lunin mrk
Popolni mrk lune. ki bo v noči od 7. na 8. november, je v tem letu, ki drugače nima pomembnih astronomskih dogcdKov, edini pojav na nočnem nebu, ki je vreden posebne pozornosti.
Medtem ko sta vsako leto najmanj dva sončna mrka, imamo leta. ko ni nobenih luninih mrkov. Več nego trije lunini mrki v enem koledarskem letu sploh niso mogoči.
Letošnje leto se ponaša s štirimi mrki, dvema sončnima in dvema luninima. 14. maja je bil popoln lunin mrk, 29. maja popoln sončni mrk. Bližnjemu popolnemu luninemu mrku, ki bo edini v naših krajih viden mrk tega leta, sledi 21./22. novembra delni sončni mrk. Približno enkrat v ra.zdobju 18 let, 11 dni in 8 ur, ki obsega redoma 41 sončnih in 29 luninih mrkov, ge dogodi v enem letu celo sedem mrkov.
Zamena v francoski vladi
posedanji francoski finančni minister Marchandeau i
Dosedanji francoski minister pravde R«y-naud. Oba ministra sta zamenjala svoja resora, in sicer pred vsem zavoljo tega, ker pe Marchandeau ne strinja z Daladierovimi V načrti za sanacijo francoske državne blagajne
Zadnjič se je to zgodilo 1. 1935., ko smo imeli 5 sončnih in 2 lunina mrka. Med tem ko so popolni sončni mrki za poedin kraj na zemlji izredno redek dogodek, ki se zgodi približno komaj trikrat v enem tisočletju, je mogoče lunin mrk opazovati na vsakem kraju zemlje, kjer je naš tra-bant ob času mrka nad obzorjen. Popolni sončni mrki so zato tako redki, ker je zemeljski pas, v katerem mesec popolnoma zakrije sonce, zelo ozek in znaša v najugodnejšem trenutku komaj 200 km. Popolno lunini mrki pa so zato bolj pogosto-ma vidni, ker se mesec ne zakrije čisto tesno, kakor je to ob sončnih mrkih, temveč stopi v zemeljsko senco in ne dobi od sonca sploh nobene svetlobe.
Lunin mrk 7./8. novembra se prične nekaj pred 22. in sicer kakor vedno ob levem, vzhodnem robu meseca. Okrog 3/4 na 23. doseže popolnost, ki traja nekaj čez polnoč. Ker dospejo zavoljo loma sončnih žarkov v zemeljskem ozračju še rdeči žarki zemeljske jutranje in večerne zarje na lunino površino, naš trabant tudi med popolnim sončnim mrkom ne bo popolnoma neviden. V motni, bakreno rdeči svetlobi bo plaval v prostoru in bo učinkoval še bolj plastično nego polno osvetljeni ščip. Izstop iz zemeljske sence, ki nje rob v ostalem ni popolnoma oster, temveč zavoljo zemeljskega ozračja zabrisan, se prične na severovzhodu meseca. Počasi bo senca izginjala potem proti jugozapadu meseca in okrog četrt na 2. v noči 8. novembra bo zemeljski spremljevalec zable-stel visoko na južnem nebu v polnem sijaju. Upajmo samo to, da bo nebo to noč jasno.
Praga štedi
Praška občina premišljuje o vseh možnostih, da bi zmanjšala svoje Izdatke in na drugi strani dala potflebnim ljudem možnost zaslužka.
Te dni je dala 130.000 žarnic, ki so rabile za cestno razsvetljavo, zamenjati za šibkejše žarnice. S tem si bo prihranila letno okroglo pol milijona kron.
Marsikaj se bo spremenilo tudi glede mestnega vrtnega gospodarstva. Ta čas proučujejo gospodarjenje v mestnih rastlinjakih, vrtovih in parkih. Dekorativnih rastlin ne bodo več gojili, vsaj ne v takšnem obsegu kakor doslej. Samo kurjava mpstnih rastlinjakov je zahtevala letno 80.000 kron in posebno mnogo denarja je šlo za palme.
Občina misli tudi na to, da bi zmanjšala svoji Izdatke za reprezentativne svrhe. Zaposlila bo le ljudi, ki imajo svojo domovinsko pravico na sedanjih tleh republike. Dalje proučuje redukcijo poročenih žen v mestni službi, vprašanje dvojnih zaslužkar-jev in upokojitve starih uradnikov.
Praško dijaštvo hoče tudi sodelovati pri takšnih akcijah. Letos ne bo priredilo n. pr. nobenih večjih plesnih in zabavnih večerov, veliki reprezentativni plesi bodo v Pragi sploh odpadli.
Vlomilca zadela kap
V Fomcsaniju na Rumunskem se je zgodil nevsakdanji dogodek. Mizarski pomočnik Peter Layos je vlomil v stanovanje neke ge. Iliescove. Sredi »dela« ga je zmotil povratek lastnice, pa se Je hitro skril pod posteljo. Proti polnoči, ko je ženska legla, je potem po vsej priliki skušal počasi zlesti izpod postelje, od razburjenja pa ga je zadela kap in je obležal mrtev. Ko je Illescova naslednje jutro pospravljala, je v svojo grozo opazila truplo pod posteljo. Policija je stvar gote® razjasnila,
Drugi predor pod Sv. Gothardom
Baaelski gradbenik in inženjer Paul Hosch je izdelal načrt za drugi predor pod Sv. Gothardom. Namenjen naj bi bil Izključno avtomobilskemu prometu in bo tekel kakšnih 25 m stran od slovitega železniškega predora ter sporedno ž njim. 17 kratkih prečnih predorov bi oba velika predora vezalo. Novost načrta je v tem, da bi začeli graditi najprvo te prečne predore in bi izkopani material odvažali potem z železnico skozi železniški predor. Na ta način upa Hosch, da bi se dalo delo končati v dveh in pol leta. Novi predor bi bal širok 7.7 m in bi veljal 48 milijonov švicarskih frankov. Denar bi dala delno država, delno pa zainteresirani kantoni.
