NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 49 IZVLEČEK V članku so predstavljeni ključni poudarki magistrske naloge, v kateri je bil izdelan predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine. V začetnem delu je predstavljen pomen prostorskega načrtovanja turizma, v nadaljevanju pa je prikazan potek priprave izhodišč za pripravo zasnove prostorskega razvoja turizma. Končni rezultati so izbran koncept razvoja turizma, strateški cilji, zemljevid prostorske zasnove turizma in predlog potrebnih ukrepov. Ključne besede: regionalno prostorsko načrtovanje, načrtovanje turizma, zasnova prostorskega razvoja, Bela krajina ABSTRACT Proposal for a regional spatial development concept for tourism in the case of White Carniola, Slovenia The article presents the key findings of the Master thesis, in which proposal of the regional concept of tourism development on the example of White Carniola was developed. The initial part presents the importance of tourism spatial planning. In the following, the needed analyzes for preparation of the spatial development plan of tourism was discussed. The final result of the Master's thesis presents the chosen concept of tourism development, strategic goals, measures and a map of the regional spatial development strategy for tourism. Key words: regional spatial planning, planning of tourism, spatial planning, White Carniola Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Avtor besedila in slikovnih prilog: KLEMEN BELIČIČ, magister prostorskega načrtovanja E-pošta: klemen.belicic@novomesto.si Avtorji fotografij: KLEMEN BELIČIČ, TOMAŽ JESENIČNIK, JAN KOCJAN COBISS 1.04 strokovni članek Č lanek predstavlja rezultate magistrskega dela s področja prostorskega na- črtovanja turizma na regionalni ravni. Regionalna raven načrtovanja je vmesna raven med lokalno in državno, s čimer omogoča celovito pove- zovanje strateških in drugih usmeritev na višjih ravneh (državni, evropski …) z željami in potrebami manjših območij oziroma lokalnih skupnosti. V prostor- skonačrtovalski praksi in v ostalih sektorjih (na primer promet, gospodarstvo, turizem, vode, krajina) se vedno znova izkazuje smiselnost usmerjanja in načrto- vanja razvoja na ravni regije, saj na eni strani procesi in pojavi presegajo admini- strativno določene meje občin, na drugi strani pa je njihova obravnava na ravni države preveč posplošena, preobsežna ali premalo konkretna (Pogačnik 2006). V zadnjih letih je opazna rast turistične dejavnosti v svetu. Z rastjo turističnega sektorja pa se povečujejo tudi negativni vplivi turizma na okolje in prostor. Posledično se vedno bolj poudarja pomen trajnostnega razvoja turizma, ki naj ob razvoju dejavnosti in večanju dodane vrednosti ne bi negativno vplival na okolje in kakovost bivanja ljudi. Želene cilje trajnostnega prostorskega razvoja turizma lahko dosežemo le z usklajenim in premišljenim prostorskim načrto- vanjem ter usmerjanjem razvoja dejavnosti v prostoru. Nekontroliran, stihijski razvoj turistične infrastrukture v prostoru se je že večkrat izkazal za neustrezne- ga in povzročil razvrednotenje prostora, kar lahko dolgoročno vodi do zmanj- šane turistične privlačnosti območja (Beličič 2022). V članku so predstavljeni ključni poudarki magistrskega dela z naslovom Pre- dlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine (Beličič 2022). Povezava regionalnega prostorskega načrtovanja in turizma Turistični razvoj in prostorsko načrtovanje sta med seboj povezana. Z vidi- ka prostorskega načrtovanja je pri usmerjanju prostorskega razvoja in pripravi prostorskih načrtov treba upoštevati obstoječe stanje in težnje razvoja turizma, ene od pomembnih dejavnosti v prostoru. Med