LETO XXII, AVGUST, 1973 ŠTEVILKA 8 L: ‘LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12) MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $3.00) se plačuje vnaprej ♦ Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 VSEBINA Dvoje jezer — stran 209 Na Bledu (pesem) — Oton Župančič Odlomek blejske zgodovine — Jaka Naprošen — stran 210 “Prišli so palčki mali..." — stran 212 Po večerni maši (pesem) — I. Burnik — stran 213 Naša ustvarjalna skupnost — Msgr. M. dr. Jezernik, Rim — stran 214 Jezikavost se me še drži... — Pepe Metulj — stran 215 Čebelnjak (pesem) — Limbarski — stran 216 Televizija — da ali ne? — Anica Smec — stran 217 Se nekaj iz Kanalske doline — stran 218 P. Bazilij spet tipka — stran 220 Izpod Triglava — stran 222 Apostolska dela — razlaga p. Bernard — stran 224 Geološka katastrofa — slovenska krasota — Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology), B.M.R. Canberra, A.C.T. — stran 226 Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 228 V domačih listih — stran 228 Naše nabirke — stran 231 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 232 Naša slovenska šola — Sestra Miriam — stran 234 Kotiček naših malih — stran 235 Z vseh vetrov — stran 236 Križem avstralske Slovenije — stran 238 NAROČI IN BERI! ZA BOGOM VREDNA NAJVECJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčcnju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar in pol. Imamo le nekaj izvodov. Doma so že pošli. KNJIGA O INDIJANCIH — Njih življenje in navade zanimivo opisuje škof Friderik Baraga. Cena en dolar. V Argentini je Baragovo misijonišče izdalo novo knjigo: življenjepis velikega Slovenca — skopljanskega škofa, božjega služabnika JANEZA GNIDOVCA. 227 strani, s številnimi slikami. Spisal Alojzij Gerzlnlč. Cena vezani knjigi $2.50, broširani $2.—. Iz Kanade pa je dospel prvi del življenjepisnega romana o škofu Frideriku Baragu: LE ENO JE POTREBNO. Spisal Karel Mauser. Cena vezani knjigi $3.—, broširani $2.—. Iz ZDA smo prejeli novo pošiljko BELE KNJIGE, ki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945 ter vsebuje okrog 10.000 imen v tem od-dobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena pet dolarjev. oOo Priporočamo tudi angleiko knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. leto xxii. avgust, 1973 številka 8 DVOJE V PALESTINI sta najbolj znani dve jezeri. Prvo je čudovito jezero in se imenuje Genezareško. ' njem je polno rib in v njegovi vodi se zrcali zeleno °brežje. Ob obali so drevesa, ki stezajo nadenj svoje VeJe. In tam se igrajo otroci, kot so se igrali takrat. 0 je še Jezus živel in večkrat sedel ob tem jezeru. To jezero je Jezus ljubil. Kolikokrat je njegov božji Pogled počival na razigranih jezerskih valovih, med-ko je ljudstvo v prilikah učil. Nedaleč od tega Jezera, na samotnem kraju, je tudi nasitil pet tisoč »lož... Jordan je temu jezeru izkopal prostor in sc še danes zliva vanj, ko priteče bister iz libanonskih gora. Ljudje so si zgradili bivališča ob njem in prav tako Phce svoja gnezda. In vse, kar živi tam, je srečno ... Na jugu pa se Jordan izliva v drugo, še večje jezero, naravnost morje. Zato nosi tudi ime: Mrtvo mo-rJe* Tam ni prostora za ribice. Noben listič ne zatre-Pe*a. ko potegne veter. Nobena ptica se ne oglasi, 0,r°ški smeh je tam neznan. Potniki se temu jezeru izognejo; le kadar morajo tja, sc podajo na pot ln takoj spet odidejo. Kakor svinec lega vroč zrak na vodno gladino, ki se blešči v omotični sončni *vetlobi. In nihče — ne človek in ne žival — sc ne 0 sklonil, da bi od te vode pil. Ptice se obrnejo Pr°ti severu, da jim ni treba preleteti tega jezera, ki zrcali sredi puščavske pokrajine kakor kačje oko... k Le kaj je vzrok, da sta si ti dve jezeri tako različni, ju vendar napaja ista reka? Gotovo ni kriv Jor-^an’ saj v oba iztaka isto vodo. Tudi niso kriva tla. katero je izkopano njuno dno, in ne okolica. l^zr°k tc razlike je tale: Genezareško jezero vpija jcz° ^0rdan' a J® ne obdrži. Za vsako kapljico, ki v ju er° pr'*e*ca’ jezero eno oddaja. Drugo jezero na 8u pa ljubosumno čuva zase sleherno kapljico jor-ske vode, ki priteka vanjo. Nobena ne odteče več "jega. Le sonce s svojimi žarki ga prisili, da pusti ttblapevati vodo. JEZER Genezareško jezero prejema in daje dalje — in zato je polno življenja. Drugo jezero pa le sprejema in ničesar ne oddaja. Zato nima življenja — pravimo mu Mrtvo morje. To je dvoje različnih jezer v Palestini ... Tudi dvoje različnih vrst ljudi je na svetu... To lepo primero sem bral nedavno. Napisal jo je Bruce Barton in misel kar čedno razvil. Moderno življenje in potrošniška družba nas čudno spreminjata in zapirata vase. Še soseda mnogi neradi poznajo. >n če ga ne poznajo, niti po imenu, kako bodo potem poznali njegove potrebe. Morda niti ni potreben pomoči — pa je mogoče zato potreben smehljaja in tople besede. Pozabimo, da tudi sami v življenju kaj radi sprejemamo in — kar priznajmo — dosti smo že prejeli in takrat smo morda znali biti celo hvaležni. Čas pa je prinesel svoje in danes se nam zdi, da nikogar ne potrebujemo — drugi pa naj ne potrebujejo nas. Skratka: postajamo Mrtvo morje ... Ljubezen, ki se ne razdaja, je sama sebi v namen in ni vredna imena. V tem so lahko največji bogataši obenem največji reveži. Niti največje bogastvo jih ne more osrečiti. Mrtvo morje, ki je brez življenja, ker ne razdaja od svojega. Pa niti ni treba gledati med bogataše! Vsak kos kruha slajše tekne, če ga lahko deliš z drugim ter z njegovo polovico poleg sebe še nekoga nasitiš, še nekoga osrečiš. V tem je zadovoljstvo, ki se ga drugače ne da kupiti, ker drugače ni naprodaj. Edina pot do notranje sreče — zakon, ki ga je Bog sam zapisal v človekovo srce. Genezareško jezero s svojim zelenjem in življenjem ... Kako lepo se z vsem tem ujemajo Kristusove besede: “Dajajte in se vam bo dalo ...” Stokrat v svojem življenju smo to že lahko občutili, če smo le poskusili doživeti to božjo napoved. Več daš, več prej-meš, manj daš, manj imaš! Božja matematika, ki nekaterim ne gre v glavo. Pa je tako resnična, kot sta resnična zemlja in nebo. Ko jc bila otoška cerkvica še božja pot. Blcbu 'L romarskim čolnom pesem plava, poletava nad jezerom. Zxončck Marijin plaka in prosi, molitve nosi pred božji tron. Kaj so prinesla ta srca s seboj! Plaho, zaupno pred teboj, o Marija, so razgrnila vso domovino: s temi srci so polja, gorice, žito in vino, naše dežele ponižne vasice, skrite kote, v njih porodnice, v svoji revi k tebi kličoče. S temi srci so dvori in hlevi, voli in krave in pastir in bela čreda z mirnimi očmi te gleda iz daljave. Vse težave, ves svoj znoj plaho, zaupno so razgrnili, vse razkrili pred teboj. OTON ŽUPANČIČ Odlomek blejske zgodovine MORAM REČI, da še nisem našel rojaka, ki bi obiskal domovino, pa bi po vrnitvi ne povedal, da je bil na Bledu. Da nudi v tujini rojenim otrokom slovenskih izseljencev Blejsko jezero z otočkom in cerkvico na njem sliko nepozabnega spomina prvega obiska domovine, bo menda tudi držalo. Še tujec, ki je obiskal Slovenijo, mi je priznal, da “slovenskega Bleda niti čudovita Švica ne premore ...” Torej se ni čuditi, da jc že naš Prešeren, ki je kot pesnik imel oči in srce za lepoto, zapel: “... Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okolščno ta, podoba raja .. Sicer bi danes Prešeren kljub pesniški duši v svoji gorenjski odkritosti in advokatski robatosti na račun Bleda verjetno kakšno drugačno rekel: turizem in hoteli in vse ostalo s tem v zvezi so dali tej “podobi raja malo drugačen značaj. Tudi cerkvica, spremenjena v muzej, žal ni več božja pot in znameniti “zvon želja se več ne oglaša. Bi “motil” goste po vilah in hote-lih . . . Čas je prinesel svoje — ustaviti ga ne nio-remo. Bohinj je še vedno sredi nepokvarjene božje narave — Bled se vsemu razvoju ni mogel izogniti-Ima pa še vedno dovolj lepote in privlačnosti, pa tudi zgodovine se mu ne da izbrisati. Saj beremo v starih zapiskih, da je bila že leta 1238 na otoku Marijina cerkvica — že tedaj zelo obiskovana božja pot. Let® 1465 so jo predelali in znova posvetili in kot taka stoji še danes. Le prenovljena je z otokom vred po uspeli*1 načrtih arhitekta Bitenca, da služi turizmu namesto ro- barjem. Pa kot so bili prej med romarji tudi zgolj turisti, tako je še zdaj verjetno marksikateri “turist” v resnici romar. Ta stopi na otok in v Marijino cerkvico z nekdanjim spoštovanjem vernika in s tiho molitvijo v srcu, naj bi se le enkrat povrnil čas, ko bo prijazni božjepotni hram zopet služil svojemu prvotnemu namenu — bogoslužju. Bog daj! Precej legend kroži že stoletja med ljudstvom o Postanku Blejskega jezera, božji poti, pa tudi o znamenitem “zvonu želja”. To o junaških Blejkah pa n* legenda, ampak zgodovinska resnica, od katere je poteklo letos ravno 160 let. Nisem bral, da bi se doma Pri obhajanju obletnic kmečkih puntov spomnili tudi obletnice tega “blejskega punta”, ki so ga organizi-rale in uspešno izpeljale — ženske. Je bil pač verskega značaja —uprle so se Francozom, ki so hoteli izropati otoško božjepotno cerkev. Alfred Hoppe, ki je svoj čas opisal vsa Marijina božja pota stare avstroogrske monarhije, nam je v svojem zgodovinskem delu verno ohranil tudi potek blejskih dogodkov pred 160-imi leti. Njegov zanimivi opis se glasi takole: Leto 1813 je prineslo tudi na Bled sila razburljive čase. Vsa dežela