dovtipi
»Ali bi bilo mogoče, da bi dobil prihodnji teden dopust? je vprašal mladi knjigovodja boječe. — »Dopust?« je zarenta-čll šef. »čemu pa?« — »O... to je samo ... mislim ... namreč... moja mlada žena gre na poročno potovanje ln jaz bi jo tako zelo rad spremljal, gospod šef ...«
Ona: »Kdo je smešni mladenič tam preko z nemogočim obrazom?«
On: »To je moj brat!«
Ona: »Ah, oprosti, seveda, podobnost bi bila morala takoj opaziti .. •«
Lastnik trgovine: »Pravkar sem sliSal, da ste kupovalki dejali: Ne, tega pa nismo že dolgo imeli. — Tako ne smete nikoli reči, temveč: Za vas bomo to priskrbeli. — Sicer pa, kaj je hotela dama prav za prav?«
Prodajalec: »Malo sonca.«
Sodnik: »Kakšen razlog ml lahko navedete, da ste obtoženca oprostili?«
Prvi porotnik: »Neodgovornost.«
Sodnik: »Kaj? Pri vseh dvanajstih?«
»Ali ste sigurni, da imam pljučnico?« je vprašal bojazljivi pacient. »Slišal sem o primerih, da so ljudje, ki so jih zdravili zavoljo pljučnice, umrli potem zavoljo le-garja!«
»Tu ste pa lahko mirni,« je odvrnil samozavestni zdravnik. »Ce jaz nekoga obravnavam zavoljo pljučnice, potem tudi zavoljo pljučnice umre!«
Počasno umiranje Društva narodov
Iz ženeve poročajo, da je podal ostavko na svoje mesto Marcel Hodin, kabinetni šef glavnega tajnika Društva narodov Avenola. Hodina je italijanski ti3k v zadnjem času pogostoma napadal kot najra-dikalnejšega zastopnika »ženevskega duha«. Hodin je zahteval, naj se smer Društva narodov ohrani še dalje navzlic mo-nakovskemu sporazumu in drugim dogodkom. V Društvu narodov bo prišlo še do drugi sprememb. Razen nekaterih nadaljnjih osebnih sprememb bo sledila tudi redukcija nameščenstva Društva narodov, ker so se zavoljo izstopa nekaterih držav in netočnega plačevanja prispevkov s strani drugih držav dohodki zelo zmanjšali. Po nekih vesteh bodo odpovedali tudi Zilliakusu in stotniku Walter-ju, prijateljema lorda Cecila. Nadomestile naj bi ju druge osebe, ki zavzemajo manj odklonilno stališče napram Nemčiji in Italiji. »News Chronicle« trdi celo to, da pripravlja Avenol širokopotezno prenovitev Društva narodov, pri čemer bi se njegov sedež preložil v Bruselj ali Haag in bi se njegovo delovanje omejilo v glavnem na gospodarsko stran. V tako reformirano Društvo narodov bi se nekatere države potem utegnile vrniti.
Smrt generala Degontta
Bivši vrhovni poveljnik v zasedenem Po-renju, general Degoutte, je umrl v Parizu v starosti 72 let. V vojni je bil nazadnje v 6. armadi, s katero je general Man-gin v juliju 1918. s protinapadom ob Mar-ni pri Chateau Thierryju izzval odločilni preobrat.
Jamski požar
v globini 800 m
V nekem rudniku v bližini Johannesbur-ga je nastal v globini 800 m požar, ki so ga mogli omejiti šele po enotedenskem, napornem delu. Delavci, ki so bili v ogroženi jami, so se mogli rešiti še v zadnjem trenutku, materialna škoda pa je izredno velika.
V sodu čez Atlantik
24-letni Američan Ernest Biegaski iz Batha v New Jerseyu hoče v velikem sodu s premerom 3 m preko Atlantskega oceana, in sicer iz New yorka v London. Sod bo imel majhno jadro in pomožen motor v ostalem pa brez posebnih pripomočkov. Ekscentrični mladi moški upa, da bo dospel v London po treh ali štirih mesecih.
K splošni stavki Arabcev v Palestini
•• 'rii ' r;

Aretirane arabske upornike vodi angleški vojak v koncentracijsko taborišče
Nikoli ni videla moškega
Romantična zgodba žene, ki do svojega 26. leta sploh nI vedela, da so moški na svetu
V zadnjih dneh se Je zgodila v bližini AJxa v Provansi težka avtomobilska nesreča, pri kateri sta našla smrt neka 60 letna Yvonne Medocova in nje mož. S tem se je zaključil svojevrsten roman. Z yvon-ne Medocovo je umrla namreč ženska, ki je do svojega 26. leta živela v popolni osamljenosti, ki ni dotlej nikoli videla nobenega moškega in o kateri so pripovedovali, da do takrat sploh ni vedela, da so na svetu. Vse to je bila posledica neke zaobljube njene matere, ko ji je hčerka zagledala luč sveta, med tem ko je oče istočasno zapustil mater in hčer.
Yvonnina mati je bila zelo bogata ženska in se je po rojstvu deklice preselila v samoten grad v Provansi. Ta grad je zaščitila proti vsakemu dotiku z zunanjim svetom. Obdala ga je z visokimi zidovi in je vsem tujcem prepovedala vstop. Ce je dospel kakšen trgovec ali davčni uradnik v bližino gradu, so yvonne za toliko časa zaprli v neki prostor, da Je odšel. Vsak dan je prihajala neka učiteljica v grad in
deklico poučevala. To je btla njena edina
zveza s svetom in seveda je bila mati učiteljici strogo zabičila, da ne sme ziniti niti besedice o moških.
Nekoliko dni po Yvonninem 26. rojstnem dnevu se je zgodil dogodek, ki se ga je bila mati že davno bala. Ko je Yvonne šetala po grajskem parku, je zagledala pred seboj nenadno mladega moškega. Najprvo se je ustrašila in zbežala. Potem pa se ji je zbudila naravna radovednost, prišla je nazaj in se pogovorila z mladim moškim, ki ji je povedal, da Je poljedelec iz okolice. Ena njegovih kokoši se je bila izgubila v grajski park in ta kakoš je prekucnila vse materine načrte.
Tako se je začel ljubezenski roman, ki se je po štirih tednih končal tako, da je Yvonne ponoči ušla iz gradu in se poročila z Evgenom Medocom, kakor se je imenoval mladi mož. Po medenih tednih se je Yvonne vrnila v grad, da se pobota z materjo. NI je pa našla več žive. žalost nad hčerinim begom jo je bila ubila.
Južno afriški vojni minister Pirow
Je dospel v Evropo In Išče stikov z nemško vlado. O nJem pišejo, da Je naklonjen zahtevam Nemčije, da bi se ji vrnile bivše kolonije v Afriki — toda z Izključitvijo bivše Nemške Jugozapadne Afrike, nad katero ima Južna Afrika mandat. Praktično pomeni to, da bi Južni Afriki ne bilo proti volji, če bi — Francija vrnila svoje kolonije v Afriki, ki so bile nekoč nemška last. In to je menda splošno angleško stališče
Osveia lastovk
Nenavaden dvoboj med kraguljem in neko lastovko je opazoval pred kratkim neki lovec v okolici Strasbourga. Kragulj je planil na jato lastovk, ki so se bile ustavile na brzojavni žici, in se je z eno izmed njih hitro spet dvignil v zrak. Lastovke pa so ga začele zasledovati in so ga tako obdelovale, da je padel z izkljuvanimi očmi na tla, kjer ga je lovec našel.