potrebne podlage za izdelavo regionalnega prostorskega načrta Pogačnik (2006) v knjigi Kako izdelamo pro- storske načrte uvršča analizo turističnih območij regionalnega pomena. V turiz- mu se razvoj opira predvsem na naravne, zgodovinske in kulturne dobrine ter na njihovo kontinuiteto. Institucije prostorskega načrtovanja pa predstavljajo javni interes, katerega vloga je ohranjanje in varovanje kontinuitete tovrstnih dobrin s pravilnimi in demokratičnimi odločitvami. Prostorski obseg območij turizma in njihove opreme (število prenočitvenih zmogljivosti in zmogljivost kampov, število športnih igrišč, gospodarska javna infrastruktura in podobno) načrtujemo na podlagi prostorskih in naravnih možnosti ter potencialnega šte- vila gostov oziroma željenega razvoja turizma. Ključna vloga prostorskega načr- tovanja v povezavi s turizmom je omogočiti čim večjo stopnjo razvoja turizma s čim manjšim škodljivim vplivanjem turizma na prostor in okolje (Dede in Ayten 2012). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 51 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI - Pregledali in povzeli ključne strateške razvojne dokumente na različnih ravneh z relevantnih področij, kamor sodi tudi Strategija razvoja Slovenije, ki je krovni razvojni dokument Slovenije. Na področju turizma smo pregledali Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in Strategijo razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018–2022. Podrobneje smo preučili tudi usmeritve z vidika razvoja turizma v prostoru v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v prostorskih načrtih občin Črnomelj, Metlika in Semič. - Izvedli prostorsko analizo obravnavanega območja. Obsegala je analizo naravnih (podnebja, geologije, površja, rastlinstva, gozdov, prsti, posebnih živali, voda, zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij Nature 2000) in družbenih (prebivalstva, gospodarstva, zgodovinski oris in kulturne dediščine) značilnosti Bele krajine ter tamkajšnje gospodarske javne infrastrukture. - Analizirani so bili stanje turizma v Beli krajini: turistični obisk, nastanitvene zmogljivosti, gastronomska ponudba in ponudba ostalih osnovnih storitev (zdravstvo, trgovine …), lokacije in urejenost turističnih poti, športna in kongresna infrastruktura, prireditve, turistične znamenitosti (naravne in kulturne), turistični produkti in organiziranost turizma v regiji. Usklajevanje le-teh je ključnega pome- na za izdelavo regionalnega načrta po načelih celostnega in trajnostnega ra- zvoja regije.« (Jurinčič 2014, 151). Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3 2021) določa izdelavo regionalnih prostorskih načrtov razvojnih regij. Med drugim določa, da se v regional- nem prostorskem načrtu uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na ob- močje več občin ali vplivajo na njihov razvoj. V 4. odstavku 75. člena zako- na so navedene konkretne prostorske ureditve, za katere se določijo zasnove. Med navedenimi prostorskimi uredi- tvami so v novem zakonu, napram preteklemu (Zakon o urejanju … 2017), določena tudi prednostna ob- močja za razvoj turizma. Priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma Zaradi preobsežnega dela priprave pre- dloga regionalnega prostorskega načrta regije in potrebnih strokovnih podlag je bila študija usmerjena v obravnavo prostorskega razvoja turizma na ravni regije. Izbrana je bila regija Bela kra- jina, ki je dejansko subregija razvojne regije Jugovzhodna Slovenija. Za določitev usmeritev nadaljnjega prostorskega razvoja turizma prek strateških ciljev, koncepta prostor- skega razvoja, zemljevida zasnove prostorskega razvoja turizma in za- stavljenih prostorskih ukrepov, smo predhodno: - preučili zakone, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Pri razvoju trajnostnega turizma gre za dolgoročno optimalno izkorišča- nje razpoložljivih turističnih resur- sov, znotraj sprejemljivih vplivov na naravo, socialne razmere in ekonom- sko okolje (Gosar in Jurinčič 2003). Če razvoj turizma nosilnih zmoglji- vosti regije ne upošteva, dolgoročno ogroža prihodnost turizma v njej in tudi negativno vpliva na njen celo- vit razvoj. V tem pogledu je treba razvoj turizma v mejah nosilne zmo- gljivosti usmerjati na več različnih področjih. Jurinčič (2014) je v svoji raziskavi preučeval nosilno zmoglji- vost za območje Slovenske Istre. Pri tem je upošteval več področij turiz- ma, za katere je na podlagi kriteri- jev in kazalnikov izračunal nosilno zmogljivost. Področja, za katera so bile izračunane nosilne sposobnosti, so prostorsko-ekološki indikator- ji, kapaciteta plaž, kakovost morske in pitne vode, zbiranje in ravnanje z odpadki, kakovost zraka, parki in zelenice, infrastrukturni indikatorji, nastanitvene zmogljivosti, količina pitne vode, odvajanje in čiščenje od- padne vode, cestni promet, parkirna mesta, železniški promet, morski promet, letalski promet, socio-psi- hološki indikatorji, zadovoljstvo pre- bivalcev z učinki turizma ter splošno zadovoljstvo turistov. Izračunana nosilna zmogljivost ni nekaj fiksne- ga in se ne more določiti enkrat za vselej. V primeru ustreznega stra- teškega upravljanja lahko nosilno zmogljivost povečamo, z negativnim razvojem pa se nosilna zmogljivost lahko tudi zmanjša. »Poleg analize nosilne zmogljivosti za razvoj turizma v regiji bi morali opraviti tudi analize nosilne zmogljivosti drugih dejavnosti. 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Gorjancev na severu in Kočevskega Roga na zahodu; na sliki 1 so označena z rdečo barvo. To območje je prednostno usmerjeno v pridelavo vin. Z vidika turizma je na tem območju privlačna kulturna pokrajina, ki jo sestavljajo številni vinogradi. Na tem območju številni ponudniki vin že ponujajo vinska doživetja za obiskovalce. Kulinarična doživetja obsegajo tudi ponudnike hrane zunaj omenjenega območja, označenega z rdečo barvo. o Zadnje doživetje je doživetje ob in na reki Kolpi, ki med obiskovalci Bele krajine velja za glavno naravno zanimivost. Aktualna je predvsem v poletnem času, ko je primerna za kopanje. naravne vrednote, dva krajinska parka ter vpetost v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000. Sem spada tudi narava in okolica reke Kolpe, ki pa je v konceptu zaradi svoje izstopajoče vloge v prostorskem razvoju turizma, prikazana kot ločeno doživetje. Velik potencial za obisk tujih in domačih turistov so tudi naravni spomenik reka Krupa, Divji potok in Dobličica. Belokranjski posebnosti sta črni močeril in belokranjski steljniki, ki so pokrajinska posebnost Bele krajine. Velik potencial imajo tudi ostale naravne vrednote ter skriti kotički gozda Bele krajine, ki prekriva že več kot 65 % površja. o Kulinarična in vinska doživetja obsegajo območje obronkov - Pomemben vir za analizo stanja in izzivov na področju turizma so bili polstrukturirani intervjuji z različnimi deležniki na področju turizma. Izvedli smo intervjuje s šestimi turističnimi ponudniki in tremi predstavniki institucij, katerih dejavnost je delno ali v celoti usmerjena v razvoj turizma. Glavna kriterija izbire sogovornikov sta bila raznolikost njihovega delovanja in njihova enakomerna prostorska razporeditev. - Iz analiz smo izluščili ključne poudarke ter z metodo SWOT ocenili ključne prednosti, slabosti priložnosti in nevarnosti turizma v Beli krajini. - Na podlagi prostorskih analiz in analiz turizma smo izdelali členitev prostora Bele