Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 293. I Telefonska števila 6s7~| Celje, v četrtek, dne 23. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Pooblastilni zakon in naši klerikalci.
Na občnem zboru kmečke zveze v Celjn dne 6. febr. se je med drugim sprejela sledeča resolucija: „Slovenski kmetje, zbrani na 1. občnem zboru kmečke zveze, pozivajo svoje zastopnike in zahtevajo od vseh poslancev, da se z vso odločnostjo uprejo naporom tistih, ki hočejo vlado pregovoriti, da odpre m eie države za uvoz tuje živine alimesa t er i z j a vi j a j o da bi bilo uvažanje tuje živine smrtonosen udarec za štajerske. — Zasledujmo nekoliko, kaj je | pisal lani „Slovenski Gospodar" o tem vprašanju. Dne 9. apr. 1908 je pisal: „Vsled trgovinske pogodbe s Srbijo se tudi zgodi, pred čemur trepeta naš kmet živinorejec. Uvoz srbske živine k nam v Avstrijo je dovoljen. In kaj to pomeni za našega kmeta? Po novi trgovinski pogodbi s Srbijo je dovoljen uvoz mesa 35 tisoč volov in 70 tisoč svinj. To je jako hud udarec za našega kmeta. Vsakdo, ki se zanima za naše kmetijstvo, ve, kako velikanskih naporov je bilo treba, da se obvaruje naša živina raznih bolezni, po-sebho kuge. Z uvozom mesa iz Srbije preti nova nevarnost naši živini . . . Minila bodo desetletja, predno bodo mogle balkanske države vse naše obrtne izdelke sprejeti (!), med tem pa je avstrijsko kmetijstvo uničeno . . . Vsak kmet dobro ve, da zgubi s tem kmetijstvo glavni vir svojih dohodkov." — Dne 30. aprila 1908 poroča, da so se kmetje na mnogoštevilnih shodih izrekli proti pooblastilnemu zakonu, „ki je največja nesreča in zlo za spodnje-štajerske kmetovalce". Poroča tudi, da so se na povelje duhovnikov vložile mnogoštevilne peticije proti odprtju srbske meje. Posebno zanimivo je slišati „Slov. Gosp." z dne 14. maja. — Tam piše: „Sicer pa je zdaj na dnevnem redu pogodba s Srbijo in velik udarec, ki preti našemu živinorejstvu vsled nameravanega uvoza tuje srbske živine. Spodnještajerskikmetje so na mnogoštevilnih javnih in zaupnih shodih odločno protestirali proti tej točki srbske pogodbe. Roblek pa imenuje to komedijo!"
Menda povedo ti citati že dovolj. Klerikalci so se na vse pretege trudili ubiti našim kmetom v glavo, da je trgovinska pogodba s Srbijo za nje poguba in največja nesreča pod božjim solncem. Ker se Narodna stranka ni hotela in ni mogla udeležiti klerikalne demagogije, so klerikalci obrekovali stranko in njena poslanca po „Slov. Gosp." in shodih — sploh povsod, kjer so le mogli! Letos poleti so trdili, da so zaradi te pogodbe obstruirali in sedaj v odločilnem trenutku, ko je bil Bienerth zaradi pooblastilnega zakona in trgovinske pogodbe z balkanskimi državami v največji zadregi, so sami dali ob^trukcijsko orožje iz rok in tako pomogli vladi, da bode imela že danes ali jutri dovoljenje za trgovinske po-
godbe v roki ter bode s tem zadala „smrtonosen udarec za štajerske kmete1' kakor se glasi v uvodoma omenjeni rezoluciji. Ako bi bila torej pisava „SI. Gosp." mišljena resno, bi morali sedaj- klerikalni drž. poslanci že naprej vedeti, kaj se utegne zgoditi in porabiti vsa sredstva, da odvrnejo domišljeno največjo nesrečo od svojih volilcev. A tega niso storili ter s tem desavouirali sami sebe in svoje umazane lističe. Kedaj se je še lepše demagogija in goljufanje ljudstva razkrinkalo ko ravno v tem slučaju? Ako so klerikalni kmetje možje in ne farovški hlapci in kimovci, potem se morajo sedaj vzdigniti kot en mož in kaznovati „kmečke" poslance, ki so jih razburjali in imeli očitno za — norce. To bi bila logična posledica. Vemo, da se pri politični nesamostoj-nosti in nešolanosti naših kmečkih volilcev to ne bode zgodilo, a pametni ljudje bodo potrdili besede g. drž. poslanca Robleka na shodu v Št. Jurju ob Taboru: Ves klerikalni odpor proti pooblastilDemu zakonu je bila le komedija! In komedija je vse, kar počenjajo klerikalci baje za narodni blagor!
Politična hronifca.
Začasni državni proračun in pooblastilni zakon dovoljena!
Včeraj se je vršila zadnja seja državnega zbora pred božičnimi počitnicami, ki se utegnejo raztegniti noter do srede februarja. Tačas se bodo pa vršila pogajanja glede preosnove vlade in pa glede češkega deželnega zbora. Prva točka včerajšnjega dnevnega reda je bil začasni proračun. Socijalisti so izjavili, da glasujejo samo za tiste točke v proračunu, ki se tičejo državnih investicij pri železnicah, ker pričakujejo od tega več prilike za delo. Govorili so še v imenu kršč. socijalcev Wittek, Konstantinovici, Guggenberg, Šviha, Stohandel, Daszynski in poročevalca Seitz ter Steinwender, na kar je bil proračun v drugem in tudi v tretjem čitanju sprejet z 246 proti 202 glasoma. Vladno večino so tvorili Nemci (kršč. socijalci in nacijonalci), Italjani, Poljaki in Rusini. Pripomniti je treba, da je s tem v zvezi dovoljeno tudi državno posojilo 139 miljonov kron, s čemur so zagotovljene že omenjene investicije na državnih železnicah (nakup voz, različne prenovitve itd.)in s čemur se jo tudi zasiguralo, da ne bode vlada moralačrtati posameznih drugih postavk. Slovanska jednota je glasovala proti proračunu.