je bila takrat v francoskih rokah; v Ljubljani je bila francoska deželna vlada, v Radovljici pa francoski davkar. Ker je Napoleonu že zmanjkovalo denarja, se je odločil, da zapleni zlatnino in srebrnino po cerkvah. Komaj so zvedele občine okoli “lejskega jezera za ta ukaz, že so vložile prošnjo, naj bi blejski cerkvici na otoku prizanesli. A pritožba )e bila zavrnjena. Bilo je zadnje dni v marcu 1813. Davkar iz Radovljice je prišel na Bled. S sabo je pripeljal tudi zlatarja, ki naj bi precenil vrednost dragocenosti cerkve, katere je hotel potem kratkomalo vzeti s seboj. Prav takrat pa je bila na otoku služba božja. Bil je ravno sopraznik, ki so ga ljudje pobožno obhajali. Komaj so po službi božji prišli iz cerkve, že zagledajo na obrežju tuje može, ki čakajo na čoln. Zaslutili so, kaj to pomeni. In že se je med verniki razlegal krik: “Mater božjo hočejo oropati!... Na otoku je začelo biti plat zvona in nobeden izmed čolnov se ni oddaljil od otoka. Na obrežje pa so prihitele žene od vseh strani. Vsaka je imela v rokah kakšno orodje: vile, cepce, motike in lopate . . . Francoski davkar se je ves divji umaknil v županovo hišo in od tam poslal pismeno poročilo na oblast. Popoldne je poizkusil od druge strani, da bi prišel na otok, a ni nikjer mogel stakniti kakega čolna. Premeteni ljudje so vse čolne spravili na otok. Medtem se je zmračilo in cerkvica je bila vsaj za en dan rešena. Drugo jutro so spremljevalci davkarja vendarle staknili čolnič. Za neko hišo je bil skrit, a tako majhen, da sta se mogla v njem peljati le dva človeka. Davkar in še eden njegovih spremljevalcev sedeta vanj in hočeta na otok. Pa nista prišla daleč. Od otoka sem jim je prišlo naproti celo bojno brodovje oboroženih žena. Da bi se spustila z njimi v borbo, si le nista upala. Obrnila sta čoln in strahopetno zbežala proti blejskemu gradu. Pa tudi tam ju je na obrežju že pričakovala skupina žena. Francozom je prišel na pomoč gozdarski mojster z osmimi možmi. Da bi prišel do obrežja, je zapodil svojega konja med zbrane žene. Lastnica “Toplic”, Uršula Ferjan, je zgrabila konja za uzdo in skušala spraviti gozdarja s konja. Gozdar pa je izvlekel pištolo in nanjo streljal. K sreči je zadel samo Prešernova “Podoba raja” rokav. Zdaj so prihiteli še možje. Le s težavo se je posrečilo nekaterim preudarnim in mirnim možem pregovoriti razjarjeno množico, da ni prišlo do krvavega pretepa. Francoz se je sedaj smel s svojimi ljudmi umakniti na blejski grad. Od tam je takoj poslal ponovno pismeno sporočilo o svojem neuspehu in o uporu Blejcev. Pa tudi radovljiški sodnik je poročal o resničnem poteku upora. Še dvakrat so poskusili priti Francozi na otok. Ni se jim posrečilo. Ljudje so skrbno zastražili svojo ljubljeno cerkvico. Zadevo je rešila ljubljanska vlada. Ljudje naj sami ocenijo vrednost cerkvenih dragocenosti in naj jih za mal denar odkupijo, ali pa vsaj podpišejo zadolžnico za omenjeno vsoto. To so Blejci seveda storili. Napisali so dolžnico in jo odposlali. Odkupiti pa jim cerkvene lastnine ni bilo treba več, kajti Francozi so se morali še isto leto umakniti iz dežele. Junaške Blejke pa so si priborile čast, ker so rešile svojo cerkev pred krivico in izropanjem. Tako pravi verodostojno zgodovinsko poročilo in mu moramo verjeti. Junaškim Blejčankam pa se lahko odkrijemo, da so tako neustrašeno nastopile. Škoda, da niso enako neustrašenost pokazale tudi po zadnji vojni, pa bi bila cerkvica na otoku morda še danes božja pot in “zvonček želja” bi še danes milo pozvanjal. A zdaj je moderni čas in tudi Blejčanke so najbrž drugačne. Na svoje prababice so pa le lahko ponosne in — kar priznajmo — ta odlomek zgodovine našega Bleda se kar čedno bere. Jaka Naprošen Otok bleski, kinč nebeški... “finsli so palčki mali...’’ NE MISLIM pisati pravljice, ki naj bi jo brali svojim otrokom. A naslovne besede smo tolikokrat slišali sami kot majhni otroci. Oči so nam žarele ob pripovedovanju, kako je uboga deklica brez staršev zašla “v gozd teman in gorko jokala je mala sirota, ko zbezal je beli ji dan ...” Potem pa so prišli rdeči palčki in so jo izbrali za svojo kraljico ter jo osrečili... Kar hudo nam je bilo, ko smo zvedeli, da palčkov in podobnih dobrih bitij sploh ni. Pa vendar. Ko sem poslušal naslednjo zgodbo, sem nehote pomislil na dobre palčke. * Stari Jurij, ki je živel “na renti", je moral v bolnišnico. Že zdavnaj bi moral na operacijo zaradi žolčnih kamnov, pa je odlašal in odlašal. Zdaj ni smel več. Skrbelo pa je starega upokojenca le eno: Kaj bo tačas z njegovo papigo, ki mu le krajšala samotne ure? Pa se je končno spomnil trgovca Mirka, pri katerem je kupoval. On je bil vedno prijazen z njim. Morda bi njega poprosil-Res je stopil v trgovino in povedal svojo želj0' “Če bi mogli... sem mislil... seveda, če bi ne bilo pretežko..je kar jecljal, tako mu je bilo nerodno. “Zakaj pa ne!” je bil trgovec takoj pripravljen■ “Brez skrbi, za papigo bom gledal, da ji ne b° ničesar manjkalo med vašo odsotnostjo!” Pa sta si podala roko in se poslovila. Jurij si je kar oddahnil, ko je prišel domov. Sedaj i>na vse urejeno. Ko je prišel dan odhoda v bolnišnico, je bilo treba vse tako hitro narediti. Čas ga je prehitel. Bolniški avto je prišel ponj, ker je bila bolnišnica Predaleč za stare noge, on je pa še zbiral najpotrebnejše za sabo med svojo revščino. Voznik ni mogel čakati, da bi Jurij še papigo odnesel k trgovcu. V avto pa ptiča ni smel vzeti, ker je Proti predpisom. Tako je Juriju mogel ustreči samo s tem, da je ustavil pred trgovino in je mogel starec mimogrede oddati ključ ter še enkrat Poprositi, naj za papigo res skrbe. Trgovec Mirko je na večer sam stopil na Jurjevo stanovanje. Doslej še nikoli ni bil pri upokojencu. Zato se je kar ustrašil, ko je odklenil m odprl vrata v sobo. Le kdaj so bila okna zadnjikrat umita? In toliko prahu po omarah, °knih, po tleh! ... In omet na steni! Najbrž je bila soba še pred Jurjevim rojstvom zadnjikrat Pobeljena, pa jih ima mož že najmanj sedemdeset. Odeja na postelji je podobna pajčevini, tako je preluknjana. Mož je osupnjen in v zadregi gledal to revščino. Posebno še, ko se je spomnil na svoje novo-°premljeno stanovanje. Zamišljen, kar nekam °sramočen, je vzel kletko s papigo in odšel proti domu. “Ema”, je še isti večer dejal ženi, “staremu Ju-r'ju bo treba malo pospraviti. Bova kar midva igrala ‘palčke'!” Žena Ema je bila takoj navdušena za njegovo Zamisel. Saj je vedno rada pomagala, če je le >n°uki. Seveda, lahko ji ni bilo. Ves dan v trgovini jo je utrudil, pa bi si na večer rada odpočila. Se tako jo je vedno čakalo delo doma. A premagala je željo po večernem ugodju. Pripravila je vedro, cunje za umivanje in brisanje, metlo in >n>lo, mož pa jo je zapeljal na Jurjevo stanova-nJe- Saj poznate žene, kadar se jih poloti navdušenje za čiščenje! Vsak se jim rad umakne. A tam pri starem Juriju je bilo toliko prahu in starega, nepomitega posodja, raztrgane obleke in 'e in še. Cele gore! Še Mirka je vpregla — ni se H mogel izmuzniti. Sivo zamazane zastore, raztrgano perilo in popravila potrebno obleko je vzela kar s sabo. Do-nia je potlej nekaj večerov prala, šivala, lika-0 ■ ■ ■ In kar je zašila, je sproti nosila nazaj v urjevo stanovanje, kjer je še vedno našla dovolj °Pravka. Sproti je tudi polnila njegovo skromno shrambo. Trgovec Mirko in njegova žena Ema nista o tem veliko govorila. Kaj bi pravila! Dobra dela je treba narediti, pa konec! Vendar je tu in tam le padla beseda, posebno če so bili sorodniki in najbližji znanci na obisku. “Saj se mi res s/vili stari mož! Nikogar nima na vsem božjem svetu”, je menil tudi Mirkov bratranec, po poklicu pleskar, ko je slišal zgodbo, /n prihodnjo soboto je še on “vdrl” v Jurjevo stanovanje. Privlekel je s sabo lestvo in barve in kar se vse rabi pri pleskarskem poslu. Potlej pa je začel... Po nekaj dneh se je sobica prijazno svetila v novi belini. Tla so bila prekrita s staro, a dobro ohranjeno preprogo. Slikarjeva sestra jo je prinesla. So zase že lani novo kupili, je povedala. Tako je šlo dalje. Prijatelj mizar je popravil stol, ki se je že pošteno majal. Tudi pipa pri vodovodu, ki je kapljala, je bila po dolgih letih popravljena. Shramba je dobila novo polico, na njej pa je stala marksikatera nova posoda in skodelica, pa kozarec. Izginile su črepinje, skodelice z odbitim ročajem, počeni kozarci... * Neverjetno se glasi ta zgodba in kar nekam preveč osladno ganljiva je. In vendar je resnična. Ko se je stari Jurij vrnil iz bolnišnice, ji je sam komaj verjel, tako je ostrmel ob pogledu na svojo spremenjeno sobo. Ni mogel izreči besede, le solze hvaležnosti so mu zalile trudne oči. Pa kaj naj bi rekel? Saj “palčki” še slišati niso hoteli o kaki zahvali. Le papiga je začela prijazno vreščati in blebetati, kar ji je kljun dal... Vse to se je zgodilo v našem dvajsetem stoletju! PO VEČERNI MAŠI Ko na oltarju ugasnili so vse sveče, obrazi kipov so izrazili bolest — Pristopil sem, da bi zajel za pest ponižnosti, miru. v trpljenju sreče. Med vratmi, kjer je z blagoslovom kamen, pogled gre kvišku, k trnom v glavi . . . In glej: pretrese me ter čudežno ozdravi ljubezni ognjevite plamen. I. BURNIK NAŠA USTVARJALNA SKUPNOST MSGR. M. DR. JEZERNIK, RIM Takole izsledil naš SLOVENIK DA SMO SLOVENCI kljub svoji majhnosti kot narod, in še brez lastne države, pred svetom priznani, se je lepo pokazalo