Darujte za »Zvončhov« sklad
Egipet se tudi oborožuje
Eksekutor — rešitelj življenja
Da Je eksekutor že marsikomu vzel voljo do življenja, je stara reč, v Satmaru na Rumunskem pa je bilo enkrat malo drugače. Ko se je davčni eksekutor Peter Gheorghe pojavil v hiši gostilničarja Ra-poltija, ga je našel obešenega na okenskem križu. Hitro je prerezal sam ©morilčevo vrv in mu je po dolgih manipulacijah tudi vrnil življenje. Gostilničarju, ki je hotel zavoljo finančnih težav na oni svet, so dovolili potem daljši rok za ureditev teb težav.
Svojo armado zvišuje na 100.000 mož v mirnem času, zračno silo Je pomnožil na 1000 letal. Slika nam kaže oddelek egiptske »konjenice«: mehariste na velblodih, ki so posebno primerna edinka za bojevanje v puščavi
ANEKDOTA
»AH sme kristjan po vašem mnenju obiskovati komedijo?« je vprašal Ludovik XIV. nekoč Bossueta.
»So močni razlogi proti temu,« Je odvrnil Bossuet, »so pa tudi veliki vzgledi za to!«
VSAK DAN ENA

. TDS&ED
»Zapomni si za vselej, kadar pozvonim z zvoncem h kosilu, moraš biti točen!«
(Everybodys weeklyj
«
Kulturni pregled
Nov zvezek »Ljubljanskega zvona«
Pravkar izišli 9—10. zvezek »Ljubljanskega Zvona« (urednik pisatelj Juš Kozak, izdajateljica: Tiskovna zadruga v Ljubljani) prinaša mnogo zanimivega ali aktualnega štiva.
V tem zvezku je zopet obilneje zastopana lirika. Tako je Miran J are prispeval pet sonetov »Iz cikla Slovenskih sonetov, in še sonet »Speči Apolo«, Jože Kastelic dve toplo občuteni pesmi »Plamen rož« in »Pesem za tebe«, Matija Berdnik »Dve pesmi iz notesa iztrgani«, Cvetko Golar izvirno pesem »Sonce v goricah« in dve prepesnitvi iz kitajske poezije (Thu-fu, Ll-taipe), Branko Rudolf pa pesem »Paysage langoureux«. Tudi prispevek Otona Ber-kopca »Septembrski zapiski iz Prage« je pretežno liričen (v vezani in nevezani besedi). Posebno originalna je v svoji otožno-sti in bridki aktualnosti pesem »Nad Evropo se sklanja jesensko nebo«, ki je za sedaj najsilnejši slovenski literarni odmev usodnih dogodkov zadnjega časa.
Iz pripovedne proze je treba omeniti. predvsem kmečko novelo Toneta ši-frerja »Trije dnevi Ferjana Jelenca«, na to pa črtico Vladimirja Rijavca »Molitev« (ki je pomotoma izpadla s sprednjega kazala) .
Posebno obilna je e s e j s k a, literar-
n o-k ritična in publicistična vsebina. B. Borko razpravlja o problemu malih narodov s perspektive dogodkov, ki so se razvijali v septembru, ko je bil članek spisan; Ivo Brnčič razglablja v eseju, 11913—193S« trpki rezultat dvajsetletnega razvoja evropskega položaja in se bavi s situacijo našega naroda v luči najnovejših dogodkov. Tone šifrer je prispeval članek »O rasti naroda«, ki takisto razglaoija položaj našega naroda v sedanjem času. V to skupino člankov sodi tudi prvi del predavanja zagrebškega univ. prof. dr. Ljudmila Hauptmanna ^Svetovna vojna in naš nacionalizem«, ki s širokim razgle-
dom zgodovinarja odpira čitatelju prodorne poglede v politično stvarnost Srednje Evrope.
Druga skupina člankov obsega predvsem nadaljevanje razprave Vlad. Pavši-ča »Pogled na povojno dramatiko«, ki je prvi domači poskus prikazati povojno slovensko dramatiko s celotinskega ter idejno in umetniško enotnega vidika. Vera šermazanova je prispevala študijo o francoskem pisatelju Romainu Rollandu, ki se bo še nadaljevala, prav tako se bo nadaljevala Lea Novaka razprava »Individualna psihologija, njene odlike in napake«. O razstavi slovenske knjige piše Ivo Brnčič, dr. Anton Ocvirk pa podaja »Pregled slovenske literature od 1. 1918 do 1938«.
Svojevrstna zanimivost tega zvezka je odlomek iz nove knjige Louisa Adamiča »Moja Amerika«. Olga Grahorjeva je prevedla poglavje, v katerem Adamič opisuje svoje stike s slovenskimi literati, zlasti z Otonom Zupančičem in obširno, čeprav ponekod netočno prikazuje spor, ki je nastal zaradi Župančičevega eseja v LZ 1932.
Po kritičnem pregledu pojavov in dogodkov v likovni umetnosti, ki ga je prispeval dr. K. Dobida, slede prikazi novih knjig. Andrej Budal ocenjuje Gradnikove »Večne studence«, Tone šifrer pa Mrzelo-vo zbirko »Bog v Trbovljah«. Alfonz Gspan se polemično oglaša k sodbi o Slod-njakovem romanu »Neiztrohnjeno srce«, P-n poroča o spisu dr. čermelja »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«, Fr. Kidrič se oglaša z beležko »Prvi znani Prešerni«, Juš. Kozak pa zaključuje zvezek z dvema polemičnima glosama. Prizadevni kronisti pri nekem listu, ki je nedavno s prozorno tendenco imenoval vse sodelavce »Lj. Zvona« in »Sodobnosti«, bodo lahko ob tej številki Zvona pripisali še nekaj novih imen, da bo število bolj zaokroženo. Tako se namreč začenja gojiti res »sodobna« kronika slovenske kulture ...
f,Naš val" ob desetletnici slovenske radiofomje
Pravkar izižla 45. številka skrbno ure-jevanega časopisa za radio, gledališče in film »Naš val« je izšla v razširjenem obsegu in v slavnostni opremi kot jubilejna številka ob desetletnici slovenske ra-diofonije. Po daljšem uvodnem članku, ki vsebuje histeriat ljubljanske radijske oddajne postaje, pregled njenega delovanja in razmaha, sledi načelni članek prof. Franceta Koblarja »Naš radio in naše kulturno življenje«. Dr. Branko V r-čon razglablja v daljšem članku »Radio in politika« vlogo radia v moderni poročevalski in politično propagandni službi. Inž. Marij O s a n a razvija svoje misli o sedanjem stanju nažega radia in njegovem razvoju v bližnji bodočnosti, dr. Anton D o 1 i n a r je prispeval članek »Glasba v oddajah našega radia«, napovedovalec ing. Iv. P e n g o v pripoveduje v inter-vievvu o svojih izkušnjah v teku desetletnega »spikerskega« udejstvovanja. Mariborski župan dr. Alojzij J u v a n zagovarja v posebnem, dobro dokumentiranem članku ustanovitev radijske postaje v Mariboru. B. Borko poudarja v članku »Radio in kultura« prvenstveno kulturno vlogo slovenskega radia, Vinko Zor piše o prosvetnem programu našega radia, Anton J a n e ž i č strokovnja-ško prikazuje tehnični razvoj našega radia. Interviev/ z radijskim dirigentom D. M. šijancem nas seznanja s problemi in pojavi glasbenega udejstvovanja na radijski oddajni postaji. Prof. Niko K u r e t piše o »Smehu v našem radiu«. Vladimir R e g a 11 y opisuje v dovtipno spisani reportaži »Velesila na obisku pri velesili« obisk ljubljanskih novinarjev na radijski postaji. Sledi pregled zunanjih sotrudni-kov Radia Ljubljane, nato pa kažejo statistične razpredelnice, kako so bile razdeljene oddajne ure v prvem desetletju nagega radia, številko zaključujejo krajši zabavni in informativni prispevki in običajni program domačih in tujih postaj. Vsi članki so opremljeni s slikami alj karikaturami avtorjev, številka pa je obilno ilustrirana s pokrajinsKimi in drugimi motivi iz Slovenije.