Nato sta bila sprejeta zakona o kontingentu za špirit in o odpisu zemljiškega davka pri škodah po mrazu. Važno je pa za nas sprejetje zakona o letni 1 miljonski podpori za vnovčenje živine, nadalje letni 5 miljonski podpori za povzdigo živinoreje in pa sprejetje pooblastilnega zakona, za katerega in o katerem se je bil tudi v slovenskem časopisju marsikateri boj. Hinavstvo in nedoslednost naših klerikalcev pribijemo na drugem mestu. Prva točka pooblastil-
nega zakona, ki odobruje trgovinsko pogodbo z Rumunijo je bila sprejeta z 277 proti 155 glasom. Proti so glasovali češki klerikalci in agrarci, poljska ljudska stranka, nemški agrarci, od Zveze južnih Slovanov Roblek, dr. Ploj, Štrekelj (Ježovnik je bolan); drugi člani Zveze južnih Slovanov so glasovali za pooblastilni zakon. Utemeljujejo to svoje postopanje s tem, da nimajo nika-koršnih gospodarskih razlogov, da bi se protivili trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami, pač pa morajo želeti, da se naše potitične in gospodarske razmere naše države napram našim balkanskim sosedom zboljšajo. Proti zakonu o podporah za vnovče-vanje živine ni bilo nobenega upora, pač pa se je pri pooblastilnem zakonu razvila daljša debata. Posegel je v njo tudi g. drž. posi. Ploj, ki je sicer pri-poznal veliko važnost rednih trgovinskih razmer z balkanskimi državami, a vse žrtve imajo tudi svoje meje in bati se je, da bode z uvozom mesa iz balkanskih držav zadan naši živinoreji težek udarec. Posi. Hribar je izjavil, da bode glasoval v interesu svojih mestnih volilcev za pooblastilni zakon. Pred tretjim čitanjem zakona se je odstranilo toliko krščanskih socijalcev in čeških agrarcev, da se je dosegla potrebna dvetretjinska večina za takojšnje tretje čitanje in konečno odobritev zakona. Mi smo že večkrat naglašali svoje stališče napram trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami; danes izražamo samo bojazen, da bodemo mi Slovenci od podpor za vnovče-v a n je ž i v i n e i n z a živinorejo le zelo — malo imeli.
Konečno se je še sklenilo zvišati število podpredsednikov od 5 na 7 (za Italjane in Rusine) in se je obravnavalo o nujnih predlogih za podpore vsled toče, povodnji itd. Dr. Korošec je pri tem omenil veliko katastrofo po toči, katera je zadela v poletiu Slovenske gorice. Z običajno božično
častitko je predsednik zaključil sejo.
*
z Proti jugoslovanskemu ministru-rojaku se z vso silo upirajo štajerski in koroški napredni nemški poslanci. Izjavljajo, da se o tem vprašanju sploh niti ne da govoriti, tožijo o razpadu države in pravijo, da raje sami opuste ministra rojaka kakor da bi ga d obi 1 i Jug o s 1 o v an i Z drugimi besedami se to pravi, da bi bili ti možakarji znabiti za rezornega jugoslovanskega ministra, znabiti za ministra — javnih del, samo ne za stalno institucijo jugoslo-vanskegaministrarojaka. Ako to taktiko primerjamo s stališčem slovenskih klerikalcev, se najde marsikaj podobnega ... Pa mi nočemo biti hudobni; pravimo samo, da mora Zveza južnih Slovanov neomajno vstrajati na stališčn ministra rojaka.
z Nova večina v državnem zboru. Delovni program. Koresp. Centrum po roča, da se prično pogajanja za delovni program 1. 1910 drugi teden januarja. Vodile jih bodo stranke bodoče večine,
namre nemški nacijonalci, kr ščanski socijalci, Poljaki, Čehi in Jugoslovani. Pogajanja se bodo sukala zlasti okrog finančnega načrta. — Prvotne vesti o razbitju nemškega bloka so bile prenagljene. Konstatiralo se je mariveč od obeh strani, da ostane med obema strankama pri starem.
Drobne politične novice.
Ministersrvo Wekerle je doživelo včeraj v ogrski državni zbornici težek poraz. Kljub Wekerlovema nasprotovanju se je namreč sprejel Hollov predlog za bančno adreso s 133 proti 89 glasom. — Lukacseva pogajanja z Justhovci glede sestavitve nove vlade še trajajo naprej.
Dnevna kronika.
v Nemškutarjenje v Bosni. V trgovski zbornici so Srbi predlagali, naj se določi za edini nradni in poslovni jezik trgovske zbornice srbo-hi vaščina. Nemci so se temu predlogu uprli. Pri glasovanju so potegnili z Nemci tudi Hrvatje in nekateri mohamedanci. Predlog je propadel z 18 proti 32 glasovom. Sramota!
v Telefonska zveza Carigrad-Solun-Smirna. Neka francoska družba je dobila od turške vlade dovoljenje, da napravi med Carigradom, Solunom in Smirno telefonsko zvezo, t Iz Soluna v Smirno baje polože podmorski kabelj.
v Hrvati v Punta Arenas. Danes je Punta Arenas glavna žila za življenje vseh naselbin na krajnem jugu Amerike. Te naselbine se bavijo z ovčarstvom, ribištvom, rudarstvom, izvozom dreves za gradnje, raznimi industrijami in trgovino. Skoro vsi mornarji so Srbohr-vati in tudi razna podjetja imajo v svojih rokah. Znamenita je ladjedelnica bratov Bonačičev, ki imajo svoje prostore zelo moderno urejene in izdelujejo ladje do 1800 tonelad. Po ofici-jelni statistiki je to druga ladjedelnica v republiki Chile. Delavna jugoslovanska kolonija uživa velik ugled, ima dve gasilni društvi, močen tamburaški zbor in neki Peter Grašič izdava celo tednik „Domovina".
v Papir za dnevno časopisje. Neki francoski statistiki so izračunali, kako velikansko množino papirja se porabi za dnevnike in kniige. Za 30.000 dnevnikov, ki izhajajo na dan v milijon številkah, je treba 1000 ton lesa; poleg tega izide vsak dan okoli 200 knjig, tako, da se na leto porabi do 375.000 ton papirja ne vštevši pisarniški in ovijalni papir, Za to množino papirja je treba 1250 miljonov kubičnih metrov lesa, od tega samo za Ameriko 900, a Evropo 350 miljonov kubičnih metrov lesa. Kot je razvidno, se podirajo celi gozdovi za papir.