v letošnjem juniju, ob blagoslo- vitvi SLOVENIKA v Rimu. Pavel VI. je zavodu na posebnem sprejemu slovenskih romarjev, ki so prišli na slavje v večno mesto, z vsem slovesnim poudarkom podelil uradni naslov: PAPEŠKI SLOVENSKI ZA- VOD. Uspešen zaključek dolgoletnih trudov, kronan s tem častnim naslovom, je sad slovenskih dobrotnikov vseh delov sveta, med njimi tudi na vidnem mestu sad požrtvovalne slovenske skupnosti v Avstraliji. Pri tem nam pride na misel, da smo si slovenski ljudje po svetu razkropljeni kljub daljavam blizu, kadar gre za naše skupne zadeve: da ustvarjamo naše narodne ustanove, katerih začetek, obstoj in delovanje je vsakemu izmed nas v zadoščenje. Saj sleherna taka ustanova vsakemu tujcu ponosno govori, da pripada slovenskemu narodu z nad tisočletno krščansko kulturo. Prav v tem je velik pomen papeškega zavoda SLOVENIKA v Rimu. Z izobraževanjem naših duhovnikov na papeških visokih šolah bo zavod vnaprej eden glavnih stebrov slovenske krščanske misli in kulture. Njegov papeški značaj pa nam je porok resnične povezanosti s svetim sedežem. Nadzorstvo nad vodstvom in upravo slovenskega zavoda ima s tem neposredno sama kongregacija za duhovniško vzgojo in semenišča katoliške Cerkve. Tako s tem vsakemu pametno mislečemu slovenskemu katoličanu odpadejo morebitno nasprotje, nezaupanje in podobni pomisleki, ki jih prinaša svetovni razvoj in sedanji verski položaj našega naroda doma. S papeškim zavodom v Rimu stoji slovensko krščanstvo trdno na Petrovi skali ter opravlja kljub težavam svoje duhovno poslanstvo slovenskim ljudem doma, pa tudi po vseh svetovnih celinah, ter vse druži v eno skupnost. V SLOVENIKU počiva poleg darov in požrtvovalnosti mnogih tudi brezštevilni zaklad molitve naših ljudi, žrtev naših bolnikov, ki so za uspeh naše skupne zadeve darovali namen svojega trpljenja. Brez tega zaklada bi verjetno tudi vsi finančni darovi ne pripeljali do tako lepega zaključka. Tako lahko rečemo, da naš zavod na en ali drugi način povezuje vse krščanske Slovence, tudi tiste, ki finančnih darov niso zmogli. MISLI, ki povezujejo slovenske ljudi po Avstraliji med seboj in z domovino, so vršile in še vršijo v Slovenikovi zadevi kakor v zadevi graditve svetovne slovenske povezanosti zvesto svoje poslanstvo. Saj so MISLI na častnem mestu med slovenskimi listi, ki slovenskega človeka v zdomstvu seznanja z živo stvarnostjo našega slovenskega sveta — matične domovine, zamejstva in zdomstva. Poleg uresničitve SLOVENIKA mora vsakega našega človeka razveseliti novica, da je bila v italijanskem delu slovenske Primorske, v mestu Gorici, nedavno ustanovljena posebna duhovnija, ki bo povezovala slovenske ljudi iz vsega mesta in okolice. Prav tako je bilo v Gorici zgrajeno veliko novo poslopje Zavoda sv. Družine, ki ga vodijo slovenske šolske sestre. . V Celovcu pa gradi zaslužna Mohorjeva družba, nam vsem poznana naša najstarejša kultumo-verska ustanova, novo impozantno bivališče za koroške slovenske dijake. Konec tega leta bo — prav tako v Celovcu, dokončano novo poslopje slovenske gimnazije. Bo najmodernejše v deželi in so Koroški Slovenci nanj čakali skoraj dvajset let. Letos ima gimnazija v prvi letnik vpisanih skoraj sto učencev, kar pomeni pravo manifestacijo naših zamejskih rojakov, ki ji po zadnji vojni menda še ni bilo primere. Omenim naj še novi Dom duhovnih vaj za koroške Slovence v Tinjah, ki že kako leto opravlja svoj namen. Mirne duše lahko rečemo, da smo Slovenci kiju'5 majhnosti priznana svetovna narodnost, ustvarjalna skupnost in po številu izobraženstva prava duhovna velesila. Naša povezanost bo toliko bolj živa, kolikor bolj bodo med nami krožile “misli” — zavest skupnosti in svoje odgovornosti do nje. Vsak naj doprinese svoje za to našo narodno družino in njeno delo, če drugače ne, vsaj s tem, da širi zaupanje do slovenstva ter slovenskega krščanskega in kulturnega izro- čila. Komur se nudi prilika, da potuje, naj ne pozabi obiskati naših verskih ustanov, tako v večnem mestu kot v Trstu, Gorici ali Celovcu, ali v Ljubljani i*| Mariboru. V zavesti pripadnosti slovenski katoliški skupnosti bo našel ne le svoje narodno in kulturno izročilo, temveč tudi samega sebe. JEZIKAVOST SE ME SE DRZI . . . PEPE METULJ JEZIKOSLOVSTVO sem opustil, ko vidim, da nimam uspeha. Jezikavost se me pa še drži m se me bo držala menda do smrti. Zadnjič mi le prijatelj dejal, da bodo morali moj jezik po smrti posebej ubiti, ker bo še vedno migal. . . Ce bo res tako, sicer ne vem, ker še nisem umrl, da ga rad in obilno uporabljam, pa sam vem. Tak sem in tak bom ostal. V zadnji številki MISLI mi je bil všeč članek, ki se je spomnil visoke obletnice slikarja Gasparija. Njegove slike so mi bile vedno pri srcu, kar Pomnim. Morda zato, ker sem sam s kmetov do-nia. še to lahko rečem, da smo imeli doma prav takšen čebelnjak, kot je bil na objavljeni Gasparijevi sliki. Ob ajdovi njivi je stal in moj ded je velikokrat posedal ob njem, prav kakor možek na Gasparijevi sliki. To me je spomnilo na razočaranje, ki sem ga doživel pred leti, kmalu po svojem prihodu v Avstralijo. Pripravile so mi ga — MISLI, ali pa njihov urednik o. Bernard. On je namreč pisal o svojih čebelah in o ajdi, ki jo poskuša, če bo Uspevala tudi v sončni Avstraliji. To me je napotilo, da sem sklenil neko sobotno popoldne oditi na obisk na Point Piper. V duhu sem si pa Prav po starokrajsko predstavljal čeden Gaspari-"jev čebelnjak in vsaj za pošten predpasnik veliko njivo ajde pred njim. Tudi o. Bernarda, četudi Sa nisem osebno poznal, sem si fletno predstavljal sedeti ob čebelah in jih po kranjsko pasti.. . A kaj sem doživel? Oče Bernard me je peljal v sobo in me posadil na stol in razgovora ni bilo ne konca ne kraja. Prav po uredniško mi je sta-vijal sto vprašanj, jaz pa sem po šolsko odgovarjal. Takrat se še nisva tako poznala, da bi pre-Več pokazal svojo jezikavost in še jaz njemu kakšno preveč rekel. Večkrat sem obrnil besedo nci čebelnjak in ajdovo njivo, on pa se je znal Cedno izmuzniti, češ da to še pride. In zopet r°Zgovor o vsem mogočem, samo o čebelah in Qjdi ne Končno pa je oča Bernard le vstal izza pisalne n,l?e in dejal: “Tak našo čebeljo in ajdovo farmo Sl Prišel gledat, ne mene. No ja, pa pojdiva!” In sva šla. Peljal me j s za zid na vrtu, kjer sem zaman iskal čebelnjak in ajdovo njivo. Zagledal sem le skromen panjček in pet ali šest piškavih ajdovih stebelc, ki so klavrno gledala iz vrtne grede . . . Proti moji navadi me ja m;nila vsa jezikavost, pater se mi je pa muzal in kimal: “Le nauči se, Pepe, da v Avstraliji vsakdo iz nič začne. Na ajdove žgance in na medene kolače te še ne bom tako kmalu povabil. Morda za svojo osemdesetletnico, če jo boš dočakal.. Prvič v življenju menda nisem mogel do besede. Pater me je pa gledal iznad očal ter se še vedno muzal. In da je bilo moje razočaranje še večje, je prav takrat priletela izpred edinega panja čebela, zabrenčala okrog moje glave, sedla na nos in zasadila svoje želo ... Kaj sem pri tem na ves glas rekel, ne bom povedal. Oča Bernard pa je zabrundal: “Uboga revica! Spet ena manj v moji čebelji družini..Moj nos ga ni skrbel — je bil osebna Pepetova briga. Ne pomnim, da bi Tena pa ne pozna samo Pepe Metulj... doma kdaj od čebeljega pika tako otekel in prišel sem do prepričanja, da so avstralske čebele hujše od kranjskih. Tako sem preživel svoj prvi obisk na Point Piperju in se še večkrat vračal. Samo nič več me niso brigale čebele in ne ajda — obiskal sem samo o. Bernarda. Če sem ga našel sedeti ob tistih dvajsetih hudih čebelah ali tistih petih ali šestih stebelcih ajde, sem ga od daleč poklical, bližini njegovega edinega panja pa nisem več nesel svojega nosu. To naj bi bil prvi del moje jezikavosti. Drugi del je pa ta, da bi rad novega urednika spravil v zadrego. Če mi bo uspelo, seveda. Jaka Na-prošen namreč o Gasparijevih slikah piše, da ima kar vsaka nekaj, kar spominja na vero: cerkvico v ozadju, kapelico, Bogkov kot... Pa ravno objavljena slika čebelarja nima ničesar. Ha, ha, ha! Pa mi to razložite, če hočete pognati Pepeta v kozji rog! Saj vem, da iščem dlako v jajcu, a to je del moje jezikavosti — kdor me pozna, mi ne bo zameril. Še oče Bernard bi mi ne, odgovoriti mi pa menda tudi on ne bi znal, če bi bil še urednik. No, če sem katerega od kislih bralcev s svojo jezikavostjo spravil v dobro voljo, sem dosegel svoje. Z jezikoslovščino se nisem obnesel, tako sem dobil pod nos. Pri prepisovanju so mi pa očitali, da tujo robo prodajam in to naj bi menda znal vsak. Zdaj sem se bralcem predstavil z lastnim "umotvorom” — če bom z njim prišel v slovensko slovstveno zgodovino, pa še ne morem reči... Opomba urednika: Pepe, Pepe, nepoboljšljiv si in kar prav je tako! Tudi mene si spravil v dobro voljo, upam, da boš tudi bralce. Zato sem Tvoj prispevek objavil, ker se prijetno bere, četudi si z njim še nisi prislužil članstva v Pen-klubu. Kaj bo oče Bernard rekel na Tvoje omalovaževanje njegovih čebelic in ajde, se z njim pomeni. Vsekakor Ti najbrž še danes privošči, da si šel z oteklim nosom od prvega obiska na Point Piperju. Še jaz bi Ti skoraj, če bi prišel kdaj v Melbourne obiskat naše papige namesto mene. ■ ■ V spomin na tisti Tvoj prvi obisk objavljam sliko čebelarja o. Bernarda. Škoda, da Te ni zraven z. oteklim nosom ... Glede objavljene Gasparijeve slike me pa nisi spravil v zadrego in