>Naš val«, ki ga izdaja v lični opremi Narodna tiskarna v Ljubljani, ureja pa z veščo roko znani publicist Vladimir Re-gally, zastopa že pet let interese in napredek slovenske radiofonije. Uspelo mu Je, da se je v teku tega časa povzpel na prvo mesto med časopisi te vrste v Jugoslaviji, pa tudi med inozemskimi radijskimi listi uspešno zastopa »naše barve« v velikem mednarodnem tekmovanju za radijske valove in uspehe.
Naj bi tak Prešeren obilno prihajal v roke tistim Nemcem, ki žive v tesnejših stikih s Slovenci in niso doslej poznali niti v majhnem izboru poezije pesnika, o katerem lahko mirne vesti trdimo, da je izrazil slovansko narodno dušo s podobno genialnostjo, kakor so njegovi največji vrstniki izražali duha večjih in po zgodovinski usodi srečnejših narodov.
Prešernove poezije v nemškem prevodu
L. 1936 je izdala Akademska založba v Ljubljani bibliofilsko knjižico: Franz Prešeren Gedichte. Ausvvahl und Uebertra-gring vOn Lili Novy«. že ob tisti priliki je bila izražena želja, da bi knjižica teh resnično uspelih, v vsakem pogledu kvalitetnih prevodov iz Prešerna postala dostopna širšemu občinstvu. Za letošnji božični trg je založba ustregla tej želji in pravkar poslala v svet okusno, a preprostejšo izdajo, natisnjeno z istimi črkami na najfinejšem domačem papirju. Izdaja je po opremi zelo lična in močno spominja (po papirju, tisku in platnicah) na pesniške zbirke, kakršne so bile v navadi pred sto leti. Tudi s te strani je to originalen knjižni pojav, ki bo v veselje slehernemu ljubitelju lepe knjige. Cena (40 din za izvod) ni pretirana, tembolj, ker je nova izdaja omejena na 450 izvodov in bi Jo torej lahko uvrstili med bibliofilske knjige, čeprav nima luksuznega značaja,
O prevodih ge. Novyjeve smo na tem mestu pisali že ob izidu luksuzne izdaje in ne kaže podrobneje ponavljati sodbe, ki se je pozneje izkazala kot enodušno mnenje vseh poročevalcev o njenem Prešernu. Primerjava z originalnim tekstom in v neka<-terih primerih s prevodi, kijih je izvršil sam Prešeren in poznejši njegovi nemški prevajalci, zlasti Samhaber, je pokazala, da je ga. Lili Novy opravila svoje delo z globokim vživetjem v vse odtenke Prešernovega verza in z mojstrsko roko prevajalke, ki krasno obvladuje instrument so-flgbnega nemškega pesniškega jezika, ^
Zapiski
»življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki članek dr. E. G. »Skrivnost oriovega očesa«, nadaljevanje in konec D >rmakove razprave .»O kemični vojni« (z ilustracijami), Orlina Va-sileva črtico »Moram« v prevodu K. £pu-rove in St. Atanasova. Zanimiv in za vsakogar poučen ie članek »Ustava in parlamenti v preteklosti«, mikavna je tudi črtica Giovannija Verge »Volkulja«. V rubriki Fotoamaier izide daljše poročilo o občnem zboru Fotokluba Ljubljane, pa tudi v rubrikah za ljubitelje cvetlic in za bistre glave najde čitatelj marsikaj zanimivega.
Ali dobimo slovensko bibliografijo zal. 1918 — 1938? M. M(ohoričeva) piše o tem v članku Razstava Slovenska knjiga 1918 — 1938« v 12. številki »Modre ptice«; Naš marljivi bibliograf, ravnatelj univerzitetne biblioteke dr. Janko šlebin-ger, bo poskrbel za vse cme. ki si želijo popolne bibliografije te dobe. V kratkem bo izšla njegova bibliografija, plod dvajsetletnega dela. ki je urejena po najnovejših načelih. V njej ne bo navedena in bibliografsko opisana samo knjiga sama, marveč njena zgodovina: tiskarna, ocene itd. že sedaj opozarjamo na to delo, ki bo po vsej verjetnos -j izšlo pri Slovenski matici.
Smrt Eroesta Barlarha. v Rostoku je umrl v največji bedi ^.nani nemški kipar in pesnik Ernest Bariach. Rodil je se 2. januarja 1870 v VVedelu na Holsteinskem. Njegovo delo — bodisi v kiparstvu bodisi v poeziji — je zaradi svoje originalnosti in svojevrstnega pojmovanja problemov vzbujalo mnoge polemike in -pere. Bariach je deloval dalje časa tudi v Parizu in na Ruskem. Posetne omembe so vredne njegove plastike iz lesa brona in porcelana, kakor tudi drama »Der tote Ta g«, ki je bila prvič uprizorjena 1. 1912.
Francis Jammes umrl, v svoji ožji domovini med Baski je umrl star 70 let sloveči francoski pesinik Francis Jammes. Štejejo ga — prav kakor Claudela — med vodilne katoliške pesnice sodobne Francije. Jammes pa je predvsem poet pristno krščanskega občutja v duhu ati-škega ubožca, idilik, pesnik podeželskega življenja, lepe prirode, dobrih ljudi in zvestih živali. Spisal je poleg večjega števila pesniških zbirk mnoge povesti in romane, ki vsi razodevajo njegov idealistični pogled na življenje in plemenito srce
Iz Julijske krajine
Sistem nagrad
Pred kratkim smo objavili nekaj citatov iz zanimivega članka o Šolskih in drugih razmerah v Julijski Krajini, ki ga Je objavil »Popolo di Trieste«. V njem list ugotavlja, da so pripadniki manjšine v Julijski Krajini dovzetni za razne manifestacije le, če jih naključje dovede do njih ali če si od njih lahko obetajo kakršnokoli materialno korist. Povsem v smislu tega preizkušenega dejstva se posebno na Goriškem vedno znova prirejajo razne akcije, ki se običajno zaključujejo « serijo nar grad. Za te akcije ni zmerom bistveno, da soudeleženec dovrši kakšno delo ali doseže kakšen uspeh, nego so odločilni tudi povsem drugi elementi, ki so kolikor toliko neodvisni od udeleženčevega neposrednega in zavestnega sodelovanja. Pri tem mislimo zlasti na nagrade, ki jih prejemajo n. pr. zakonski očetje številnih otrok.