v Kinez je bil doktorjom promovi-ran v Berolinu. Sedajni dr. Ùe-Cun-Čou je obdeloval nalogo kitajske reforme v upravi, ustavi in pravu z ozirom na dotične uredbe v Evropi. Dekan juridične fakultete je govoril pri tem o stari več tisočletni kitajski kulturi.
v Političen zločin v Koreji se je zopet izvršil. Korejanskega prvega ministra je na sprehodu, ko je bil minister v vozu napadel neki 20 let star Korejanec in ga z bodalom večkrat smrtno zabodel v trebah. Tudi kočijaž je nekoliko ranjen. Splošno so misli, da je prijeti storilec član kakega političnega društva.
Prepovedan prevoz skoz Dardanele.
Turška vlada je odklonila prošnjo ;Ru-sije, da bi smela ruska ladja s truplom velikega kneza Mihaela, ki je v Can nesu umrl, skozi Dardanele. Dovoljeno je to samo ruski postajni ladji.
v Inženirje so nagnali Arnavti iz Albanije, Fracozki inženirje so trasirali donavsko-jadransko železaico, a so morali vsi pobegniti. Šli so v Carigrad.
v Slovenci na Južnem Tirolskem. Malo je Slovencev na Tridentinskem, a ti so se zbrali dne 19. .decembra v Mezzolombardu, da so se na svojem prvem sestanku dogovorili, kako bi lažje ostali v medsebojni zvezi, da ne bi pozabili naroda. Za C. M. družbo se je že na prvem sestanku nabralo 31 kron. Vršili se bodo taki sestanki sedaj večkrat. Ko so se zbrani sestali, so zapeli na kolodvoru „Liepa naša domovina".
z 0 nadporočniku Hofrichterju. Govorilo se je, da bi morda preiskava o mrtvi bivši nevesti Hofrichterjevi in pismo, ki so ga jej dali neodprto v grob, spravilo žarek luči v Hofrichter-jevo zadevo. Sedaj se je pa oglasil sorodnik onega dekleta iz Litomeric, dr. Amlacher, ki je pastor nekje na Sedmograškem. On trdi, da nista bila tajno zaročena, ampak oficijelno in da so pismo odprli, predno so jej ga dali v grob. Vsebovalo ni nič drugega, ko velikonočne pozdrave. S tem torej pade ta ,.indicij".
v Troške Friedjungove pravde, ki so jih povzročile iz inozemstva došle priče, si bodo delili tožitelji in toženci.
z Pogreb kralja Leopolda. Včeraj predpoldne so v Bruselju slavnostno pokopali kralja Leopolda. Med troben-tanjem in bobnanjem so spremili mrtvega kralja in ko je šel mimo mrtvaški voz, je prezentiralo vojaštvo, ki je tvorilo špalir. Na čelu sprevoda so bili zastopniki belgijskih polkov in državljanov, za rakvo pa princ Albert, zastopniki tujih držav in vse po redu. Iz Avstrije je dospel nadvojvoda Leopold Salvator. Ko je prišel izprevod do katedrale, je drlo vse v njo in vojaštvo je le z orožjem moglo vzdržati mir. V cerkvi je nastala panika iu več žensk se je onesvestilo in nekaj otrok so pohodili. Pri tem se je pa vršila pogrebna slavnost.
z Najvišja gora? Geografska družba v Londonu je objavila poročilo o zadnji ekspediciji dr. Longstaffa na Himalayo. Po tem poročilu je on odkril novo pogorje, katerega najvišji vrh meri 27.600 stopenj (9200 m). To je torej najvišja gora našega planeta.
Štajerske novice.
a Beseda o našem narodnem časopisju. Veseli nas, da naši zaupniki glede pridobivanja naročnikov izkazujejo v nekaterih krajih znatne uspehe ter izražamo ponovno prošnjo, naj se v prihodnjih dneh stori vse, kar je mogoče, kajti velike važnosti je za časopisa, ako je vse že pred Novim letom urejeno, ker se s tem prihrani listoma mnogo stroškov. Prosimo torej zaupnike, da nam pošljejo kar najprej nabiralne pole. Iz več strani se nam je izrekla želja, naj bi se, ukrenilo, da bi „Narodni Dnevnik" izhajal ob takem času, da bi ga naročniki zvečer istega dne v roke dobili, ko izide. V položaju smo v tem oziru naznaniti, da se bode tej želji, kakor vse kaže, dalo vstreči in da bodo naročniki po Novem letu dobivali list večjidel že istega dne, ko izide.
a O razmerju vseslovenske napredne stranke do naprednih Hrvatov in Srbov čitamo v „Slovenskem Jugu": • „Osredotočenje svobodoumnih elementov na Slovenskem ni samo važen dogodek za Slovence temveč za celi slovanski jug, kajti napredni Slovenci niso samo demokratje, niso samo nasprotniki klerikalcev in sedanjega režima, ampak so tudi najboljši pristaši jugoslovanske ideje. Pokazali bodo to javno s tem, da bodo po ujedinjenju svojih pokrajinskih organizacij v edino močno politično stranko sklicali v Ljubljano shod naprednih Slovencev, Hrvatov in Srbov iz avstrijsko - ogrske
monarhije, na katerem se mora proglasiti zveza srbohrvatsko koalicijo (?) in ustvariti nova politična ali barem kulturna organizacija vseh naprednih južnih Slovanov v Avstro-Ogrski. Resnično, težko bi bilo razširiti srbohrvatsko koalicijo v jugoslovansko koalicijo, ker stanujejo Slovenci v jedni, Srbi in Hrvati pa v drugi državni polovici, toda skupno delo je vendarle mogoče na mnogih političnih poljih.
V	prvi vrsti bi se morala ustvariti skupna jugoslovanska kulturna in oko-nomska organizacija za obrambo proti nemškemu prodiranju na jug in iztok.