si kar prav povedal, da iščeš dlako v jajcu. Le oglej si čebelnjak še enkrat in si prej nova očala kupi, če jih še nimaš. Ravno nad dedkovo glavo je na čebelnjaku zarisana podoba Križanega, kar se sicer na barvni sliki bolje vidi kot v črnem ponatisu, a z novimi očali je ne moreš prezreti. Na vsaki strani gornjega dela križa pa je obešena podoba. Premajhni sta ,da bi videl, kaj predstavljata. A glavo bi stavil, da je na eni patron čebelarjev — sveti Ambrož■ Za drugo pa ne vem reči. Morda kak patron ali patrona zoper čebelji pik — morda boš Ti vedel povedati, komu si se po obisku Point Piperja priporočal za svoj otekli nos ... Tako, Pepe, bodi pozdravljen! In še kaj se oglasi! Če bomo kdaj bralcem MISLI dali pri' l'ko izbirati najpopularnejšega sodelavca našega mesečnika — izbran boš Ti. Moj glas že imaš. I' ČEBELNJAK Stal je prav na sredi vrta — živo se spominjam nanj — pestro mu je bil poslikan na končnici vsaki panj. Pred uljnjakom sva z očetom posedela slednji dan; kadar ajda je duhtela, leni trot je moral stran. Rad se nama je pridružil tudi ded sosedov kdaj: že takrat je starček slutil to. kar se dodaja zdaj. Danes zapuščen sameva tam med drevjem čebelnjak: ni ne deda, ne očeta, šla mladost je 7,a oblak ... LIMBARSKI ‘Jelevizifa - da ali ne? BESEDA 'TELEVIZIJA” sestoji iz dveh tujih besed: “tele” je grškega izvora in v sestavi besed pomeni daleč, v daljavi, na daljavo; “visio” pa je latinska beseda za pogled, videnje. Pri televiziji gre torej za glodanje na daljavo; posebna priprava nam v sliki približa in prikaže nekaj, kar se dogaja daleč od nas. S pomočjo satelitov je to dogajanje celo lahko zelo zelo daleč, prav na drugem koncu sveta. Ko je človeški um iznašel to novo iznajdbo, se nam je zdelo kar neverjetno. Ljudje so zavzeti obsedeli pred čarobno škatljo, skozi katero lahko iz svoje tople sobe gledamo v daljni svet. V trenutku nas televizija poveže z novimi kraji in novimi ljudm i . . Tako smo nekaj let brez kritike občudovali tele- Vlzijo, ki je kar čez noč postala del življenja modernega človeka. Po vzhičenju prvih let pa so se nekateri začeli spraševati, kakšne posledice ima televizija na človeško družbo, posebno na doraščajoče otroke. Prav za prav so se posledice že kar pokazale. Učitelji Po šolah so opazili, da so otroci postali raztreseni, nervozni, neodpcčiti, nepripravljeni na pouk, brez do-niačih nalog. . . Vedno več očal je bil dokaz, da se le mnogim poslabšal vid. Opazilo se je, da otroci kar ne morejo več slediti pouku, to se pravi: njihova pa-niet ne more več sprejemati, ker je prenasičena z vse vrste informacijami in vtisi. Vzgojni državni oddelki So začeli na podlagi anket zbirati podatke, ki so Pnnesli neverjetne izsledke. Ne bom ponavljala raznih statistik na tem polju, ki so zlasti v Ameriki odkrile P°razne številke. Omenim naj le nam najbližji primer: P° anketi moje šole smo zvedeli od otrok, da neka-teri gledajo televizijo po osem ur dnevno. Druga negativna posledica televizije je ta, da otrobe vse prehitro obteži z raznimi problemi in hudobi-|anii odraslih po vsem svetu. Še v najnežnejšem razvoju mladosti, pa — včasih na najbrutalnejši način — sPoznajo zločine vseh vrst, od umora do posilstva, dalje varano ljubezen, zakonolomstvo, sprostitev člo-veških strasti na vseh poljih življenja . . . Saj je, zlasti danes, žal mnogo več negativnega ta televizijskem ekranu ali filmskem platnu, kot pa pozitivnega in Spodbudnega. Celo vsakdanje svetovne novice so Polne poročil o kriminalu, ki bi bil mladim očem 'n ušesom lahko še nekaj let prihranjen. Starejši otrok tudi te stvari lažje presoja in pravilneje oceni. Tako s° otroci prekmalu oropani brezskrbne mladosti in postanejo mladi starci, s ciničnim pogledom na svet in sočloveka. Življenje, posebno še v povojih mladosti, rez idealizma, poleta in navdušenja je res pusto in ajostno. Vse to pride do izraza posebno v šolskih Piših nadarjenih otrok. Njihovo negativno gledanje n® svet in bodočnost je posledica prehitrega razvoja 'n spoznanja, da življenje ni samo sonce in cvetje. To Ali hi nc bilo bolj zdravo, da bi otroci že spali? ANICA SRNEC jih kasneje v veliko primerih požene v prekomerno iskanje užitkov, beg pred realnim svetem in samim seboj. Dokazano je tudi, da televizija poleni človeka. Gledanje dogajanja na televizijskem ekranu je pasivno: ni treba misliti ali ustvarjati, kot na primer pri drugih vrstah rekreacije: branju knjige, igranju šaha, pri športu ali izletih . . . Marsikatera družina presedi krasno nedeljsko popoldne ob televiziji, namesto da bi se njeni člani skupno razveselili v prosti naravi. Največja škoda, ki jo je prinesla ta naša nova iznajdba, pa je, da razbija družinsko življenje. Vsi gledamo “v daljavo”, kaj delajo ljudje tam nekje daleč — zanemarjamo pa istočasno ljudi okrog sebe. Malo praktične koristi imamo mi ali naši bližnji, če smo informirani o vsem mogočem, pa se v lastni družini več ne poznamo in si postanemo tujci. Družina je najosnovnejša in zato najvažnejša celica človeške družbe, zato mora biti zdrava. Če družino začne razjedati rak modernega časa, s tem trpi vsa človeška družba. Tudi televizija je kriva, da po družinah ni več časa za osebne pomenke med starši in otroki. In vendar so ti zaupljivi pomenki danes bolj važni kot kdaj koli prej, ker modemi otroci srečavajo toliko stvari in idej, ki jih ne morejo dojeti. Šole so danes polne otrok s problemi, o katerih se nam v istih letih še sanjalo ni. V Ameriki ima že skoraj vsaka šola posebne posvetovalnice, ker učitelji sami enostavno ne zmorejo najti časa, da bi se posebej posvetili težavam posameznih učencev. Tudi pri nas v Avstraliji nastaja vedno večja potreba po teh šolskih posvetovalnicah. Otroci pač iščejo razumevanja drugod, če doma ni več časa za razgovore in je vsak televizijski spored za starše važnejši kot pa pogovor z lastnim otrokom. Žalostno je videti in sama sem bila že priča, kako hočejo ob večerih otroci kaj povedati o preteklem dnevu, pa se drugi član družine ali celo oče ali mati obregne: “Bodi no tiho! Nočemo, da bi nas kdo motil pri tako napetem sporedu! . . .” Televizija res lahko zadovolji našo radovednost, ne spremeni pa človekove narave, ki naravno teži po toplem osebnem stiku. Tega nam pa nobena televizija ne more nadomestiti: nudi nam ta užitek lahko le drugo človeško bitje, ki je pripravljeno si vzeti čas, nas poslušati in v Se nekaj 12 Kanalske doline K članku zadnje številke izpod peresa P. BRATINA: CE BO PESEM UTIHNILA, BO TOD IZUMRL SLOVENSKI ROD. naj tu dodam še odlomek, ki je moral zaradi pomanjkanja prostora v zadnji številki odpasti. Lepo osvetli sliko celotnega članka, kar nam pove Viktor Stanič, ki je v kanalskih krajih dolga leta župnikoval. ZANIMIV POGOVOR Da bi bila slika še bolj popolna, sem se po obisku v Kanalski dolini ustavil pri sedanjem kamenjskem župniku v Vipavski dolini. Ljudje iz Kanalske doline so ga v pogovoru večkrat omenjali in priporočili kot dober vir informacij. Povedal jo marsikaj zanimivega. “V Ukvah sem župnikoval med leti 1929 in 1936. Tedaj je bilo v Kanalski dolini veliko več Slovencev kot danes; vendar je bilo že tedaj v dolini precej nemško govorečega prebivalstva. Pretežno nemški je bil Naborjet. V prvih letih je bil moj škof Sedej. Z njim sva se dobro razumela. Posvetil je cerkev, ki smo jo sezidali, in med govorom vzpodbujal Slovence, naj ne nasedajo italijanski modi in naj se ‘nosijo po naše’. Za njim je prišel Nogara, na katerega pa nimam dobrih spominov. Nogara je bil že videmski škof, ker smo leta 1933 prišli v sestav te škofije. V mojem času so veljale Ukve za zavedno vas. Slovenci niso hoteli postati Italijani. Otroke sem poučeval v slovenščini. Učilnico smo napravili v cerkvi. Tu sem jih učil brati in pisati. skušati razumeti naše težave. Sami se čutimo užaljeni, če pridemo kam na obisk in se ljudje pogovarjajo z nami le med televizijsko reklamo, drugače pa smo ves čas obiska prisiljeni molče gledati v ekran. Upravičeno take družine ne bomo kmalu spet obiskali. Iz istega razloga pa se tudi člani iste družine odtujijo eden od drugega. Ne bilo bi prav tajiti, da je televizija čudovita in odlična iznajdba ter ima koristno mesto v vsakem domu. Brez dvoma je na njej tudi mnogo pozitivnega. Vprašanje je le: ali smo mi gospodarji televizije, ali pa ona nam, mi pa njeni sužnji? V Ameriki so to moderno suženjstvo oklicali za eno najnovejših bolezni, ki se ji pravi “televitis”. Žal so njeni bacili začeli svoje razdiralno delo tudi že po naši peti celini . .. Ljudje so bili zelo navezani na tradicijo. Ko sem nekoč pridigal tudi v nemškem jeziku, šo mi zamerili. Rekli so: ‘V naši cerkvi se je vedno pridigalo samo slovensko!’ Uvajanje dvojezičnih maš se mi ne zdi pravilno, ker bodo prej ali slej izpadla slovenska, in ne italijanska besedila. Optacije leta 1937 nisem doživel. Vem pa, da bi, če bi ostal na Koroškem, slabo končal. Propaganda za Nemčijo je bila tako močna, da ne morem povedati-Res je, da je bila odločitev za Nemčijo (Avstrijo) vabljiva, vsaj za takratni čas; pozneje pa se je izkazala za usodno. Za Nemčijo je glasovalo okoli 50 odstotkov prebivalcev. Tako se je dolina skoraj izpraznila. Odšli so seveda Slovenci. Njihova mesta so zasedli Italijani-Poslej se naši ljudje niso mogli več zbrati. Zato jih )e danes prav malo, ki bi se še čutili Slovence. Morda jih je nekaj sto, čeprav je raznarodenih veliko več, verjetno nekaj tisoč. Korošci radi pojo, pesem jih združuje. Zato je treba domačo pesem ohranjevati. Avgust Ipavec je zadel praV® strune. Če bo vztrajal, bo pomagal ohranjati slovenski rod. Misliti pa je treba tudi na pisano besedo. Ko sem bil sam v Ukvah, sem zahteval, da je imela vsaka družina naročen po en slovenski časopis. Če ga ni mogla naročiti, sem ji ga sam naročil in plačal. Slišim, da je na Koroškem iz leta v leto slabše. Bojim se, da na tem delu naš narod za vedno umira. Preveč časa so se upirali in premalo uspehov dočakali, da bi še našli dovolj moči za vztrajanje. Marsikaj je odvisno tudi cd cerkvene oblasti. Sodim, da Ukvani in Žabni-čani ne smejo videmskega škofa prositi za slovenske duhovnike, temveč jih morajo zahtevati. To je njihova pravica!” * Da bo slika še popolnejša, z veseljem dodajmo tudi najnovejše s Svetih Višarij. Poročilo je prinesla ena zadnjih DRUŽIN in govori o romanju osmega julija, ko je Višarje obiskal novi videmski nadškof Alfredo Battisti. Krasno sončno vreme, ki je sledilo nalivu, je bilo kakor nalašč za skupine romarjev in turistov iz raznih krajev Slovenije, Avstrije in Italije. Žičnica je obratovala ves dan in vedno nove skupine vozila na našo naj višjo božjo pot med mogočnimi špiki Julijcev. Prva slovenska maša je bila že ob šestih zjutraj. Tudi kasneje je bilo še nekaj maš v našem jeziku. Na svoj račun so prišle tudi skupine iz Koroške in širše Avstrije, iz Goriškega, Furlanije in nekaterih italijanskih mest. Glavna slovesnost pa je bila prihranjena za popoldne. V popoldanskih urah se je na Svete Višarje pripeljal novi videmski nadškof. Zlasti Slovenci videmske nadškofije, v katero spada tudi naša božja pot in v zadnjem članku opisane slovenske vasi pod Višarjami, so z zanimanjem pričakovali svojega nadpastirja. Še bolj je zanimalo, kaj jim bo povedal. Nadškof je maševal ob treh skupno z dvanajstimi duhovniki. Med njimi je bil tudi trbiški dekan, žab- niški župnik in beneški Slovenec Mario Černeta. V nagovoru je nadškof povedal, da je njegov obisk božje poti namenjen prošnji za mir na svetu, zlasti za mir, slogo in razumevanje med narodi in sosedi, ki se srečujejo ob nogah višarske Matere božje. Povzel je besede apostola Pavla, ki poudarjajo, da v Kristusu ni več ne Grka ne Juda, ne svobodnega ne sužnja, ne moža ne žene, temveč smo vsi eno. Poudaril je, da mora to veljati za današnjo Cerkev. Tudi v njej ne sme biti razlik, sovraštva, nerazumevanja; ni več prostora samo za Italijane, Nemce, Slovence . . . ampak za vse: vsi smo in moramo biti eno v Kristusu. V tej zvezi je nadškof izrazil željo, da bi narodne manjšine uživale v sklopu večinskih držav vse pravice, ki jim jih jamči ustava in zakoni teh držav. Govor je končal z izrazom upanja, naj bi v času priprav na sveto leto dobre sklepe vsak dan dosledno izpolnjevali. Poročevalec v DRUŽINI piše, da so nadškofove besede napravile na vse pričujoče zelo močan vtis. Saj je šlo za javno priznanje obstoja slovenske manjšine na tleh njegove nadškofije, ki doslej tega ni marala priznati. Upati smemo, da bo njegova odločnost vplivala tudi na državne oblasti, ki naj bi spremenile svoje razmerje do beneških in kanalskih Slovencev. Morda bedo slovenski kraji v videmski nadškofiji le spet dobili domače duhovnike in oblasti ne bodo onemogočale njihovega dela. Bo pa moral videmski nadškof računati na mnoga nasprotovanja, saj je misel, da so vsi Benečani tudi Italijani, pognala že kar pregloboke korenine v javnem italijanskem mnenju. je bil škof Lenič med nami: Pri gostoljubni družini Plutovi v Brisba-"e' Qld. Prvi na levi je g. Vinko v ttel, drugi p. provincial Marjan alenčak. Plutova mama in ata sta 11,1 s''ki desno od škofa. Kdo kuka ,z*a škofa, pa sami uganite! P. BAZILIJ SPET TIPKA Članice Društva sv. Eme na delu \ kuhinji Baragove dvorane 5. avgusta 1973. Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.F.M. Baraga House — 19 A'Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Adelaidski naslov: Holj Famil) Slovene Mission, 47 Young Ave., \Vest Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: 46-5733. Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 0 Ravno je šla julijska številka MISLI v tisk, ko nas je dosegla novica, da je umrla gospa Ana LAPUH r. Kiderič. Mirno in brez boja je zaspala v Gospodu na nedeljo 8. julija popoldne v Traralgonu, Gippsland, kjer se je zdravila v bolnišnici. Živela je s svojim sinom Ivanom v Morvvellu, kjer je tudi njen sin Jože s svojo družino. Obiskovalci Baragovega doma pa se jo morda spomnijo iz naše kuhinje, kjer je bila pred nekaj leti v službi. Bila je blag značaj in je vsakemu rada ustregla. Pokojna Anica je bila rojena dne 14. aprila 1916 v Kunšperku, župnija sv. Peter pod Svetimi gorami. S pokojnim možem Blažem sta si ustvarila svojo družinico, bila preseljena leta 1941 v Nemčijo in tam preživljala vojne grozote. Po vojni se je Lapuhova družina vrnila v domovino, kjer je Anica leta 1955 postala vdova. V septembru 1968 sta se s sinom Ivanom odločila, da se izselita v Avstralijo, kjer si je sin Jože že ustvaril svoj domek. Bolezen jo je pred par leti prisilila na operacijo, ki ji je sicer podaljšala življenje, ni pa ji odvzela težav in bolečin, katere je ves ta čas voljno prenašala. V tolažbo ji je bilo, ko jo je ob svojem obisku spovedal in potolažil škof Lenič, dva tedna pred smrtjo pa je prejela poslednjič zakrament pokore in obhajila ter tudi sveto maziljenje. Lepo je bila pripravljena na pot v večnost. Po lepi stari navadi so v ponedeljek zvečer na Jožetovem domu za pokoj njene duše sorodniki in znanci zmolili vse tri dele rožnega venca, slovensko pogrebno mašo pa smo imeli v cerkvi Srca Jezusovega v Morvvellu na torek 10. julija ob enajstih. Nato smo Anico pokopali na yalIournsko pokopališče. Sorodnikom naše iskreno sožalje. Anica pa naj se odpočije v Bogu, kateremu je tako zvesto služila. 0 Ob priliki pogreba Lapuhove Anice sem zvedel tudi za smrt rojaka, ki je preminul 5. maja letos v Alfred Hospitalu v Melbournu, pa je živel s svojo družinico (žena je Avstrijka) v Morvvellu, Engelbcrt DA.1NKO je bii rojen dne 19. novembra 1922 v Murski Soboti, v Avstriji se je poročil in v septembru 1949 emigriral na ladji “Nelly” v Avstralijo. Bil je de 1 j časa bolan na jetrih, ki so končno terjala svojo žrtev. Pogreb je bil v Springvale — Žalujoči družini, za katero žal do zdaj nisem vedel, naše iskreno sožalje. R.I.P. 0 V Adelaidi pa sem takoj ob prihodu na zadnjem obisku zvedel, da je 2. julija nenadoma umrl na delu v Bedford Parku rojak Jože KOSMAČIN. Bil je neporočen, stanoval sam zase nekje v mestu, slovenske maše se je pa kar precej redno udeleževal. Rojen je bil na Sedlu pri Breginju leta 1910. V kolikor sem mogel zvedeti, je bil med vojsko v Afriki, v Avstralijo pa je dospel na tretji poti ladje “Nelly” dne 13. novembra 1949. Če ima doma še kaj sorodnikov, mi ni znano, pač pa ima menda sestro v Švici. S pogrebom so čakali dva tedna. Če so dobili zvez o s sestro v Švici, mi ni znano, a v ponedeljek 16. julija so odpeljali pokojnikovo truplo v krematorij. Vsaj slovenski pogreb si je pokojnik zaslužil, pa ga žal ni dobil. Pač pa sem zanj opravil sveto mašo naslednjo soboto v kapeli našega adelaidskega misijona-R.I.P. 0 Tako sem moral tokrat svojo tipkarijo začet' s pogrebi. Morem pa, hvala Bogu, poročati tudi o krstih novorojenčkov. — Dne 7. julija je bila v naš' cerkvi krščena Natalija, hčerka Franca Dolesa in Zlatice r. Kopasič, Avondale Heights. — Družina Jožeta Lenarčiča in Terezije r. Bunderla je dobila Štefana. H krstnemu kamnu so ga prinesli 22. julija iz Glen Waverley. — Darinka Ana je razveselila družino J°' S1pa Galinca in Ljubice r. Plemeniti, North Altona. Krstili smo jo 28. julija. — Naslednji dan pa je bil krst Kristine, ki je prvorojenka v družini Karla Geržina in Ane r. Bec, St. Albans. — V Adelaidi pa smo v kapelici Misijona sv. Družine 21. julija krstili Rosemary Suzano. Prinesla je sonček v mlado družino Zlatka Šketa in Marije r. Zagorc, ki živi v Enfieldu. ' V Berriju, tudi S.A., pa je bil 22. julija krščen Daniel Peter, novi prirastek družinice Petra Hauptma-na in Ivanke r. Horvat. Hauptmanovi imajo sadno farmo v Glossopu. Ker je oče muzikant (svoj čas je v Melbournu igral pri “Bledu”, zdaj pa igra v Berriju Pri “Planinki”), smemo upati, da bo tudi sinko muzikaličen. Peter pravi, da bo s svojimi fanti kmalu začel lastni orkester. Iskrene čestitke vsem družinam! # V Adelaidi sem zvedel za poroko, ki je še nisem omenil v MISLIH. Bila je 30. junija v cerkvi Kristusa Delavca v Mitchell Parku. Nevesta je bila Dinka Jerebica, rojena v Golcu, ženin pa Colin Emes, avstralskega rodu. Naše čestitke! % V teh tednih se pripravljamo v Melbournu na Razstavo, ki jo bomo v organizaciji Društva sv. Eme priredili v Baragovi dvorani pod cerkvijo na tretjo avgustovo nedeljo, 19. avgusta. Prepričan sem, da bo lepa in zanimiva. En del bo obsegal razne narodne predmete, slike, vezenine . . . Krasne idrijske fiPke. ki jih sama izdeluje, mi je posodila za razstavo 8°spa Kvedrova v Adelaidi. Že zdaj se ji za uslugo •skreno zahvaljujem. Cela zbirka slovenskih vin bo Verjetno privabila moški svet in mu delila skomine . . . Če bo tudi kaj “za poskušnjo”, še ne morem reči. — f^rugi del razstave pa bodo ročna dela naših pridnih članic Društva sv. Ane, kjer boste pridnost njih rok ,n pestrost idej res lahko občudovali. Vsi ti predmeti bodo šli v prodajo in na srečolev na očetovski proslavi v septembru. Zato ste že zdaj vabljeni tudi na to Prireditev. OČETOVSKO PROSLAVO bomo imeli po deseti maši na prvo semptembrsko nedeljo. Ne pozabite torej na ta dva datuma. Na razstavo Pa povabite in pripeljite tudi svoje avstralske prija-telje! 