Nagrade se dele običajno o priliki fašističnih praznikov. Tako jih je bilo tudi letos ob 16. obletnici fašistične vlade razdeljenih več vrst Največjo pozornost so nedvomno zbudile nagrade, ki jih je ob tej priliki razdelila šolska družba »Dante Ali-ghieri« šolskim otrokom v goriški pokrajini ki so dosegli v italijanščini najboljše uspehe. Nagrade so znašale po 100 lir. Raz deljenih je bilo 76 nagrad. Prejelo jih je 6 učencev v goriškem Šolskem okraju. 5 v ajdovskem, 4 v komenskem, po 5 v krmin-skem in mirenskem. 4 v šempaškem, 5 v vipavskem. 9 v kanalskem, 9 v kobari-škem 4 v cerkniškem, 6 v idrijskem in 7 v tolminskem šolskem okraju. Nadalje Je bilo ob tej priliki razdeljenih 50 nagrad družinskim očetom s številnimi otroki. 33 nagrad po 200 lir delavcem, ki so bili pri delu pohabljeni itd. Listi so objavili o teh nagradah obširna poročila ln celo sezname vseh nagrajencev. V teh seznamih so domača imena v pretežni večini.

Za Italijo jo dobite pri tvrdld G. Parovel, Trsi 9, Via F. Denza 3.
Drobne novice
Himen. V Trstu sta se poročila gdč. Tončka Bidovec in privatni nameščenec g. Emil Colja. Dasi v zamudi objavljamo to veselo vest, se iskreno pridružujemo s svojimi čestitkami njunim neštetim znan cem.
Kmečka posojilnica v Grižnjanu je po
dekretu inšpektorata za vloge in kredit prešla v izredno likvidacijo v smislu VH. j poglavja enotnega zakona o kmečkih ter i obrtnišk h posojilnicah in hranilnicah. Za j njenega likvidacijskega komisarja je bil ■ imenovan Ivan Bersi (Beršič). Za člane likvidacijskega nadzornega sveta pa so bili imenovani Francesco Balestier, Ezio Cal-c'na in Frane Ratiša.
Novi drogovi za zastave. V raznih krajih občine Dolenje v Brdih so preteklo nedeljo blagoslovili pet novih drogov za zastave, ki so jih postavile krajevne fašistične organizacije v spomin na Mussoli-nijev obisk. Fašističnim svečanostim je prisostvoval tudi goriški prefekt Orazi.
Težave z dolgovi. Pred kratkim je občina Dobrova najela 50.000 lir posojila pri gorski mestni hranilnici. Rok za plačilo prvega amortizacijskega obroka je te dni zapadel, a občina svoje obveznosti ni mogla izpoln;ti. Zato ji je pokrajinski upravni odbor, kakor poroča »Gazzettino«, na njeno prošnjo podaljšal ta rok do prihodnjega leta. Podobne težave so nastale tudi v Ajdovščini glede obč'nskega posojila 30 tisoč lir. Tudi v tem primeru je pokrajinski upravni odbor preložil rok, po katerem se imajo odplačevati obresti in amortizacijske kvote na poznejši čas.
V Polju pri Rihemberku je 81 let stara Marja Miheličeva po nesreči padla v vodnjak na dvorišču za domačo hišo. Domači so nesrečo sicer opazili, a starka je v vodi utonila, še preden so jo potegnili iz vodnjaka.
Novi fašistični tajniki. Pred dnevi je bilo izvršenih spet nekaj sprememb pri vodstvih krajevnih fašističnih organizacij na Goriškem. Tako so b5li imenovani za nove tajnike teh organizacij Tullio Panzeri v čnrčah, Severino Salvini v Opatjem selu in Alfredo Bombi v Trnovem.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 5.: žene na Niskavuoriju. Izven.
Znižane cene. Nedelja, 6.: ob 20. Trideset sekund ljubea-nl. Izven.
Žene na NIskavuoriJnc Je igra najbolj
znane sodobne finske pisateljice Helle Vuo-lijokL V njej so orisane predstavnice treh različnih ženskih generacij v borbi za srečo Arneja tavastlandskegat veleposestnika. Dejanje je dramatično napeto, zanimivo orisano ter prinaša mnogo zdravih in pogumnih misli, ki razkrinkavajo okorelo tradicijo in zlagano moralo.
Benedettijeva komedija »Trideset sekund ljubezni« prinaša poleg izredno krat-kočasnih zapletljajev tudi marsikatero preizkušeno življenjsko resnico, ki daje delu smisel preko zgolj zabavnega smotra. Dvomljiva morala, ki jo je zmožno omajati denarno vprašanje, Je prikazana na duhovit, malce zbadljiv in zelo komičen način.
OPERA
Sobota, 5.: Traviata. Gostuje ga. Zlata
Gjungjenac-Gavella. Izven Nedelja, 6. ob 15.: Mala Floramye. Izven. Globoko znižane cene od 24. din navzdol. Ob 20. Grofica Marica. Izven. Znižane cene.
P. n. gledališke abonente vljudno prosimo, da poravnajo 3. obrok abonmaja do 14. t. m.
Ga. Zlata Gjungjenac-Gavella bo pela naslovno vlogo v Verdijevi operi »Travia-ti«. Splošno je priznano da šteje umetnica vlogo Violette med najboljše, ki jih v igralskem in pevskem ozira umetniško podaja. »Traviata« spada v vrsto tistih Verdijevih del, ki se bodo vedno izvajala in bodo največkrat na repertoarju vseh svetovnih opernih gledališč. To je zasluga njene lepe melodije, pa tudi globoko obču-
^jlu&eus
COTY
- * -s , >;
i
V ELEGANTNEM BAKELITNEM ETUI-U V VSEH MODNIH NI-JANSAH Din 21.— (vložek 12.—).
tene vsebine. Ga. Gjungjenac Je dovriena igralka in odlična pevka. Tenorsko vlogo bo pel g. Banovec, baritonsko g. Janko, Floro ga. španova, doktorja g. Lupša.
Massenetova opera »Don Quichot« bo prihodnja premiera drugI teden. Glavni vlogi don Kihota in njegovega slugo bosta pela gg. Robert Primožič in ravnatelj Be-tetto.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 5.: školjka. Premiera, otvoritvena
predstava. Nedelja, 6.: Školjka.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 5. ob 20.: Pokojnik. Red B. Nedelja, 6. ob 15.: Kar hočete. Ob 20. Bo-cacdo.