V	tem oziru pa pride v prvi vrsti v poštev slovanska severna meja, manje hrvatska in srbska. Ako Hrvati podpirajo Slovence pri narodni obrambi, podpirajo v prvi vrsti sebe, kajti če se Nemcem posreči ponemčiti Slovencev, ne bode pri tem ostalo, temveč bode potujčenje napredovalo proti jugu in zahodu."
u Sodbe obstrukcijonistov o ob-strukciji. „Slovenec" ki je že nedavno tega koval obstrukcijo v oblake, govori včeraj o njej, da je „mora", „Damoklejev meč" nad zbornico itd. Njegovi slavospevi o porazu nemškega svobodomiselstva so pa istotako pretirani kakor vse, kar napiše „Slovenec"' : dejstvo je že sedaj, da ostanejo nemški svobodo miselci v vladni večini in pri koritu s Čehi in Poljaki vred, in tudi zastopnik Jugoslovanov bo moral z njimi vred sedeti na ministerskem stolen. Torej le pomalem!
a Velikanska klerikalna farba rija. ..Straža' z dne 20. dee. poroča na uvodnem, zelo vidnem mestu: Poslanci „Kmečke zveze" so po-n 3 v n o posredovali pri vodji poljedelskega ministra zaradi podpore po suši. Dosegli so, da se je podpora že dovolila. Toliko na znanje. — Nam, ki precej dobro poznamo vnemo naših klerikalnih poslancev pri koristnem dela za kmečko ljudstvo, se je zdela stvar precej sumljiva. Božič se bliža in klerikalci bi radi nalagali ljudstvo, da so mu pridobili to in to božično darilo. Podučili smo se o stvari in danes kon-statiramo iz najbolj zanesljivega vira, da podpora po suši še nidovo-Ijena, Dotični akt je prišel iz poljedelskega ministerstva v finančno še le pred par dnevi. Tamošnji poročevalec pa še akta niti ni priporočal oddehemn predstojniku in ministru v ugodno rešitev. Konstatiramo dalje, da od vseh poslancev „Kmečke zveze ni niti jeden v tej zadevi posredoval v finančnem ministerstvu. Kaj torej še ostane od „Stražinega" razglasa? Gola in prav nesramna farbarija ljudstva. „Toliko na znanje".
d Bleda zavist, ena najlepših klerikalnih čednosti, je zgrabila mariborsko prijateljico „Stražo", ki je zagledala krasni Ilustrovani koledar celjske Zvezne tiskarne, in iz samega strahu za vero in sveto klerikalno stranko svari pred nakupom. Sicer pa, kadar kak ^mariborski potahnjenec" deklamira o brezverstvu, se začnejo krave na orehu smejati! Kaj ko bi mi odsvetovali svojim pristašem in slo-gašem nakup knjig iz katoliške knjigarne, posebno onih, ki jih katoliški listi označujejo za brezverske, katoliška tiskarna pa jih mirno prodaja in dela dobičke. .Lepa doslednost! Samo za denar jim je!
z „Slovenec" piše v predvčerajšnjim uvodniku, da je sicer sedaj s spremembo poslovnika prosta pot do popolne zmage ravnopravnosti narodov, a ta pot je še dolga! „Zdaj se še le prične novo trndapolno delo naših poslancev z utemeljenim upanjem na
uspeh, toda pravi sadovi se utegnejo pokazati še le čez dalje časa". Pred včerajšnjim je „Slovenec" upil. da je že začetek boljše dobe, da smo že vse dosegli in je obre-koval naprednjake, da so se dosegi teh sijajnih uspehov protivili, sedaj pa že priznava, da je do tistih uspehov dolga pot . . . Tako se pri naših klerikalcih vselej uresniči stari latinski rek: Par-turiunt montes . . . Samo hvala, slavospevi in obrekovanje nasprotnikov — uspehov pa nikjer nič!
u Iz Celja. Uradni predstojnik celjskega mesta deluje za blagor celjskega mesta na ta način, da šikanira slovenske obrtnike kjer le more. Za vsako najmanjšo reč jim nalaga globe, med tem ko nekateri nemškutarski obrtniki dolgujejo prispevke v bolniško blagajno že za več let. Poznamo nem-škutarskeva čevljarja, ki je prijavil bolniški blagajni pomočnika 2 meseca pozneje, dasi mu je ves ta čas odtegoval že zavarovalni znesek. Ko se je delavec pritožil, ni ničesar opravil. Tako se deli pravica v Celju pod vladarstvom Ambrožičevim in Javorni-kovirn!
a Škandalček v celjskem nemškem gledališču. Pred nekaj dnevi so igrali v celjski mestni šmiri „Herbstmanöver". Obleke so si igralci izposodili od 27. pešpolka v Ljubljani natančno po predpisu. V igri sami se je zasmehovalo častnike na tako robat način, da so se udeleženci častniki čutili razžaljene in so odšli demonstrativno iz gledališča.
a „Poštena mera in vaga v nebesa pomaga", pravi stari slovenski narodni pregovor. Pa celjski trgovci ga ne razumejo, drugače bi nam ne prihajale pritožbe, da daje nek nemški specerist mesto pol kilograma sladkorja po 48 in tudi 45 dkgr. in da si pomaga pri premogu s tem, da prodaja mesto 50 kg po 40 in 45 kg, ker se ljudje iic spoznajo na decimalne tehtnice. Tudi glede mesarjev niso pritožbe redke. Ako opomin ne bode zadostoval, pa bodemo imena takih poštenjakov priobčili.
a Iz poštne službe. Imenovana sta poštna oficijala Leopold Košenina in Jakob Novak v Mariboru za višja poštna oficijala.
a Vpisan je v imenik štajerskih odvetnikov gosp. dr. L j. Stiker s sedežem v Brežicah.