9 Mnogi me sprašujejo, kdaj bomo zopet igrali. 0 treba kar spet poprijeti in kaj spraviti na oder pred ožičeni. Nekaj imam v načrtu, če Bog da. — Na so-. °to in nedeljo (28. in 29. julija) si je našo dvorano '■'Posodila češka igralska skupina ter svoji izseljenski ružini zaigrala češko veseloigro v treh dejanjih, rneli so lep uspeh in sem vesel, da smo jim s svojo y°rano lahko ustregli. Moram povedati, da jim je Ha dvorana zelo všeč in so se priporočili tudi za °če. Z občudovanjem so nam čestitali, da smo si s Prostovoljnim delom zmogli postaviti dvorano in cerkev. k ® Trinajst svečk bo že na torti — le kateri fant 0 'mel srečo in dovolj zraka v pljučih, da bo vse ugasnil? ... Pihali jih bodo na proslavi trinajste obletnice BARAGOVEGA DOMA, na katero se vsako leto zberejo bivši fantje našega hostela s svojimi družinami. Letos bomo srečanje obhajali zopet na tretjo septembrsko soboto: 15. septembra. Na ta domači večer vabim vse Baragovce in bivše Baragovce že zdaj, saj takrat septembrska številka MISLI še ne bo izšla. Vabljeni ste tudi vsi, ki se udeležujete mesečnih MLADINSKIH SREČANJ. In če bi še kdo drugi želel biti ta večer v naši domači družbi, naj nam brez strahu javi. Kakor vsako leto, bomo tudi letos povabili nekaj uradnih cerkvenih in državnih osebnosti ter dobrotnike našega centra. £ Za konec julija in začetek avgusta smo imeli v Baragovem domu pleskarje in je bilo opravljeno veliko delo. Naš znani rojak Jože Potočnik se je darežljivo ponudil, da prepleska našo duhovniško pisarno. Prišel je s svojim sinom Sašom ter svojimi delavci in so začeli. Tu pa je Jože videl še sto drugih potreb in dobro voljno nadaljeval z delom. Tako je zdaj kot nova tudi govorilnica oz. pevska soba, čitalnica naših fantov (soba z zemljevidom), kopalnice in stranišča v prvem nadstropju, pri kuhinji pa shramba in pralnica ter kuhinjski hodnik. Drobnih del, ki so bila storjena med pleskanjem, pa niti ne bi mogel našteti. S pomočjo in v nadzorstvu g. Potočnika so hišni fantje umili stene obeh stopnišč in hodnika glavnega vhoda ter je razlika očitna. Potočnikovim smo iz srca hvaležni za delo, ki je bilo vse več kot samo usluga. Bog naj stotero povr-ns! Saj bi dele z materialom zlahka ocenil na dva tisoč dolarjev, kar naš Baragov dom, ki gre s svojimi hododki le iz tedna v teden, zlepa ne bi zmogel. Pri pleskanju je pomagal tudi Martin Vengust, pri raznih tesarskih popravkih pa Franc Arnuš, Jože Go-lenko, Slavko Jernejčič ter njegov sin Janez, iz našega semenišča v Box Hillu pa je prišel na pomoč avstralski redovni brat Stanislav. Vsem iskren Bog plačaj! 0 Še ena novica: naše odprto ognjišče za razrev dom je končano. Kar tri prostore za pečenje mesa (B-B-Q) ima, v dimniku pa kotel, da bo topla voda za pomivanje takoj pri roki. Res lepo delo, ki sta ga izvršila Stefan Srnec in Martin Adamič, pomagali pa so jima Franc Bračko, Janez Burgar, Roman Razboršek, Štefan Prosenjak in Maks Korže. Vsem iskren Bog plačaj! 0 Večerno mašo bomo imeli na praznik Marije Kraljice (sreda 22. avgusta), na prvi petek v septembru (7. sept.), na praznik Marijinega rojstva (Mali Šmaren, sobota 8. septembra) in na praznik povišanja sv. križa (petek 14. septembra). £ V soboto 4. avgusta je umrla poznana gospa Veronika Čar. R.I.P. Žalujočim sožalje! — Več o njej v prihodnji številki. T riglava V BRASLOVČAH so imeli na nedeljo prvega julija slovesnost nove maše. Pa je bila res mednarodna zadeva, edinstven primer nove maše in prava manifestacija bratstva med narodi. Domači novomašnik Ivan Rojnik je namreč povabil na novo mašo svoje kolege iz študijskih let v Rimu. Prišli so prav tisti, ki jih je izbral Pavel VI. z vseh celin in jih sam posvetil. Tako je braslovška fara poleg svojega novo-mašnika imela še Avstralca, Vietnamca, Nigerijca, Mehikanca, Tailandijca, Formozana in Cejlcnca. Skupno so somaševali na prostem, saj bi bila farna cerkev za veliko množico ljudstva ta dan vse premajhna. Poročilo pravi, da so novomašniki pri novomašni zakuski s kitaro in pesmijo v raznih jezikih poiskali iskreno zvezo z domačini. KMETIJSKE ŠOLE v domovini nimajo dovolj učencev, beremo v ljubljanskem Delu. Seveda meče krivdo na kmete in jim očita nerazumevanje ustrezne strokovne izobrazbe ter polovičarstvo. Kdor pozna razmere, mu bo jasno, da je krivda drugje: na brezglavi domači kmetijski politiki, ki je v kmečkih sinovih in hčerah zamorila veselje do dela na domači zemlji. Poganja jih v tovarne in celo v tujino, ker nihče noče skozi kmetijsko šolo samo zato, da bo potem garal na svoji zemlji le za plačevanje davkov. Dokler beremo v Delu tudi žalostna pisma iz raznih krajev: kako gnije po kmetih sadje, ker ga zadruga noče sprejeti; in kako dajejo mleko svinjam, ker ga zadruga uvaža iz Avstrije, itd. ... se ne čudimo praznim kmetijskim šolam. ŠE NERAZISKANA podzemska jama je ob izviru studenca Tršca na Matajurju. Prva tričlanska skupina jamarjev iz Ljubljane je nedavno raziskala samo nekaj sto metrov, pa je nadaljne raziskavanje ustavilo podzemsko jezerce. Ker niso mogli preko vodne ovire, so se morali vrniti in bodo v teh poletnih mesecih znova poskusili v popolni jamarski opremi. Bogsigavedi koliko podzemskih jam še skriva naša domovina. TOLMINSKA OBČINA je po obsegu največja v Sloveniji, njeno prebivalstvo pa stalno pada, zlasti v gorskih vaseh. Mnogo kmetij je popolnoma zapuščenih in razen starcev ni nikogar, ki bi obdeloval zemljo. Občina si je začrtala razvojni program, ki bo preusmeril štirideset kmetij in bo tn sam član kmečke družine lahko s stroji upravljal vsa najzahtevnejša dela. Tako vsaj pravijo, če bo uspelo, bomo pa videli leta 1976, ko naj bi bil ta program dokončno uresničen. . . NA BLEJSKEM OTOKU so letos pričeli s prirejanjem koncertov za turiste. Pa časopisje toži, da kljub visoki kvaliteti vsaj za začetek ni bilo pravega obiska. Na prvem koncertu okteta Gallus je bilo le nekaj deset poslušalcev. Turističnemu ministrstvu bi dal dober nasvet: naj oznanijo na Blejskem otoku mašo, pa bodo videli, kakšen bo uspeh. Prepričan sem, da bi romarji prihiteli cd vseh strani . . . TISOČLETNICO smrti sv. Ulrika (po naše Urha) niso praznovali v vsej slovesnosti samo v Augsburgu v Nemčiji, kjer je svoj čas svetnik škofoval, ampak tudi marsikje po Sloveniji. Zlasti smledniška fara se je za to obletnico svojega patrona duhovno obnovila. A sv. Urh ni dobro znan samo v Smledniku, za kar je zgovoren dokaz kar 85 slovenskih cerkva, ki ga imajo za patrona. Kipov in podob svetnika je pa po cerkvah gotovo na stotine, med njimi znane freske na Križni gori nad Sorškim poljem. Tako je bil sv. Urh brez dvoma vsaj nekdaj med najbolj češčenimi svetniki na Slovenskem. Priporočali so se mu za srečno zadnjo uro in ga prosili za pomoč zoper razne telesne slabosti in za varstvo zoper škodljive živali. Ljudski izraz, da “kdo Urha kliče”, je še danes v rabi. Kaj pomeni, pa tako veste . . . ZLATO MAŠO je imel letos 8. julija domžalski župnik prof. Matija Tomc, 15. julija pa jo je ponovil v svoji rojstni župniji v Beli Krajini. ZlatomaŠnik je naš vodilni cerkveni glasbenik, ki je s sto in sto pesmimi obogatil zakladnico naše cerkvene glasbe-Zato je bila njegova zlata maša tudi njen praznik, saj je bila obenem zlati jubilej Tomčevega glasbenega ustvarjanja. Profesor Tomc je znan kot natančen človek, ki neverjetno pazljivo izrabi sleherni čas. Že dolga leta vstaja ob štirih, do sedmih opravi svoje duhovniške dolžnosti, potem pa se spravi k svojemu ostalemu delu. V tem je skrivnost, da je toliko storil kot duhovnik in obenem tudi kot priznani skladatelj. NEKAJ JE PA LE DOBIL BOVEC za svojo 800-let' nico: nov most čez Sočo pri Logu. Vaščani čezsoškega Loga so bili doslej povezani z drugimi kraji na Bovškem le s slabo visečo brvjo. Zdaj je odslužila in novi niost je bil ob slovesnostih obletnice izročen prometu. AJDOVŠČINA pa je “skregana s kulturo” — Pra” vijo domači listi. Sicer imajo Dom kulture — dvorana ima 400 sedežev. A ko je član tržaškega gledališča Stane Raztresen na odru bral Cankarjevega “Hlapca Jerneja ■ ga je poslušalo komaj 40 ljudi, med njimi 20 študen- Bi radi preživeli božične počitnice v zasneženi SLOVENIJI? Letalo odhaja iz Melbourna 19. in 21. decembra — vrača se iz Slovenije 18. januarja in 8. februarja. Kliči čimprej: SLOVENIJA TRAVEL CENTRE (Ivan Gregorich) Čez dan: Po urah: 72 Smith Street, 1044 Doncaster Road, COLLINGVVOOD, 3066. Vic EAST DONCASTER, 3109, Vic. Telefon: 419 1584 in 419 2163 Telefon: 842 1755 tov. Recitacijski večer v Ajdovščini torej ni uspel. Poskočna muzika in domača pesem bi jih verjetno prej spravila na noge. Še marsikje drugje tudi, ne samo v Ajdovščini. ANTON JANŠA je znano ime ne le v Sloveniji, ampak po vsem čebelarskem svetu. Letos v septembru obhajamo dvestoletnico njegove smrti. Ta znameniti slovenski čebelar je bil rojen v Breznici na Gorenjskem. Ko je dunajska Gospodarska družba izpisala mesto strokovnjaka v čebelarstvu, so izmed Vseh prosilcev izbrali