Umrl je po daljšem bolehanju, previden > tolažili sv. vere naš dobri soprog, oče, stari oče, tast oz. brat ln stric, gospod
Silvester Domicelj
OKRAJNI GLAVAR V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Vidovdanska c. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 4. novembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
- / . < •
. 3 i
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobrosrčni in ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Jože Druškovič
POSESTNIK
dne 4. novembra po kratki bolezni nenadoma preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo 6. novembra ob 4. url popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Slovenj Gradec, 4. novembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI


Iz iivljesaja m dežel!
Iz Ptuja
j— Nov poveljnik mestne policije. Za
poveljnika mestne policije je bil na tajni seji mestne občinske uprave imenovan tajnik mestne občine g Milko Zelenko.
j— Voznik jo je povozil. Siromašna brezposelna delavka Repčeva Ivana je šla od Sv. Vida proti Ptuju, da se v ptujski ubožni kuhinji naje Mimo pa je pridrvel s konji voznik in zadel vanjo Prizadejal ji je hude poškodbe, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
RIBNICA. Sokol ski zvočni kino bo predvajal nocoj ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. film »Trdnjavo molka«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
STUDENEC PRI SEVNICI. Dne 13. t. m. bo v našem kraju velika slavnost. Proslavili bomo 601etnico šole. Ob 9. dopoldne bo šolska sv. maša, po maši pa žalna svečanost na pokopališču, pri kateri bo sodeloval domači moški zbor. Nato bo svečana proslava v šoli. Spored: petje mladinskega zbora, deklamacije, govor, rajalni nastop in dramffki prizori. Popoldne ob pol 15 bomo ponovili šolski del proslave. Prav lepo vabimo na proslavo vse prijatelje šole, nekdanje učiteljice in učitelje in bivše učence. Mladina se je lej>o Krifiravila ta dan.
Izpolnjujoč bridko dolžnost sporočamo, da je gospod ravnatelj
Dostal
ki je moral zaradi hudega obolenja pred kratkim izstopiti iz našega podjetja ln iskati zdravja v Švici, tam nenadoma preminul, zadet od kapi.
Pokojni ravnatelj je v času 8-letnega sodelovanja posvetil vso svojo delavnost, svoje bogato znanje in svoje velike izkušnje na polju železarstva in plavžarstva koristim naše industrije.
Njegove velike zasluge mu zagotavljajo, da mu bo med nami za vse čase ohranjen časten spomin.
JESENICE, dne 4. novembra 1938.
Uprava in ravnateljstvo Kranjske Industrijske družbe
■
PAUL RIPSON
27
Stratosferski pilot
Roman
—	To smo ravnokar storili, se je glasil odgovor.
—	Potem je stvar v redu.
Fred je odložil slušalko in šel spat.
16. pglavje: Kdo bo zmagal?
Ko je naslednji dan Fred stopil v konstrukcijski oddelek motorne družbe, ga je njegov prijatelj, in-ženjer Bruss zelo začudeno pogledal. Videl je temne robe pod njegovimi očmi in vprašal ga je:
—	Kaj si bolan?
—	Ne, je odvrnil Fred, s prisiljenim nasmehom, samo malo preveč sem bil v veseli družbi to noč. Saj je itak sedaj veseljačenja konec, ker se prihodnje dni začnejo moji prvi letalski poskusi s stratosfemim letalom.
—	Kaj pa letalski pouk z miss Mountavonovo?
—	Se bliža koncu. Na žalost je danes aparat nekaj pokvarjen, magnet ni v redu, drugače bi danes dopoldan spet imela lekcijo. Upam da bom končal z njo, predno začnem svoje poskusne polete.
—	To bi bilo vsekakor dobro zate, in potem pusti, naj ta miss leti k vragu.
Fred je svojega prijatelja debelo pogledal.
—	Dragi moj, to ni ženska zate.
—	Zakaj ne?
—	Zato, ker si vse predober za njo. Pa brez zamere, Fred, da sem ti to rekel in se vmešal v tvoje zasebne zadeve.
—	Bruss, priav za prav imaš prav. Sedaj za enkrat nočem misliti na nič drugega, kot na svoje nove letalske poskuse.
Nekaj dni se je Fred posvetil samo delu pri urejevanju zadnjih malenkosti v stratosfernem letalu, in vso energijo je porabil za to, da ni hotel misliti na Lejo. Neki dan so ga v delavnici klicali k telefonu. Bila je Lea, ki ga je zvala.
—	Kako to, Mr. Blair, da ne nadaljujeva svojih lekcij, je vprašala, kot se ne bi bilo nič zgodilo med obema.
—	Niso mi še javili, da je letalo popravljeno, je odgovoril Fred ves začuden.
—	Prosim vas, bodite tako ljubeznivi in uredite stvar, da čimprej nadaljujeva, kajti ne bi hotela predolgega odmora. Moram vam priznati, da se mi mudi s pilotskim izpitom.
—	Miss Lea, takoj se bom pobrigal za stvar in vam dal sporočiti dan nadaljevanja.
Čez nekaj trenutkov je dobil telefonsko zvezo z letališčem in zvedel, da je bil aparat že popravljen. Ker sam tega ni hotel telefonirati Leji, je dal nalog, naj se jo nemudoma obvesti.
Ko sta se naslednji dan ob osmih zjutraj spet sestala na letališču, g aje pozdravila kot vedno, kot se ne bi bilo prav nič pripetilo. Pri zopetnem pogledu na njo je občutil spet isto kot vedno, namreč veselje nad njeno dovršeno lepoto.
Ona pa je takoj opazila v njegovem licu sledove bolesti, kajti ni bilo več tako mladeniško sveže kot
nekdaj. Zdelo se ji je, kot bi bila temna senca
legla preko tega poprej tako zdravega obličja.
Med tem so bili monterji potegnili letalo iz lope in Fred ga je navidezno natančno pregledoval. V resnici pa je opazoval Lejo, ki je stala poleg, brezbrižno gledala v daljavo in čakala, kdaj bo končal svoje pregledovanje. V njem pa je divjala strast, ki jo je komaj obvladoval. Slednjič je dejal Leji, naj sede v aparat in po stari navadi je sedel na mesto poleg nje. Ona je že sama krmarila in on je samo nadzoroval njene kretnje. Ko sta bila že visoko v zraku, se je vprašal, ali naj jo spet poljubi Tu se ni mogla umakniti. Tu ni bilo zasilne zavore, govorilne cevi ali šoferja Nicka, tu ni mogla ustaviti vozila in ga postaviti na cesto. Tu je imel moč nad njo, nad aparatom, nad življenjem in smrtjo.