z Občni zbor „Čebelarske podružnice za Sav. dol." se je vršil v nedeljo 5. t. m. ob pol 4. uri popoldne v šoli v Grižah. Dasi je bilo vreme skrajno slabo, ker lilo je kakor iz škafa, vendar se je zbralo okoli 30 udov. Predsednik prijazno pozdravi navzoče ter poda kratek pregled o to-letnem delovanju. Iz tajnikovega poročila smo posneli, da je štela podružnica 39 članov — gotovo lep začetek, ki so skupno pridelali 750 kg medu in 95 kg voska ter da so vzimili 165 premakljivih in 128 nepremakljivih panjev. Shodov je bilo v celem 10, katerih se je udeležilo okroglo 600 poslušalcev. Blagajnik nam naznani 5 K 80 h prebitka. Društvo hoče nabaviti svoiim udom, če še bode došlo kaj podpor — nekaj brezplačnih panjev. Pri volitvi odbora potrdil se je enoglasno stari odbor in sicer: gg. Černej, Griže, predsednik; Žagar. Petrovče, podpredsednik; Piki, Sp. Ložnica, blagajnik, Pečar, Št. Pavel, tajnik; Poteko in Jurliar, Griže, odbornika. Gospod predsednik se zahvali za zaupanje ter obljubi, da hoče v novo potrjen odbor započeto delo i drago leto z vsem navdušenjem in vnemo nadaljevati. Glavna želja pa nam bodi, da se število naših društvenikov naj drngo leto podvoji.
a Iz L j abnega. Naš gosp. kaplan Schiller se je tudi začet pečati s pre-
dali lažujivega „Slov. Gospodarja", katerega z dopisi ali sam zalaga ali s pomočjo glavnegà urednika v Gornjem gradu. Zato ga vprašamo, kako mu je njemu — duhovniku kaj bilo pri srca, ko so ga fantje sledili z neko Marijino devico pod cerkev na Ljubnem? Ali ste ji dajali kake nauke po navodilih g. škofa Aatona Boriaventure?
a Iz Bočne. Kaplana Berka je dobro uspeli mladeniški shod pri nas zelo razdražil. Ker ne more po dragih lopniti, pa udari vselej po učiteljih, ki so imeli nesrečo. Bog ve, kakšni bi bili Berkovi otroci, če bi jih smel imeti ? Ali si je Berkov oče sploh mogel misliti, da bode njegov sin kedaj tak, hm, že veste, g. Berk, kaj mislimo reči. Za vas bi bilo sploh bolje, ako bi ta tema na miru pustili. Ali ste že pozabili na kozolec, na Minko in na tisto gornjegrajsko gostilno, kjer ste imeli enkrat smolo? Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
u Odbor za ustanovitev šolske kuhinje v Mozirju priredi v nedeljo dne 26. decembra v gostilniških prostorih g. Alojza Goričarja v Libiji pri Mozirju veselico s sledečim vsporedom: 1. Deklamacija, 2. Božično drevo, 3. Srečolov, 4. Prosta zabava. Med posameznimi točkami poje moški zbor. — Začetek ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen kot ustanovni sklad za šolsko kahinjo v Mozirju, prosijo se vsi prijatelji šolske mladine, da se prav v velikem števila vdeleže te veselice. Morebitni dobitki za srečolov naj se blagovolijo oddati najpozneje do 26. decembra t. 1. pri c. kr. politični ekspozituri v Mozirju.
a Svičina. Ob priliki komisijona, da bi se popravila cerkev in župnišče, ui hotel načelnik cerkvenoskladnega odbora podpisati zapisnika, češ, da so občani ubogi in ker je nastanjena v žopnišču „Posojilnica". — Taki so naši janičarji, a za „Südmarko" in druga ponemčevalna društva bi dali s sebe zadnjo srajco — za tujce, ki jim niso dali ne življenja ne kruha, ampak jim vzeli značaj bi šli v ogenj; da se župnija Svičina že potaplja v nemštvu in da bo v par letih za Slovence izgubljena, ako ne bo pomoči, za to se ne brigajo naši narodnjaki. Žalostno, žalostno!
a Svičina. V občini Plač se vrše 30. decembra 1.1. občinske volitve. Opozarjamo, da leži ta občina na skrajni narodni meji.
a Čebelarska podružnica okraj Kozje ima svoj občni zbor v pondeljek 27. decembra 1909 v Kozjem v šoli ob 10. uri dopoldne. Odbor želi mnogobrojne udeležbe. Vsak je dobro došel.
a Volitve v ormoški okrajni zastop. Mesto Ormož ni izvolilo zastopnikov za okrajni zastop, tako da bode prišel tudi v ta okrajni zastop vladni komisar.
a Zgornja Sv. Kunigunda. Deželni šolski svet v Gradcu je odredil, da se dvorazredua ljudska šola pri Zgornji Sv. Kunigundi razširi v tri-razrednico.
a Zgornja Sv. Kunigunda. Izginil je 50 let stari, oženjen poštni hlapec Pij Herič, doma iz Lipniškega okraja. Pogrešajo ga že od 13. decembra t. 1. zvečer. Sumi se, da je padel v pijanosti v Pesnico in utonil. Čeravno so že preiskali en del potoka, trupla niso našli.
u Štajerska zveza gostilničarjev
sklicuje dne 27. dee. ob 2. pop. v Anine dvorane v Gradcu protestni shod proti zvišanju deželne doklade na pivo.
a Družba sv. Cirila in Metoda r Ljubljani prosi vse oskrbnike družbenih nabiralnikov, da iste še ta teden zanesljivo odpro, ter prispevke dopoš-ljejo družbi dir e k tn o p o p o štn o
■Siranilničn i položnici ali pa poč t ni nakaznici. — Opazilo se je, da nekateri oskrbniki pošiljajo te prispevke časopisom. To naj se opusti sicer nima družba evidence.