krajine (slika 1). Enote členitve smo poimenovali doživetja. Doživetje je torej sklop aktivnosti, ki jih turist lahko doživi ob obisku destinacije. Doživetja izhajajo iz notranjega potenciala regije, ki ga predstavlja naravno in kulturno izročilo: o Kulturna doživetja. Največ o kulturni dediščini lahko spoznamo v Metliki, Semiču in Črnomlju (muzeji in galerije). V teh krajih je tudi več kulturnih prireditev, med katerimi so bolj znane Vinska vigred, Jurjevanje in Semiška ohcet. o Doživetja v naravi so v konceptualnem prikazu zastopana v osrednjem delu regije. Bela krajina se ponaša z bogato naravno dediščino, kamor uvršamo številne kulturna doživetja doživetja v naravi kulinarična in vinska doživetja doživetja na in ob Kolpi Kolpa meja regije Slika 1: Členitev Bele krajine z vidika turističnega razvoja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 53 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Metliko in Semič. V teh naseljih je dobro razvita osnovna infrastruktura, dobra je tudi opremljenost z osnov- nimi storitvami. Po tem scenariju se v jedrna naselja umešča večji del nastanitvenih kapacitet in turistične ponudbe, ki se navezuje na ponudbo ostalih, manjših naselij v Beli krajini. Mrežni koncept predvideva enako- vredno obravnavo naselij na celotnem V linearnem konceptu sta osrednji prvini razvoja reka in pas z naselji ob reki Kolpi. Kolpa je ključna turistična atrakcija Bele krajine, ki privlači šte- vilne turiste. V linearnem konceptu je pas ob reki skupaj z naselji osrednje območje razvoja turistične dejavnosti v prostoru. Jedrni koncept predvideva usmerja- nje razvoja prednostno v Črnomelj, Strateški cilji in koncept prostorskega razvoja Na podlagi analize in izhodišč smo pripravili predlog štirih strateških ciljev prostorskega razvoja turizma Bele krajine, ki so podlaga za pro- storski koncept in zasnovo: 1. S prostorsko in funkcionalno povezanostjo se obiskovalcem Bele krajine omogoči, da doživijo štiri sklope doživetij: kulturna doživetja, doživetja v naravi, kulinarična in vinska doživetja ter doživetja na in ob Kolpi. 2. Bela krajina se razvije v butično destinacijo, primerno za individualne goste z večjo kupno močjo. Razvoj v smeri butičnosti se opre na notranje potenciale regije, kot so dobro ohranjena narava, naravni viri in bogata kulturna dediščina. 3. Prepreči se razvoj masovnega turizma ob reki Kolpi. Turizem se razvija enakomerno in razpršeno na celotnem območju Bele krajine. Kljub razpršenemu razvoju so Črnomelj, Metlika in Semič središča turističnega razvoja z večjim številom prenočitvenih kapacitet, turističnih in drugih storitev. 4. Prepreči se sezonskost turizma v destinaciji in z raznoliko turistično ponudbo privabi goste tudi v hladnejši polovici leta. Na sliki 2 so predstavljeni scenari- ji nadaljnjega prostorskega razvoja turizma. Kot idealna možnost je izbran sintezni koncept, ki udejanja najboljše značilnosti posameznih scenarijev. linearni koncept jedrni koncept mrežni koncept sintezni koncept Slika 2: Variantni koncepti prostorskega razvoja turizma Bele krajine. PREDNOSTI SLABOSTI • Izkoriščanje potenciala, ki ga prinaša reka Kolpa. Gre za potencial naravne in kulturne dediščine Kolpe in okolice, aktivnosti na in ob reki ter sprostitev in uživanje obiskovalcev na naravnih kopališčih. • Razvoj gospodarske dejavnosti v obmejnih naselij, za katere je značilna neugodna demografska sestava. • Nevarnost razvoja masovnega turizma in prevelik pritisk na občutljivo naravno okolje ob vodotoku. • Slaba založenost ali potreba po umeščanju osnovnih storitev v naselja ob Kolpi. • Osredotočanje na le eno izmed oblik doživetij, ki jih ponuja destinacija Bela krajina. Preglednica 1: Prednosti in slabosti scenarija linearnega razvoja. 