Kakor da bi bila uganila njegove misli, se je ozrla nanj in ko je videla ogenj strasti goreti v njegovih očeh, je prebledel in vsa njena energija in hladnokrvnost jo je zapustila. Omahnila je na sedež nazaj in spustila krmilo. Močan sunek vetra je v tem trenutku zagrabil letalo in ga vrgel naprej, tako da je začelo v vijugasti črti padati. Ona je preplašeno kriknila in omedlela, on pa je s sigurno roko prijel za krmilo in še v zadnjem trenutku vjel stroj ter se v mirnem poletu spustil na letališče. Ko se je letalo na tleh ustavilo, je ležala miss Lea v nezavesti.
Fred je izstopil, poklical mehanike in odnesli so jo iz kabine, položili na blazine njenega avtomobila in Fred ji je močil sence in lica s kolonjsko vodo, ki jo je bil prinesel eden izmed inženjerjev.
Slednjič je odprla oči in -vprašala:
—	Kje sem?
—	Na letališču, je odgovoril Fred.
—	Kaj se je zgodilo?
—	Nič hudega. Malo preutrujenosti in napetosti živcev, pa ste se onesvestili.
—	Prosim, zapeljite me domov, je dejala F redu s tako nežnim glasom, da jo je kar začudeno pogledal.
—	Ce počakate trenutek, da grem po svoj plašč in klobuk v pisarno.
Bil je naglo nazaj, sedel je za krmilo njenega roadsterja in jo odpeljal. Ves čas na potu domov nista spregovorila besede. Ko je ustavil avto pred njeno hišo, je bila energična kot vedno in nič se ji ni poznala slabost, ki jo je bila prevzela. Prijazno se mu je zahvalila in dejala, naj pusti avto kar pred hišo, ker ga bo vratar sam zapeljal v garažo.
Odšel je do bližnje postaje podzemske železnice ter se odpeljal nazaj proti letališču. Sedaj zanj ni bilo časa razmišljati o tem, kar se je bilo dogodilo. Imel je važnejši posel: njegovo novo letalo je bilo skoraj gotovo. Delal je ves dopoldan v delavnici, jedel v tovarniški kantini in ostal do šeste ure pri delu. Nekaj minut pred šesto uro ga je klical telefon Ta klic mu ni ugajal in že je hotel reči telefonistu, naj odgovori, da je ravnokar odšel, toda premislil si je, ker je vedel, da bi ga isti klic pozneje zval, čez eno ali dve uri, v njegovem hotelu.
V istini, zvala ga je Lea:
f ud! mi smo danes v stanu nudit I čevlje po nizkih cenah
1
®
otroški čevlji že od.....■ ■ t ■ ■
ženski čevlji z usnjenimi podplati . * . • a moški čevlji z usnjenimi podplati, nizki . • ■ moški čevlji z usnjenimi podplati, visoki . .
snežke...............
gumi škornji za dame > •■■■•■«■ • Din 75.—
Din Din Din Din Din
18.-68.-78.-95.-69.-75.-
ANT. KRISPER - Ljubljana, Mestni trg 26
MALI OGLA
Kam pa,kam?
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Na Kurešček
"Ozl avtobus v nedeljo dne 6. t. m. ob 8. url Izpred Mestnega doma. Prijave tel. 36-98.
25792-18
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šilro ali daja nje naalova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Strojno veziljo
sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ve-zilja«	25864-1
Postrežnico
aa ves dan Iščem ev. z znanjem nemščine. Nebotičnik 5-V od 5. do 6.
25794-1
Izurjene pletilje
ea stalno išče K. Soss, — Mestni trg.
25827-1
Uradnico začetnico
2 znanjem stenografije in strojepisja, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25814-1
Več dobro
izvežbanih moči
pripravljalk - prešivalk sprejmem takoj, zgornjlii delov čevljev Naslov V vseh posl. Jutra.	25773-1
20 mest
za ženski poklic — je prostih v Bjelovaru. — Za pismeno informacijo znamko na Velkavrh, Bohoričeva 24a.
25865-1
Vsaka beseda 50 par; davek ) din; za Šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din.
Inteligentna
gospodična
z znanjem nemščine, petja, klavirja ter ver-zlrana v gospodinjstvu Išče mesto k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobro hišo«	25842-2
Mladenič
vojaščine prost Išče me sto za inkaso, vratarja, ali sllčno govori več jezikov ln položi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«
25821-2
Restavracijski
kuhar
mlad, perfekten, išče mesto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«
25820 2
Brivski pomočnik
bubištucer z večletno prakso vojaščine prost išče stalno mesto. Naslov v vseh posl. Jutra.
25822 2
Kuharico
6rednjlh let skromno in zdravo, pošteno, ki dobro kuha, lika, opravlja hišna dela, z dolgoletni mi spričevali išče trgovina v okolici Brežic. Pc nudbe s sliko na cg1 odd. Jutra pod »Stali-r ln vestna 3125-123«
25734-1
Dobro godbo
šramel kvartet
Iščem za Beograd po možnosti s petjem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod sHmta-drat	25754-1
3 krojaške
pomočnike
potrebuje takoj Opara,
Zobotehnica
samostojna moč v vseh v
to stroko spadajočih delih išč" mesto za takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro vZobotehnica«.
25705-2
Trebnje.
25774-1
Urarskega
pomočnika
dobrega sprejme takoj večja tvrdka v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zanesljiv«	25787-1
: :::ii:ii0liiU!!l>!!1lllll!l!liiilII!llU!!M!lSI!l!ll!!i!l!ll
Vajenci (fce)
insinmimintstiinnnrmminHiliuiitiniiimmimiiiuii
3esed« t Din. davek 8 Oin za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj & znesek 17 Din.
Pekovskega
vajenca
ki se je že učil sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra, ž	25847-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za začetni ke ln lzvežbance se prične 7. novembra t. 1. od delek od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno. Chrl-stofov učni zavod, Domo branska cesta 15. Največ ja stroj eplsnlca.
25823-4
Potniki
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Agilne zastopnike
in zastopnice za prodajo knjig na obroke založbe Geca Kon 1 Nollt sprejmemo. Pismene ponudbe na O. štajner, Zagreb, šublčeva 16 ali osebno dnevno med 14, in 15. uro.	25779-5
rl V t
Beseda 1 Din, davek 3 Din; ea šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Namizna jabolka
zimska, moSa-"!Ci, bobovec, prima roba 3.50 din, dobra roba 3.00 din po povzetju od 50 kg naprej franko postaja Dravograd, razpošilja Henrik Zechner, Libeliče, Koroško.
25695-34
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Vsi letniki
povojnega Jutra
vezam, naprodaj. Ponudbe pod »Vsi letniki« na mariborsko upravo Jutra.
25721-8
i
i


Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Radio aparat
6 + 1 cevni, znamke Horny-phon, prodam ali zamenjam za motorno kolo DKW. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
25224-9
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Poceni odprodaja
2.000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 20 do odstot. popust. Trgovci
popust. Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLAT Sv. Petra c. 18, tel. 24-35.