d Slovenci v Gradcu. Dne 19. grudna se je vršil tukaj ustanovni shod slov. društva „Nada" v Gradcu. To novo društvo si stavi nalog, organizirati tiste graške Slovence, kteri dosedaj še niso bili pri nobenem slovenskem društvu. V odbor so bili izvoljeni enoglasno sledeči gospodje: Matija Kukman, predsednik, J. Bajec, podpr.. Fr. Mrvar, blagajnik, Simon Peternuš, tajnik, Iv. Skvarča. gospodar. Jos. Satnjak, knjižničar, Fr. Gobec, odbornik. Revizorji so g. Avg. Slaček in g. Ant, Surina. Imena odbornikov, kteri so tukaj stalni in poznajo tu-kajšne razmere, nam jamčijo, da bode društvo „Nada" izvrševalo svoj si stavljeni nalog v smislu pravil, kterih člen 2. a se glasi: društvo deluje radikalno v narodno ekonomičnem in socijalnem smislu med Slovenci v Gradcu. Da je biln to društvo potrebno, razume vsak, komur so graške razmere znane. Društvo se ne umešava v nobeno strankarsko politiko kakor je sklicatelj g. Kuknum v svojem ognjevitem nagovoru povdarjal med burnim odobravanjem. Na ustanovnem shodu sta se takoj oglasila en pokrovitelj in en usta-novnik. ter sta položila dotični znesek med burnimi živijo-klici zborovalcev. Koncem je predsednik v svojem običajnem jedernatem govoru spodbujal vse mogoče člane na vstrajno delovanje in agitacijo med Slovenci v Gradcu, na kar zaključi med gromovi-timi živijo-klici zborovanje. (Lepo je, da se Slovenci organizirajo, ali bojimo se, da se bodo začeli iz malenKostnih vzrokov cepiti. Op. uredn.)
a Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 17. decembra 1909 štev. 32,619 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v I. četrtletju 1910. Tekom I. četrtletja 1910 zapadejo neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno - najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnin-skega davka: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1910; 2. mesečni obrok dne 28. februarja 1910; 3. mesečni obrok dne 31. sušca 1910. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrtletni obrok dne 1. januarja 1910.
.* Štajerska izvršilna naredba k definitivnemu šol. in uč. redu določa, tla se mora podučevati vsak sicer poduka prost četrtek med šolskim letom,
če je neposredno pred ali za njim šole prost dan. Petek 19. listopada se letos, ker je dan občnih počitnic (Elizabeta), ni podučevalo na štajerskih ljndskih šolah, pa tudi četrtek (18.) pred njim ne. Deželni šol. svet je tako odredil. Zakaj? — Neumevno! — Tudi petek 24. grudna je letos kot prvi dan občnih božičnih počitnih poduka prost, a četrtek pred ujim (23.) se mora podučevati. Deželni šolski svet je tako odredil. Zakaj? — Umevno; po zakonu doslednosti pa nad vse neumevno! — Marasmus senilis? —
Kranjske novice.
o Desetletnico kot gledališki igralec slavi 26. t. m. znani slovenski igralec v Ljubljani, g. Hinko Nučič.
o O velikanskih povodnjih se poroča iz cele Kranjske. Vipava, Črnuče, ljubljansko barje, Kostanjevica in drugi kraji — vse je pod vodo. — Tndi iz Idrije prihajajo enake vesti.
v Radi povodnje na barju je pošiljal predvčeraj in včeraj mestni magistrat ljubljanski Barjanom rešilne čolne. Eno žensko in 5 otrok so na Ilovici včeraj opoldan v zadnjem trenutku rešili.	»
o Delo na barju in njegovo osu-šenje se je ustavilo, ker vreme delu ni ugodno in ker primanjkuje delavcev. Še le sredi marca bodo izkopavanje v Gruberjevem kanalu v Ljub-ljaui nadaljevali; do takrat bo pa podjetje uajelo 2 do 3000 delavcev vsake vrste in tako je upati, da bo poglob-ljenje prekopa do spomladi 1911 1. izvršeno.
o Uzorno nemško vojaštvo. —
„Grazer Tagblatt" poroča iz Ljubljane o nemških in slovenskih vojakih takole: „Dočim povsua radi vidijo pripadnike 27. pešpolka zaradi njihovega priljudnega in olikanega vedenja, povzroči prihod slovenskih vojakov drugih čet v tukajšnjih gestilnah panski beg navzočih gostov, ker je vedno smrtna nevarnost ostati v taki družbi ..." Tu prenehamo s citatom ter vprašamo Ljubljančane, kako oni mislijo o tem?
o Novi Lurd in njegova voda pod Gorjanci je izginila. Poleti so bili zagnali klerikalci vrišč, da je sama mati božja ozdravila neko dekle pod Gorjanci. Trumoma so že romali ljudje tja in razni duhovniki so si že meli roke, da še ni umrla vera in da se še vedno lahko govori o plačujoči cerkvi. Sedaj se je dognalo, da božja mati ni nikomur pod Gorjanci pomagala in da so ljudje na zimo še bolj bolni kot so bili prej. Vera je torej seveda naenkrat opešala iu župnikom se samo še skomina po — Novem Lurdu.
v Zagorje ob Savi. Dne 20. grud. 1.1. so bile pri nas po hudih bojih županske volitve. Združeni Slovenci so nastopili tn prvikrat, proti nemčursko-socijaldemokratičnim nasprotnikom. — Ker so imeli Slovenci večino, se jih je odstranilo od 23 odbornikov 7, tako da je bila izvolitev občinskega starešinstva onemogočena. Da so se pri tej volitvi znani nasprotniki Slovencev odstranili in na ta način volitev slovenskega občinskega starešinstva preprečili, ni čuda obžalovati je pa, da so se te obstrukcije udeležili tudi vzgojevatelji slovenske mladine in osebe, katere veljajo v celem litijskem okraju — izvzemši Zagorje, — kot pristni Slovenci. Slovenski narod jim tega narodnega greha ne bo odpustil. A vse izdajstvo ne pomaga nič kajti naši odborniki, — 13 jih je, — stoje kakor skala, tako da bodemo imeli ali slovenskega žnpana, ali pa, nobenega.
v Nesreča v šoli. Dne 20. dee. sta prišli dve deklici ob 3/4 na sedmo uro v šolo v Cerklje pri Krškem. Ker ste prišli mnogo prezgodaj, sta si preganjali dolg čas z brisanjem table. Ta je bila slabo pritrjena in pri nujnem delu se je nagnila in padla naprej — Edna deklica je bila tako srečna, da je padla tabla na njo in jo pritisnila k odru, da se jej ni drugače nič zgodilo, druga pa je odskočila in rob table jo je udaril po tilniku, da je bila na mestu mrtva. Zlomila si je pri padcu tudi ključnico in desno roko. Ko so prišli šolarji, je krog mrtve šolarice vse jokalo. Kriv je deloma nered v šoli, ker tabla ni bila pritrjena, deloma pa štariši, ki puščajo otroke tako zgodaj v šolo. kjer so SU ure brez nadzorstva.