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Predlog prostorske zasnove razvoja turizma Zasnova prostorskega razvoja je prikaz konkretnih prostorskih usmeritev in ukrepov za prihodnji razvoj turizma v Beli krajini. Opredeljuje različna sredi- šča, ki so povezana z izdelano členitvijo prostora Bele krajine z vidika turistič- nih doživetij. Središča smo razdelili na obstoječa in predvidena, kjer se doda- tno spodbujajo ali umeščajo določene aktivnosti in turistična ponudba: • Središča z večjim številom nastanitvenih kapacitet. V to kategorijo smo uvrstili Metliko in Semič s hotelsko ponudbo, Dragatuš in Podlog, kjer je po en ponudnik z zmogljivostjo nastanitev več kot 20 ležišč, in Vinico, ki ima na razpolago nadpovprečno število ležišč v kampih. Črnomelj je opredeljen kot predvideno središče z večjim povezanost med kraji, povezanost med turističnimi ponudniki, skupen nastop na trgu in promocija destina- cije kot celote. območju Bele krajine. Preprečuje se usmerjenost le v določena območja in naselja. Prizadeva si za dobro fizično in funkcionalno povezanost vseh naselij. Sintezni koncept je predlagani pro- storski razvoj turizma v Beli krajini, ki je skladen z zastavljenimi cilji in strateškimi dokumenti. Je zmes vseh treh predhodno opisanih scenarijev in povzema njihove prednosti. Os ra- zvoja je pas ob Kolpi in reka z vso tu- ristično ponudbo. Hkrati se razvijajo vsa tri večja središča s poudarkom na razvoju prenočitvenih kapacitet in boljšim dostopom (javni prevoz), zato so izhodišče za odkrivanje Bele krajine. Razvijajo pa se tudi posame- zna manjša naselja in lokacije turi- stičnih zanimivosti na celotnem ob- močju Bele krajine. S tem se prepreči prevelik pritisk turizma na območje ob reki Kolpi. Pri udejanjanju kon- cepta imajo pomembno vlogo dobra PREDNOSTI SLABOSTI • Jedrna naselja so infrastrukturno in storitveno dobro opremljena, zato so za razvoj dodatnih storitev potrebna manjša vlaganja. • Neizkoriščen potencial reke Kolpe. • Manjša vlaganja v razvoj turizma v perifernih in obmejnih naseljih. • Neusklajenost s strateškimi cilji, ki poudarjajo razvoj različnih vrst turizma z osredotočenostjo na naravno dediščino Bele krajine. PREDNOSTI SLABOSTI • Omogoča razvoj različnih tipov turizma in gostom ponuja različne oblike aktivnosti. • Omogoča razvoj celotnega območja regije. • Večji stroški za izgradnjo nove in vzdrževanje obstoječe infrastrukture. • Pretirano poseganje in vpliv na prosti trg razvoja turistične ponudbe. • Pretirano osredotočanje na naselja in območja z nižjim turističnim potencialom. Preglednica 2: Prednosti in slabosti jedrnega koncepta razvoja. Preglednica 3: Prednosti in slabosti mrežnega koncepta razvoja. Slika 3: Čolnarjenje po reki Kolpi (foto: Jan Kocjan). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 55 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Prav tako se ohranja in nadgradi ponudba lokalne hrane in tradicionalne belokranjske kulinarike. • Med središča za doživetja v naravi so uvrščena naselja Adlešiči, Veliki Nerajec in Pusti Gradec. Vsa tri so izhodišče za obisk Krajinskega parka Kolpa in Krajinskega parka Lahinja. V ta naselja se umešča tudi turistično ponudbo, ki ponuja doživetja v naravi, kot so čolnarjenje, kolesarjenje, pohodništvo ter vodeni pohodi po naravi. Med središča za doživetja v naravi smo uvrstili tudi tri pomembne pohodniške točke Bele krajine, Mirno goro, Smuk in Krvavčji Vrh. Poleg njih je središče doživetij v naravi vrh Gače s smučiščem in spremljajočo ponudbo, ki je v zadnjih letih postala bolj raznovrstna in prilagojena tudi toplejšemu delu leta. Med predvidena središča za doživetja v naravi smo