362-6
Lokomotive
rabljene v dobrem stanju za kolosek 60 cm, večjo količino prevesnlh vagonetov, 2 veliki rešet ki in rabljene tračnice proda povoljno Inž. Lj. Singer, Martičeva 6 Zagreb.	25788-6
Mizarji!
— Univerzalni rezkalnl stroj — frosse — na Jermenski pogon ugodno prodam. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Ugodno 5«
25812-6
£vto, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
Motorno kolo
250 ccm, novo damsko kolo, mali pisalni stroj kovčkom, pralni stroj, zelo poceni naprodaj. Express, Ljubljana, Emonska 2.
25832-10
1}
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljlv, ki šiva naprej ln nazaj ter štlka in štopa poceni napro daj. Nova trgovina Tyr seva 36 (nasproti Gospa daiske zveze).
25531 29
r/
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesefe 17 Din.
Pisalno mizo
lepo veliko novo prodam. Vprašati v Močnikov! 4.	25843-12
mkali
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
za prodajo sadja, oddam v Selenburgovi nI. Vprašati v »Rio«.
25771-13
r/
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 6 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Nova hiša
2 kuhinji, 4 sobe, drvarnica s kletjo, velik vrt, električna luč, takoj naprodaj za 62.000 din 20 tisoč lahko ostane, 10 let davka prosta. Na vo galu Gubčeve ulice 46 Pobrežje pri Mariboru 25862-20
Hišo ali vilo
tudi še nedograjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena« 25841-20
Valjčni mlin
dobro vpeljan ln celo posestvo v LJubljani na prometni točki ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25758-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din; ea šifro ali daja nje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Stanovanje
velike sobe ln kuhinje oddam. Trž. c. 71, Glin ce, istotam cestni lokal za obrt. Mahnlč
25863-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom ln vrtom £>ddam blizu kolodvora Medno. Pripravno za železničarja ali upokojenca. Informacije Košir, Tyrševa I.
25849-21
Enosob. stanovanje
oddam dvema osebama takoj za 120 din. Hrenova ulica 14-1.
25828-21
3-sobno stanovanje
z erkerjem, kabinetom, kopalnico in pritiklinami, v vili pod Rožnikom poceni oddam 1. decembra. Večna pot št. 1.
25836-21
Dvosob. stanovanje
za decembrski termin oddam v bližini kavarne Evrope. Kersnikova 7-11.
25723-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
1	kabinetom in kopalnico, r centru ali v bližini, — iščem za 1. december za
2	odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točno plačljiva stranka«.
25838-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 9 Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Sobo
lepo opremljeno, solnčno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam stalni osebi. V hiši dvigalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25835-23
Lepo sobo
opremljeno s strogo se-p ari ranim vhodom za 1 do 2 osebi oddam. Nebotičnik V. nadstr.
25795-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Na)
manjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
» posebnim vhodom uporabo kopalnice v centru Išče uradnik. Ponudbe pod »Miroljuben« na ogl. od. Jutra.
25826-23a
Starejši gospod
išče sobo z oskrbo pri samostojni gospej. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod ►Moste, Kodeljevo«.
25831-23a
rUt
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Marko
prej ml čestitke Marklca.
25783-24
iNSERIRAJ V „JUTRU"!
Že nit ve
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din; za dajanje naslova j din; najmanjli znesek 20 din.
Drž. nameščenec
29 leten, želi poznanstva z gospodično v svrho ženitve. Prednost Ljubljančanke. — ostale ponudbe po možnosti s sliko, katero vrnem. — Katera hoče simpatičnega in zabavnega možička, naj piše na ogl odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena«.
25830-25
Razno
seaed« 1 Din. davek * Din m šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj Al znesek 11 Din.
NEPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENCKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
Presker,
Sv. Petra c. 14.

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, soba drva nudi
L Pogačnik,
BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59
Mesto OSKRBNIKA
ZA SENJORJEV DOM
razpisuje Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru. Samo pismene prošnje je nasloviti na Podružnico SPD v Mariboru, ki daje pojasnila glede višine potrebne kavcije in drugih pogojev interesentom samo pismeno.
Tisoče zahval prejema »MOR A NA«
HIŠO z vinogradom
ln
sadovnjakom
Bližina Ormoža, ugodno za letovišče, želimo zaradi smrtnega primera takoj prodati. Ponudbe poslati? Unter Hbg 730 an Allgem. Propaganda-Zentrale, Hamburg, — Dammtorstr. 30.
KLIUJE
ENO VEČBARVNE
mornm mmmn
»J U T R O« čitajte ln širite
SLARIM
Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega napor«.: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, živčna prenapetost, glej na čem mnogi trpe. Medtem Je znanstveno dokazano, da regulira ekstrakt lz žleze močnih živali Ka-Le-Fluid, kadar preide v organizem, lzločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem ln uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan ln sposoben aa delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 - Miloš Mar-kovlč. Ka-Le-Fluid se dobi v lekarnah.
S. br. 10537-33
V ELEGANTNO STANOVANJE ELEGANTNO PEČ S
Emajlirane peči t najmodernejših barvah! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI PROSPEKT I
»ZEPHIR« d. d. Subotica
SAMOPRODAJA:
LJUBLJANA: Venceslav Breznik, CELJE: D. Rakusch, MARIBOR: Pinter & Lenard. BREŽICE: Loschnigg & Schmidt Zahtevajte povsod znamenite »Z E P HI R« ŠTEDILNIKE iz iste tvornice.
araeHBmi
Naročniki »JUTRA« so »varovani
ca 10.000 Din.
1NSERIEAJTE
V »JUTRU« !
Dobro obrit-dobro volje!
IASČ.ZNAMKA
ROTBART
Dvosobno
garsonijero
ali 2 prazni sobi v centru iščem za februar. Ponudbe pod »Februar« na oglasni odd. Jutra.
25602-21a
I
Lasje prestanejo takoj izpadati-
in zrastejo na plešastem mestu-odstrani prhljaj itd jaca in hrani lasne KORENINE •
POŠILJAMO PO POVZETJ J-STEKL.OIN 50-
t
Naznanjamo tužno vest, da Je naš dragi mož in oče
Kenda Matija
SOL. UPR. V POKOJU
v četrtek zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri.
MEDVODE—GORIČANE, 5. novembra 1938.
Žalujoči ostali
INSERIRAJ V WJUTRU"!
5 VAŠE VINO
[i\ varuje pred pokvarjenjem v ,Kaiser-jev Bisulfator*
Rešili se boste velike skrbi, ako si nabavite in to takoj novo konstruiranj in patentirani »Kaiser-jev Bisulfator«, aparat, ki varuje vino gošče, cikanja in pokvarjenja v načetih sodih. Aparat je absolutno dovršen in nepobitno koristen za vsakogar, ki se bavi z vinom.
»BISULFATOR«
LJUDEVIT KAISER
lastnik veletrgovine z vinom in alkoholnimi pijačami L. R. C. Zagreb, Trg Kralja Petra L
Zahtevajte takoj prospekte in navodila!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani, j