Koroške novice. _ !
o Draginja v Celovcu. Mlekarice ; prodavajo v Celovcu liter mleka po 36—40 vinarjev in eno jajce po 14 dö*l16 vinarjev. — To so skrajno nesramne cene.
o Komponist in dirigent Jung-herr, ki je v Celovcu splošno znan, je ponesrečil v nekem tamošnjem hotelu s tem, da je padel po stopnicah. Morali so ga prepeljati na dom.
o Volitve v Beljaku. Kakor se čuje, bodo v Bdljaku razpisane za 2. razred obč. odbora no»re volitve, ker mislijo nekateri sedaj izvoljeni odborniki odložiti mandat. Nekateri namreč niso zadovoljni, da bi morali sedeti s tem ali onim v odboru.
z Iz muzeja. Za časa hnde zime ne bode mogel po nedeljah in sredah popoldne cikdo obiskovati muzeja v Celovcu. To je odredba, ki se je že vsako leto dozdaj izvrševala.
z Samomor. Dne 20. decembra se je ustrelil blizu svojega stanovanja na ljubljanski cesti 27 let stari pri mestnem graditelju Schmiedu uslnžbeni Tomaž Rainer. V soboto je dvignil Rainer svojo mezdo, popival je celo noč in iz gostilne se je peljal z izvo-ščekom. Komaj pa je bil blizu doma, se je trikrat ustrelil, a ni takoj umrl, ampak šele na potu v bolnišnico.
o 3525 kron je razdelilo mesto Beljak letos revežem kot božičnico.
o Beganje po ledu na Vrbskem jezeru za evropsko mojsterstvo se vrši dne 29. in 30. januarja 1910, za koroško mojsterstvo pa 2. februarja.
z Z odra je padel v pondeljek v Beljaku zidar Janez Napi, ravno ko so raznašali oder. Zletel je 8 metrov globoko in se je, kakor se zdi, zelo poškodoval v notrini.
Primorske novice.
a Rezultat dopolnilnih volitev
minolo nedeljo v goriški deželni zbor je sledeči: klerikalec Zlobec je dobil 10.730, agrarec Vran 2358, naprednjak Vrtovec 4079, dr. Toma 1218 glasov. 59 glasov je bilo razpršenih. Zlobec ima nad 3000 glasov večine nad vsemi drugimi.
o Dr. Gregorčič, vodja slovenskih klerikalcev na Goriškem, ne more pustiti svoje stare ljubezni. Laški klerikalni deželnozborski klub ga je povabil, naj s svojim klubom poslancev sklene ž njim zvezo. A Gregorčič je sicer pismo odprl, pozneje pa to utajil, ker ima prevelike zveze z laškim liberalcem Pajerjem in njegovim klubom, s katerim ostane v zvezi. Vera kajpada ni v nevarnosti!
o Izžemanje ljudstva. — Goriški nadškof Sedej kakor opica posnema Ljubljanskega Jegliča. — Ker ima ta svoje zavode, jih hoče imeä tudi Sedej. Ker pa nima denarja, odnosno ga ima le 500.000 K, a potrebuje še 1 miljon, je izdal ferman na duhovščino, naj za odpustke in za nebeško milost ter za izveličanje pridno izžema ljudstvo, da bo svota čimprej zbrana. Kteri bo več nabral, bo prej avanziral.
o Umrl je v bolničnici oni gimnazijec Tischler (ne Fischer), ki je bil skočil pri Prvačini pod vlak.
o Po svetu je gnalo 12 let starega Andreja Damarja iz Celovca. — Prišel je z vlakom v Trst in ker se je zelo plaho vedel, ga je ustavi! neki tajni policist in ga začel izpraševati. Deček mu je priznal, da je pobegnil od doma, ker hoče v širni svet. Telegrafigli so takoj nato očetu in on je še tisti dan prišel po svojega korajž-nega sina.
Nekaj posebnega ie vinotoč
Minke Grobelnik v Celjn, Graška cesta št, 15, kjer se dobijo v zaprtih steklenicah po V2 '» 11 !1/2 1 in 2 1 izborna, zajamčeno pristna namizna južnoštajerska vina in izvrstne butelke iz kletij
prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju po neverjetno nizkih cenah. Kdor želi sebi ali svojim prijateljem v božičnih praznikih in ob novem letu na mizo pristnega vina, naj
obišče mojo prodajalno.
prodajalna namiznih in butelnib vin prve južnoštaj. vinarske zadruge v Celju, Graška cesta št. 15.
Minka Grobelnik,
Po svetu.
z Novo vojno pristanišče mislijo Švedi zgraditi blizu Stockholma. To bi stalo kakih 25,500.000 K in te stroške bi pokrili s skupilom za zemljo, k1 jo ima država blizu Stockholma in jo misli prodati,
z Tatvine na Ruskem. V zvezi z revizijo v moskovski intendanturi so zaprli veliko oficirjev, med njimi enega polkovnika, stotnika in kapitana.
o Bleriotova bolezen. Zdravniki, ki se trudijo za Bleriota, so se posvetovali in označili bolezen za kontuzijo slezena in reber, k čemu še pride da se je razlila kri v staničje. Kako dolgo bode Bleriot bolehal, se še ne da povedati, a nekoliko se je stanje že izboljšalo.
o Oder se je zrušil pri novi gradnji tvornice za cement v Ennigerloh na Westfalskem in je pobil več delavcev. Tri mrtvece in več ranjenih so že dobili izpod podrtij, nekaj jih še pa vedno manjka.
v Žurnalisti stavkajo. V bavarski zbornici se je zgodilo, kar se še najbrže nikjer ni: Žurnalisti so povzročili, da je bila razprava preložena. Hiša se je ravno bavila s postavko za vojaštvo in ker je centrum ob 8. uri zvečer preki-njenje seje odklonilo, bi se bila imela nadaljevati. Žurnalisti Pa, ki so gotovo bili utrujeni, so zavrli luči in Tso šli. Nato je bila tudi seja takoj preložena.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Novi ogrski ministerski predsednik.
o Dunaj, 23. dee. Govori se, da je imenovan bivši hrvatski ban Khuen-Hedervary za novega min. predsednika na Ogrskem.