uvrstili Grdune in Stari trg ob Kolpi. Obe naselji tako postaneta vstopni točki za odkrivanje Krajinskega parka Kolpa. Na zemljevidu zasnove prostorskega razvoja turizma so dodatno poudarjeni in označeni: - oba krajinska parka. V parkih se uredi in vzdržuje označene sprehajalne poti. Razen tega se poleg vodenja po parku za organizirane skupine nudi tudi vodenje za individualne goste in družine, ki destinacijo obiščejo posamezno. - Obstoječa športna infrastruktura: dodatno razvijajo ponudba vin, degustiranje in kulturna pokrajina – vinogradi. Največ teh središč je v metliškem vinorodnem okolišu (Drašiči, Krmačina, Vidošiči, T rnovec), dobro je razvit tudi semiški okoliš (Semič s Semiško goro in Črešnjevec), medtem, ko so v črnomaljskem vinorodnem okolišu v zasnovi predvidena dodatna središča v Rodinah, Stražnjem Vrhu in Mavrlenu. Vsa tri središča imajo potencial za vinska doživetja, vendar zaenkrat ne ponujajo degustacij ali drugih vinskih doživetij za turiste. o Druga podvrsta središč so središča kulinaričnih in gastronomskih doživetij. Mednje uvrščamo Črnomelj, Metliko, Semič, Vinico, Krasinec, Radence in Podzemelj. V njih se spodbujata razvoj in ohranjanje ponudnikov prehrane. številom nastanitvenih kapacitet, saj nima hotela, ker je pred leti prenehal delovati. V Črnomelj se umestijo nov hotel ali objekti z večjim številom sob za goste. • V središča za kulturna doživetja se umešča infrastrukturo za kulturne prireditve in izkoristi obstoječi potencial kulturne dediščine v naseljih. Poleg vseh treh večjih naselij (Metlika, Črnomelj in Semič) smo kot središča za kulturna doživetja predvideli Vinico, ki ima velik turistični potencial z gradom in Spominsko hišo pesniku Otonu Župančiču, in Stari trg ob Kolpi, katerega urbanistična zasnova je lep primer srednjeveškega trškega jedra. • Središča za kulinarična in vinska doživetja so središča, kjer se ohranja in nadgradi obstoječo gastronomsko in vinsko ponudbo. o Tovrstna središča se nadalje členijo na središča vinskih doživetij, kjer se ohranjajo in Slika 4: Belokranjska pogača (foto: Tomaž Jeseničnik). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI središče za kulturna doživetja središče z večjim številom prenočitvenih kapacitet središče za kulinarična in vinska doživetja središče za doživetja na in ob Kolpi središče za doživetja v naravi predvideno središče z večjim številom prenočitvenih kapacitet predvideno središče za kulinarična in vinska doživetja predvideno središče za doživetja na in ob Kolpi predvideno središče za doživetja v naravi plezališče vzletišče za padalce in zmajarje letališče za športna in turistična letala smučišče Gače adrenalinski park obnova mestnega jedra predviden center gorskega kolesarjenja ureditev nekdanjih kočevarskih vasi glavna vstopno-izstopna postaja za čolne vstopno-izstopna postaja za čolne počivališče za čolne predvidena vstopno-izstopna postaja za čolne manjši termalni kompleks izgradnja kanalizacijskega omrežja novo kopališče na Lahinji obnova gradu Gradac pomembnejša prometnica predvidena prometnica prometnica manj pomembna prometnica povezovalna kolesarska pot predvidena povezovalna kolesarska pot krajinski park območje razvoja aktivnosti v naravi in ohranjanja narave območje razvoja zidaniškega turizma in ohranjanja vinogradniške pokrajine Kolpa meja regije Avtor: Klemen Beličič ob Kolpi Vr h Ručetna vas in in Mav Slika 5: Zasnova prostorskega razvoja turizma v Beli krajini. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 57 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI aktivnosti na smučišču Gače ter kopališče na reki Lahinji. - Predvidene so obnove starih mestnih jeder, gradu Gradac ter ustrezna predstavitev adrenalinski park. V zasnovi je poudarjen razvoj nove infrastrukture, kot so nova vstopna in izstopna mesta na rekah, razvoj poletnih smučišče, plezališče, letališče v Prilozju (usmeritev v nudenje turističnih poletov), vstopna in izstopna mesta ter počivališča za čolne na Kolpi ter manjši STRATEŠKI CILJ UKREP CILJ 1: S prostorsko in funkcionalno povezanostjo se obiskovalcem Bele krajine omogoči, da doživijo štiri sklope doživetij: kulturna doživetja, doživetja v naravi, kulinarična in vinska doživetja ter doživetja na in ob Kolpi. UKREP 1: Raznoliko ponudbo različnih turističnih ponudnikov se povezuje in združuje v turistične pakete. UKREP 2: Vzdržuje se obstoječe kolesarske poti in se jih enotno označi. UKREP 3: Vzpostavita se novi kolesarski poti na odsekih Črnomelj–Stranska vas in Črnomelj–Vinica po trasi nerealizirane železniške proge Črnomelj–Vrbovsko. UKREP 4: Vzpostavi se mrežo izposoje električnih koles po celotni Beli krajini. UKREP 5: Vzpostavi se linijo avtobusnega prevoza, ki povezuje vsa tri večja središča ter središča za doživetja na in ob reki Kolpi. UKREP 6: V središčih vinskih doživetij se uredi zidanice za prenočevanja turistov. Preuči se možnost vzpostavitve razpršenega hotela v zidanicah. UKREP 7: V Rodinah, na Stražnjem Vrhu in Mavrlenu se ponudi gostom vinsko doživetje na turističnih kmetijah, v vinotočih in vinskih kleteh. CILJ 2: Bela krajina se razvije v butično destinacijo, primerno za individualne goste z večjo kupno močjo. Razvoj v smeri butičnosti se opre na notranje potenciale regije, kot so dobro ohranjena narava, naravni viri in bogata kulturna dediščina. UKREP 8: Obnovi se grad Gradac in vanj umesti prestižni hotel ali druga oblika nastanitve. V okolici gradu se uredi manjše golf igrišče. UKREP 9: Obnovita in revitalizirata se stari mestni jedri Metlike in Črnomlja. Revitalizacija vključuje tudi umestitev novih storitev in gastronomske ponudbe za zahtevnejše goste. UKREP 10: V Grdunih in Starem trgu ob Kolpi se vzpostavita vstopni točki za obisk Krajinskega parka Kolpa. V Starem trgu se uredi manjše informacijsko središče, v Grdunih pa se uredi glavno informacijsko središče in umesti upravo parka. CILJ 3: Prepreči se razvoj masovnega turizma ob reki Kolpi. Turizem se razvija enakomerno in razpršeno na celotnem območju Bele krajine. Kljub razpršenemu razvoju Črnomelj, Metlika in Semič ostajajo središča turističnega razvoja z večjim številom prenočitvenih kapacitet, turističnih in drugih storitev. UKREP 11: Izvaja se nadzor nad turističnim obiskom ter preprečuje pretiran obisk določenih lokacij ob Kolpi v poletnih mesecih. V ta namen se izdela študija nosilnih zmogljivosti s poudarkom na območju reke Kolpe. V njej se opredelijo ukrepi za omejevanje obiska. UKREP 12: Sprejme se že izdelan plovni režim za reko Kolpo. UKREP 13: Uredi se hotel v že obstoječem objektu v Črnomlju. UKREP 14: Uredi se kanalizacijsko omrežje in čiščenje odpadne vode v čistilnih napravah, prednostno v naseljih Učakovci, Preloka, Marindol in Dobliče. CILJ 4: Prepreči se sezonskost turizma v destinaciji in z raznoliko turistično ponudbo privabi goste tudi v hladnejši polovici leta. UKREP 15: Na smučišču Gače se uredi proge za gorsko kolesarjenje in vzpostavi center za servis in izposojo koles. UKREP 15: Izgradi se vsaj eden od predvidenih termalnih kompleksov, bodisi v Božakovem bodisi v Šipku pri Dragatušu. drugi ukrepi UKREP 16: Omogočijo se lažje dostopni in bolj pogosti poleti za turistične namene z letali na športnem letališču Prilozje. UKREP 17: Za turistični obisk se uredi kočevarske vasi Komarna vas, Brezovica, Grčice in Planina. UKREP 18: Uredijo se vstopna in izstopna mesta za čolne na rekah Lahinji, Dobličici