Novi hrvaški ban.
Zagreb, 23. dee. „Pokret" poroča: Največ upanja ima priti na Eauchovo mesto podmaršal Tomičič, član srbsko-hrvatske koalicije. Ni še določeno, ali bode imenovan za bana ali bode samo za začasnega banovega namestnika.
Odtegnjen poštni debit.
o Praga, 23. dee. Češkemu realističnemu časopisu „Času" je odtegnila ogrska vlada poštni debit zaradi „Madžarom sovražnih člankov", („čas" prinaša pod naslovom „Slovenske veci" vedno poročila iz Slovaškega, ki ogrski vladi menda ne ugajajo. Op. ur.)
Profesor Jelinek na pariški univerzi.
o Praga, 23. dee. Bivši francoski glavni konzul v Pragi je dosegel, da bode prof. Jelinek poklican za eno leto na pariško vseučilišče, kjer bode predaval o češkem slovstvu in umetnosti.
Zarota v Petrogradu?
z Petrograd, 23. dee. Vsled umora šefa politične policije, polkovnika Kar-
pova, so včeraj in nocoj ponoči zaprli celo vrsto oseb. Pri hišnih preiskavah so našli več bomb in dinamita. Zaprli so tudi nekatere urednike, kateri so v dotičnih stanovanjih iskali informacij a so jih zopet izpustili.
z Petrograd, 23. decemb. Karpovov morilec Voskresensky je došel šele pred nekaterimi dnevi iz Pariza v Petrograd in se je ponudil Karpovu v službo. Izkazal se je izvrstno v nekaterih slučajih.
V usodni noči sta se s Karpovom dogovorila za rendez-vous na Saratov-ski cesti v nekem stanovanju. Tam mu je obljubil Voskresensky važna odkritja. Ko sta došla v stanovanje, je Karpov vprašal, zakaj ne zvoni pri durih električni zvonec; Voskresensky je dejal da pojde pogledat. Stopil je v vežo in je sprožil s pomočjo elektrike peklenski stroj, ki je tičal pod divanom, na katerem je Karpov sedel. (Umor se je zgodil v ravno isti hiši, o kateri smo poročali da se je vsled eksplozije zrušila. Prva poročila niso bila natančna. Op. ur.) Policija misli, da ima ta zarota v Petrogradu tudi zveze z deželo.
Iz sodne dvorane.
o Surov človek je 28 let stari posestniški sin Mat. Rebernišek iz Dežnega v slovenjebistriškem okraju. Dne 5. sept. je razbil obraz 25letnemu fantu Antonu Kovačiču iz Makol in 17. okt. je pretepel s krepelom 31 let starega Antona Mesariča, na vrh je pa še pre-mikastil nekega dečka. Surovino so že večkrat kaznovali in sedaj so mu priznali zopet 8 mesecev ječe s postom vsak mesec.
o Ker ni studenca zakril. V Par-tinju pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. ima 39 let stari posestnik Franc Zoreč studenec, pri katerem nimajo tujci nič opraviti. Nekoč je pa rogovilil pijani viničar Ignac Korošec krog odprtega studenca in je padel vanj, da je utonil. Sedaj pa zahteva njegova vdova 600 kron odškodnine zase, za otroke pa 1800 kron. Ker ni Zoreč studenca pokril, ga je mariborsko sodišče obsodilo v 4 tedne strogega zapora in v poravnanje pogrebnih stroškov. Koro-ščeva vdova pa se lahko poda na civilnopravni pot.
o iezljiva ženska je 36 let stara vdova in posestnica Franca Poterč z Biša, okraj Sv. Lenart v Slov. gor. in je že bila večkrat radi svoje jeze sodno kaznovana. Ker je na 2. novembra grozila nekemu staremu možu z umorom, je sedaj dobila v Mariboru 4 mesece ječe in vsakih 14 dni še eden post na vrh. — Ravno tako hudo jezo ima 32 leta stara viničarica Ana Simonič iz Lahonec v ormožkem okraju. Radi malenkostnega povoda je udarila starega Matjaža Janžekoviča s cepcem po glavi in po desni roki, da mu je pri tem eksperimentu stria desni kazalec. Bila je že tudi večkrat kaznovana in sedaj je dobila nenavzoča zopet 3 mesece poostrene ječe s postom vsakih 14 dni. Janžekoviču pa mora plačati 100 kron bolnine.
Kupujte narodni kolek!		
.aS.Q5.Sl5LÖ&GB.95.S		IG i
mondarli
priporoča
edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strašek v Celju
svojo bogato zalogo vsakovrstnih čevlje» in galoš za dame in gospode, kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. Cene nizke. Postrežba solidna in točna. — Kdor si knpi blago za 10 K, dobi en par domačih čevljev zastonj!
sprejme s 1. februarjem
= MAKS ROBIČ, =
trgovina z različnim blagom ln deželnimi pridelki v
= Središču. =
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, brinjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika ruma.
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
O^GJ^GjTOi^öWöJTQJTOTrö r^ù^O^GT&^G;
Deček se ponuja V ni
Miei lift
ponudbe sprejme uredništvo tega lista.
«•29—3

Trgovski pomočnik
mešane stroKe, se sprejme za prvo moč. — Ponudbe naj se pošiljajo na Jakoba Dereani v Žužemberku, Kranjsko.
603 5-5
V »j»'*} „J.J
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na ČeSkem. — Vzorci franko. —
Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimenti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini y Celjn.
izborne butelke
najboljše bizeljske, ljutomerske in konjiške starine priporoča kot zelo primerno božičoo in
novoletno darilo
prva južnostajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnostajerska	namizna vina	najboljše
kakovosti po zelo nizkih cenah. — Zahtevajte cenike! Prepričajte se z poskušnjo! Obiščite naše kleti v Gaberju
pri Celju („Sokolski dom"), kjer so Vam poskušnje na razpolago ! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južno-
štajerskih vinogradnikov.
Prva južnostajerska vinarska zadruga v Celju.
625 8-2
Pisarna v Celju, Graška cesta štev. 15.