in Krupi ter vzpostavijo izposojevalnice čolnov v naseljih v bližini navedenih vodotokov. UKREP 19: Uredi se kopališče na reki Lahinji v Črnomlju. Preglednica 4: Prednosti in slabosti mrežnega koncepta razvoja. NAPIS NAD ČLANKOM 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI analiza stanja, izdelava strokovnih podlag in zasnova prostorskega razvo- ja z ukrepi, ki udejanjajo zastavljeno vizijo in predvidene cilje. Regionalni prostorski načrt obravnava različne teme, od razvoja poselitve, gospodar- ske javne infrastrukture, mobilnosti in podobnega, pa vse do načrtovanja razvoja turizma v prostoru. V Slove- niji doslej še ni bil sprejet noben pro- storski načrt na ravni regije, zato je magistrsko delo pionirski poskus iz- delave in predloga pristopa k njegovi izdelavi. Na drugi strani pa rezultati raziskave prikazujejo možnost pri- stopa k načrtovanju turizma na ravni regije, ki se osredotoča na razvoj tu- rizma v prostoru. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je izdelana prostorska zasnova razvoja turizma lahko orod- je za udejanjanje zastavljene vizije in predvidenih ciljev razvoja turizma v Beli krajini. Posledično je smiselno, da se za slovenske regije v sklopu za- konsko določene izdelave regionalnih prostorskih načrtov (ZUreP-3 2021) izdelajo zasnove prostorskega razvoja turizma regije in na ta način podajo usmeritve za trajnostni razvoj turizma na njihovih območjih. Na pripravljeno zasnovo in predlagane strateške cilje je navezanih 19 ukrepov, predstavljenih v preglednici 4. Zaključek V članku je predstavljen v magistr- skem delu podan predlog regionalne zasnove, ki je zaradi velikega obsega dela omejen na področje načrtovanja turizma. Delo predstavlja način izde- lave dela regionalnega prostorskega načrta, ki ga bodo glede na zakonoda- jo v prihodnosti morale izdelati regi- je. Za izdelavo regionalnega prostor- skega načrta so potrebne podrobna ostankov kočevarskih vasi. - Razvoj vsaj enega od dveh predlaganih termalnih kompleksov. - Izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja, predvsem v aglomeracijah v neposredni bližini reke Kolpe. - Pomembne povezave: kolesarske poti, železniška povezava z železniškimi postajami in cestne povezave. Kot prometnica, ki bo vplivala na razvoj, je predvidena tretja razvojna os, prikazana pa je njena okvirna trasa. Viri in literatura 1. Bela krajina, 2023. Medmrežje: https://www.belakrajina.si/ (20. 1. 2023). 2. Beličič, K. 2020: Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117355&lang=slv (3. 12. 2022). 3. Dede, O. M., Ayten, A., M. 2012: The role of spatial planning for sustainable tourism development: A theoretical model for T urkey. Tourism – Original scientific paper 60-4. Medmrežje: https://pdfs.semanticscholar.org/9a90/4f9ce4a03b0603c889ff0673a0142b48a18c.pdf (31. 1. 2020). 4. Jurinčič, I. 2014: Prostorsko načrtovanje trajnostnega turizma s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. T rajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora. Koper. 5. Gosar, A., Jurinčič, I. 2003: Sustainable Tourism in the Alpen – Adria Region: Reality and Goals. Dela 19. 6. Pogačnik, A. 1999: Urbanistično planiranje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Pogačnik, A. 2006: Kako izdelamo prostorske načrte. Univerzitetni učbenik in strokovni priročnik. Maribor. 8. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), 2017. Uradni list RS, št. 61/17. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7341 (3. 12. 2019). 9. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3),. 2021. Uradni list RS, št. 199/21. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 (3. 12. 2022). Slika 6: Smučišče Gače (foto: Klemen Beličič).