njega. Takorekoč vse življenje je Posvetil izboljšanju čebelarstva in z delom na tem Polju zaslovel kot nihče pred njim. Ko je cesarica Marija Terezija ustanovila v svojem cesarstvu več čebelarskih šol, je kot predmet pouka predpisala Jan-^eve metode. Upamo, da Janša tudi domovina ne bo pozabila ob obletnici, saj je doma še precej čebelarskih društev in ''netih čebelarjev. Janša je po lastnem poročilu imel kar sto panjev čebel. Kaj bi se zgodilo Pepetu Metulju, če bi dve-sto let prej živel in Janša obiskal nemestno o. Bernarda ter njegov edini panj? To mi je prišlo na m>sel, ko sem tole tipkal. v LJUBLJANSKI STOLNICI so se 10. julija ver-n,ki s posebno spominsko mašo spomnili desete oblet-nice smrti nadškofa Antona Vovka, ki je umrl 7. juli-1963. Nadpastirsko službo je opravljal v najtežjih razmerah. Saj se še spominjamo, da so ga na bir-^ovanju po Dolenjskem celo polili z bencinom in Zažgali. Nadškof je bil človek iz ljudstva, zraščen s slovensko zemljo in njenimi izročili. Kot Prešernovemu sorodniku (bil je deveti otrok Ribičeve družine na Vrbi) mu je tekla zibelka v isti kamri kot našemu pesniku Francetu Prešernu. Ko je bil še župnik v Tržiču, so mu rekli “tržiško sonce”, tako je njegova prijazna osebnost razsvetljevala in ogrevala vse. In tak je ostal vse življenje, kljub hudemu trpljenju zadnji let. PEŠ NA BREZJE, pa četudi je treba hoditi celo noč, je že tradicionalno romanje katoliških srednješolcev in visckošolcev za konec šolskega leta. Pridejo iz vseh krajev, uradno pa se romanje začne na večer v Ljubljani. Tudi letos se jih je 4. julija na Brezjah zbralo za polno cerkev in človek je samo vesel, ko vidi idealizem v naši mladini. Nima rožnatega življenja, v šoli ne sliši o veri in Cerkvi nič dobrega, morda je zaradi verskega prepričanja oropana marsikatere študentovske pravice in mora marsikatero požreti. Zbirajo se ti mladi po veroučnih tečajih raznih župnij, enkrat na leto pa se srečajo in med seboj spoznajo na Brezjah. Bog jim daj vztrajnosti, tej nači slovenski mladini! PA TUDI BOLNIKI imajo vsakoletno romanje na Brezje. Ti seveda ne morejo peš, zato se drugi žrtvujejo in jih pripeljejo iz vseh krajev Slovenije. Petnajsti avgust, Marijin praznik, je njihov dan. Zdi se mi, da smo včasih na bolnike premalo mislili. Koliko slovesnosti je šlo mimo, ki se jih bolniki niso mogli udeležiti. Koncil je tudi v tem po vsem svetu vzbudil vest in lepo je, da Slovenija ne zaostaja za drugimi deželami. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED Via S. Crocc in Gemsalemme, 40 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) in Hotel DANIELA Via L. Luzzatti, 31 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik ■ rt* .s i ' Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno • slovensko. Počutili se boste res domače. * DOBRODOŠLI! ■ ■■ hre« Taverns of Apptus THRACE r#s PAPHLAGON I A Dyrrochium MACEDONIA Ptolippt O Amphipol Beroea •■f2r”AMi|0nja Puteol Lv.. Nicoeo ^ oAncyra Dorylaeum -«-> VAiL A T I A ARMENIA tf>® M Y S I A Adramyttium %tone THESSALY. rergomum LYDIA CAPPADOC A Smyrna p H I A^Antioch ^^nroo^oeal^rj^'s PISI.D1 A^^L^g m ..V-.r.rj rogyllium °Colossoe £ ^o^STra..^.- J A^O^jerbe f>* ieqium C I L ► Corint Cenchreoe CARIA yracuse PAMPHYLIA Attal LYCIA Beryt c-Sidonwjp 05 Ti?rA»^ Nazoreth A^ILEE CY REN A I GREATER SYRTIS ftlexondhog/ rwe journevs of st pa ul Firtt joorn«y S«coik1 |oumey — Third (oorn*y Jooma cvetno nedeljo. “Otroci, molit!” Zdrknili smo s klopi na kolena, kakor se je komu obneslo-Mama je pokleknila ob mizi in še žgala les ob goreči sveči. Ata je položil kolena na klop pod oknom in pritisnil čelo na steklp-Potem smo molili. Pa je bila ta molitev nekaj obupnega, ko j® zunaj tako hreščalo. Kako naj bi molil, ko so mi zobje šklepet3'1 in sem se ves tresel! Potem je ata presunljivo zaječal in po steklu v oknih Je zapokalo kot bi lešniki leteli vanje. Mami je zastala beseda molitve. Glavo je naslonila med komolce in zajokala. Sveča je ostala sama, plamen je skočil kvišku. Za mamo smo otroci planili v jok, da je bilo pri nas tiste minute neznansko čudno ... Če niso bile kar cele ure? Jaz bi bil takrat takoj pritrdil, ^a le ni moglo biti tako, zakaj ata se je skoraj scela obrnil in ukazal z močnim glasom: “Mama, nikar se ne cmeri! Oče naš v zahvalo! Je že nehala in samo lije . . Pri priči so mi zobje obstali in z lahkoto sem poprijel z mamo: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh .. Potem je ata vstal s klopi in se odmaknil od okna. Prekrižal Je roke na prsih in si pozorno ogledal oblake skozi vsako okno Posebej. Mi smo že spet sedeli na klopi in in se tiščali peči, kot bi nič drugega našega ne bilo na svetu. Ata je zaključil: “Ne bo samo kratka ploha!” Vzpel se je in stegnil roke. Mama pa je že vlekla iz kamre debelo plahto. Ogrnila je z njo ata, da smo videli samo njegove čevlje. Nič ni rekel: odprl je vrata in šel. Mama se je naslonila na okno ter gledala v naliv in v deročo vodo, ki se je gnala po P°ti pod hišo. “Joj, to bo trgalo!” Pognalo nas je od peči k oknu. Zagledali smo se v čudni svet 2unaj. Drevje ob hiši ni več vilo vej, samo teklo je vsepovsod v Pravcatih curkih. Kamor si obrnil oko, povsod je samo teklo, teklo. Skozi deževni zastor sem zdolaj na poti zagledal premikajo-ce se platno. Iz nje je molela samo motika in grebla v potok, ki Se je vanj spremenila naša pot. Vedel sem, da ata naravnava ^odi odtoke. Na vse sem pozabil, samo gibanju motike sem sledil. Dobo se mi je zdelo, ko sem videl, da voda našega ata kar rada uboga. Počasi je naliv ponehaval, po bregeh in po poti je pa voda kar naprej drla. Mama je odšla v vežo in hitro zaprla vratd za ^ )e nastal ropot in slišali smo mamin glas. Tiče je skočil in odprl vrata, a ni utegnil pogledati ven. “Brž zapri in nazaj! Veža je polna vode in kuhinja tudi!” je ukazala. Tiče je plani! nazaj, jaz sem pa obstal pri besedah: In kuhinja... No, zdaj pa tudi pri nas voda sama v kuhinjo teče! Pa je ^ania ni nič vesela. Le kaj bi zdaj Micelj rekla? Čez čas smo zaslišali: “Tiče!” Planil je ven in za njim smo pritisnili ostali trije. Obstali smo med odprtimi vrati. “Na metlo! Pometaj vodo od vrat, da bo tekla po stopnicah v klet!” Tiče se je krepko lotil dela in pehal vdirajočo vodo proti stopnicam, mama pa tudi. To delo je bilo vredno pogledati. Potem je voda nehala pritiskati v vežo in mama je odprla clika vrata. Pustila jih je odprta, jaz sem si pa hitro zavihal ače. Smuknil sem mimo Tičeta k mami. Tiče je pehal še zad-Je luže proti stopnicam. v Mama me ni spodila nazaj. Pogledal sem ven in videl prav dno reč. Malo nad našim vodnjakom v položnem breguljcu je iz zemlje nad vse lep vrelec. Za ped visoko je metal vodo, v1 Je tekla naravnost v vodnjak. Pa zdaj to ni bilo potrebno, zakaj dnjak je bil poln do roba in čez. Prav pod nogami mimo praga je tG*' zato je ni na sliki. Or°čilo o šoli berite na naslednji strani. NAŠA SLOVENSKA ŠOLA Nas je potrebno predstaviti? Upam, da ne, vsaj syd-neyski Slovenci nas poznajo, saj smo del njih in njihove aktivnosti. Kdor od drugih nas želi bolj spoznati, naj nas pa pride obiskat in se bo sam prepričal. Zbiramo se vsako soboto popoldne ob dveh k pouku slovenščine. Naša šola je slovenski verski center sv. Rafaela. Prvič smo se zbrali dne 2. junija: tokrat je prišlo nič manj in nič več kot 28 učencev. Zdelo se nam je, da je to za naše izseljenske razmere veliko število, proti našemu pričakovanju. Drugo soboto pa se je to število povečalo kar na 36 učencev. Pa ni ostalo niti pri tem: končno število prijavljenih učencev je poskočilo na 59. Boste rekli, da jih na fotografiji ni toliko. Res jih ni, ker jih vedno nekaj iz upravičenih razlogov manjka, a trudijo se vsi, da pridejo, če je le mogoče. Je pač Sydney veliko mesto in razdalje kljub dobri volji včasih prehude. Morda se vam tudi nudi vprašanje, kam damo toliko otrok, kje je prostor za vse. Da, to je bilo tudi naše vprašanje. Rešili smo ga s tem, da smo skupino razdelili: manjše otroke na cerkveni kor, večje pa v razred za oltarjem. Ta prostor ima že videz razreda, vsaj takrat, ko je napolnjen z učenci. Je pa zanimivo in hkrati razveseljivo, da se za našo slovensko šolo zanima predvsem skoraj odrasla mladina. Ne manjka veliko, pa bo razred poln kot takrat, ko je bila še vsa skupina eno. Kako lepo jih je gledati, ko prihajajo in zavzemajo svoje prostore. Starši, ki se za našo šolo zanimajo, pa s tem pokažejo resnično ljubezen do svojih otrok, pa tudi ljubezen do naše domovine. Saj je Slovenija tako lepa, tem lepša pa seveda takrat, ko razumeš jezik, ki ga v tej rodni domovini staršev govore. Le zakaj bi ravno Vaš otrok ne govoril slovensko ali napisal pisemce staremu očku in mami, ki bi bila gotovo vesela, če se avstralski vnučki spomnijo nanju? Vsi skupaj želimo, da bi se v tem šolskem letu čim več naučili. Seveda je za to potrebno veliko truda in žrtev, saj slovenski jezik ni lahka zadeva. A zatrdno smo si postavili cilj, da bomo govorili slovensko. Če je še komu priložnost naklonjena priti v naso bližino, nič ne odlašaj! Naučil se boš slovensko, pa tudi dosti prijateljev in prijateljic boš srečal. Boš videl, da bo lepo, le priti med nas je treba! Vsem pošilja prisrčen pozdrav — sestra Miriam. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Čez dan: Po urah: 72 Smith Street, 1044 Doncaster Road, Collingvvood, 3066, Vic. East Doncaster, 3109, Vic. Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755 VLAK VLAK, VLAK ČRN KOT VRAG, DOLG KOT KAČA KLOPOTAČA NA POSTAJI ŽE STOJI, SVETLA LUČKA V NJEM GORI. HEJ, POLONCA, BRŽ VSTOPIMO, DA NE ODSOPIHA MIMO! MIRKO KUNČIČ Dragi prijatelji ‘•Kotička”! Kmalu bo dva meseca, kar hodim v slovensko šolo v Merrylands. Za domačo nalogo smo imeli opis svoje najljubše domače živali. Ker imam psička, sem se odločil, da ga predstavim todi vam. Mojemu psičku je ime Bobby. Je lep in priden. Vča-skače in laja, da je mama kar huda. Je črne, bele rjave barve. Imam ga zelo rad in se z njim dosti ‘gram. Lep pozdrav vsem in upam, da se bom še oglasil. ~~~ Peter šarkan, 9 let. Moja SLOVENSKA ŠOLA. — Tudi jaz obisku-)em slovensko šolo pri Sv. Rafaelu. Nas je zelo veliko Učencev in imam že tudi dosti novih prijateljev in prijateljic. Doslej nas je učila sestra Miriam, zdaj pa "as bo učil p. Valerijan. Sestra bo učila drugo sku-P>no, ki je na koru. Pater nam pove pri vsakem pouku kakšno zgodbo iz svetega pisma. Moja želja je, da bi se kmalu začeli učiti kako ’8ro. Nastopili bi z njo na odru in pokazali, kako smo napredovali v slovenskem jeziku. V šoli se učimo krajše deklamacije in vedno tudi kaj zapojemo. Lep pozdrav vsem! — Lucia Laznik. 14 let. Kaj smo DOSLEJ DELALI v SLOVENSKI šo-L — Vsako soboto hodim v slovensko šolo v Mer-^lands. Doslej smo jo imeli že šestkrat. Učila nas je pestra Miriam. Naučili smo se že nekaj slovenskih fsed. Slišali smo o Ljubljani, glavnem mestu Slove-n'Je> in tudi nekaj diapozitivov smo videli. Zgodba o Ps*čku in muci je pa bila zelo smešna in je bila nam ''sem všeč. Morali smo se smejati. Tudi pesmico o KROKODILU smo se že naučili. Po učni uri imamo *Udi nekaj petja. Na klavir nas spremlja moj ata, ki Pride v šolo takoj iz službe, potem pa mene odpelje 0rnov. — Vsem lep pozdrav, Andrej Kobal, 9 let. KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi striček! Kakor vidiš, se Ti danes prvič oglašam in Ti pošiljam tudi rešitev uganke. Križanka je samo za velike, ta uganka pa mi je bila všeč. Seveda sem morala prositi za pomoč ateka in mamico, pa saj to nič ne de, kajne- Ti boš kljub temu žrebal moje ime in mogoče bom celo dobila nagrado. — Upam, da se bom še kaj oglasila. A zdaj je vrsta na Tebi in Tvoji nagradi meni. — Pozdrav vsem Kotičkarjem! Leeanne Menič, Merrvlands, N.S.W. Oho, to je pa skoraj “blackmail”! Bomo videli, če bo mucka iz vreče privlekla tvoje ime. Lep pozdrav! — Striček. DRAGI OTROCI! — Danes gremo pa zopet v Južno Avstralijo, kjer naj vam predstavim slovensko dekle. Ime ji je LAURA PREMRL in je bila rojena v Renčali na Primorskem. Koinaj osnovno šolo je začela v domačem kraju, že je odšla s starši v svet: najprej v Francijo, od tam pa v Avstralijo. Družina sc je nastanila v Penoli blizu Mt. Gambicrja in si zgradila svoj domek, Laura pa je v šoli že tretjič zmenjala učni jezik. Hodila je v katoliško šolo in bila pridna učenka. Ker je želela postati vzgojiteljica, je morala zapustiti starše in oditi v Adelaide. Tam je nadaljevala .študij na Flinders University in ga lansko leto srečno končala. Nato je odšla na obisk rojstne domovine, ki jo je zapustila kot otrok in njenih lepot še ni videla. Kako prav ji je prišlo, da še ni pozabila slovenskega jezika. Tj začetkom zadnjega šolskega leta je naša Laura nastopila svoje prvo učiteljsko mesto — v Naracoorte, ki ni daleč od Pcnole. Tako svoje starše lahko velikokrat obišče. Na Naracoorte High School poučuje jezike: angleščino, nemščino in francoščino, škoda, da ie v Naracoorte samo ena slovenska družina! Če bi jih bilo več, bi Laura gotovo zbrala okrog sebe slovenske otroke in jih po-učavala v materinem jeziku. Je pa Laurin zgled lep pouk vam vsem, ki to berete, da nič ne škodi znati en jezik več. Malo truda je treba — tudi s strani staršev — enkrat pa boste zato hvaležni. Tudi Laura je danes gotovo hvaležna staršem, da je ostala zavedna Slovenka. Z Vsc/l Vetrov V HELSINKIH se je od 3. do 6. julija vršil nekak uvod, prvi del Konference za evropsko varnost in sodelovanje. Ni jih bilo dosti, ki so od nje kaj pričakovali. pa še te je več ali manj razočarala. Sicer so nekateri svetovni časopisi pisali “o dobrem začetku”, češ da se je takoj spočetka pokazalo, da so Sovjeti na Konferenci v defenzivi. Vendar sedemmesečne priprave in štirje dnevi zasedanja še niso rešili niti enega perečega vprašanja Evrope. Mnogo vprašanj se niso niti dotaknili, pa tudi načeta vprašanja niso dobila končnih oblik za ugodno rešitev. Petintrideset zunanjih ministrov in poslanec Vatikana je poslušalo sovjetskega zastopnika Andreja Gromika, ki je v 50-minutnem govoru razvijal sovjetske načrte “zacementiranja” evropske politične klime in sedanjega negotovega stanja Evrope: izolirati ameriške vojne sile v Evropi, ustaviti nadaljne ekonomsko in politično združevanje Zapadne Evrope ter razširiti svoj vpliv na nevtralne evropske države. Mnogo stvamejše sta govorila britanski zunanji minister Sir Alec Dou-glas-Hume in ameriški državni tajnik William Rogers: prikazala sta zborovalcem boljše rešitve, ki naj bi ne bile zgolj kompromisi. Enega najbolj pozitivnih govorov je imel zunanji minister Zapadne Nemčije, Walter Scheel. Njegov govor o ‘‘dialogu dveh sistemov", o enakosti in gospodarskem sodelovanju, je napravil na vse ugoden vtis, ni pa skril želje, da bi se obe Nemčji zopet združili. Dopisnik ameriškega TIME-a je dobro napisal, da je v Evropi več problemov kot jih je sploh mogoče rešiti. Bomo videli, kaj nam bo prinesel drugi del te Konference, ki se bo v septembru nadaljevala v švicarski Genevi. Vsaj upati smemo, da krojitelji bodoče Evrope iz Geneve ne bodo napravili druge Jalte, ki je brezmiselno trgovala s svobodo narodov, žal tudi našega . . . O PERONU pravijo, da se ne počuti najbolje. Trdijo pa, da mu je Canipora z odstopom dobro ugla-dil pot in se mu v septembrskih volitvah ni bati poraza. A na njegovo triumfalno vrnitev v Argentino meče nad dvajset mrtvih in 300 ranjenih mučno senco ter kaže moč levičarjev, ki bodo skušali še marsikaj. Iz osebnega pisma našega argentinskega naročnika povzemam tele stavke, ki v kratkem prikažejo tamkajšnje razmere: . . . Tukaj imamo sedaj kaj zani- miv razvoj dogodkov. Nova vlada vedno ostreje nastopa proti komunistom, ki so zakrivili pokol na Ezeizi ob prihodu Perona, in na debelo sekvestrira ljudi. Napetost med peronisti in levičarji je vedno večja . . Bomo videli, kaj bodo Argentini prinesli prihodnji meseci. KLJUB PROTESTOM in kljub nasvetu mednarodnega sodišča v Haagu, naj Francija ne izvede poizku- sne jedrske eksplozije v Oceaniji, je francoska vlada ostala pri svojem namenu in odločitev izvedla. Mednarodnemu gibanju proti takim poskusom se je pridružilo tudi precej uglednih Francozov, francoskih škofov in celo politikov. Francoski dnevni časopisi so obširno poročali o javnem ogorčenju, uspeli pa le niso. — O avstralskih protestih smo pa tako sami braii v dnevnih časopisih. Čudili smo se lahko samo, da je bilo toliko vpitja proti Francozom, pa komaj mimogrede na tiho — nekako zaradi lepšega — proti Kitajski in njenim poskusom. Izgovor, da “smo s Kitajsko pač v dobrih gospodarskih odnosih, ki jih moramo ohraniti”, bi ne smel veljati, ko gre za načelna vprašanja in vprašanja zdravstvenega pomena prebivalstva. NOVO RUDNINO so našli mongolski znanstvenik' v puščavi Gobi. Je svetlorjave barve in vsebuje kalcij-Ime pa so ji dali armstrongit — po prvem človeku, ki je stopil na Luno, ameriškem vesoljcu Neilu Armstrongu. Vedno nove in nove skrivnosti se nam odkrivajo. Menda človekovih iskanj ne bomo mogli nikoli za-ključiti. DVAJSET LET je minulo letos, kar je človek premagal najvišji vrh sveta, in s svojo nogo prvič stopi* na Mount Everest. Tibetanci in Indijci mu pravijo Čomolungma. Dolgo se je očak med vrhovi branil, končno je podlegel človekovi osvajalnosti. Prva dva na naivišjem vrhu sveta sta bila Novozelandec Hil' lary in Indijec Butja. , ALI STE ŽE KDAJ POMISLILI, da je podgan najbrž prav toliko na sveiu kot je ljudi? Sicer jih menda nihče še ni štel, a direktor svetovne znanstvene organizacije za Evropo, Tadeusz Murawski, trdi, da tri milijarde in pol podgan požre nič manj kot 33 milijonov ton živil letno. Pri tem pa ta ogromna množica podgan povzroča in širi še hude nalezljive bolezni. Le načrtno mednarodno sodelovanje bi bilo lahko uspešno v boju s temi nepriljubljenimi živalmi. NEKJE PREVEC PODGAN, v Švici pa preveč krav, zato je v državi preveč mleka in se kopičiJ0 gore masla. Švicarska vlada je zato nedavno odločila* naj gre 20.000 krav pod nož, živinorejec pa bo za vsako zaklano žival dobil še posebno odškodnino • • • Bo le vzelo še dolgo dolgo časa, da bo človeštvo odvišne dobrine razdeljevalo tja, kjer jih manjka Mnogo se govori o tem, tudi že delno dela, a mednarodna organizacija razdelitve kar ne klapa kot bi lahko . .. NAD SLONI pa tožijo v pokrajini Doba v Centralni Afriki, kamor je zaradi suše pridrla kar 400- Slava čreda in uničila v kratkem času nad 1400 hektarov posevkov. Če bi bili sloni velikosti podgan, to stevilo ne bi dosti pomenilo, tako pa je čreda prinesla deželi pravcato krizo. Mi, ki slonov nimamo v deželi, tega ne bomo lahko razumeli. Lahko smo samo veseli, da naše podgane niso slonove velikosti . . . televizija vedno bolj osvaja svet. Po številu še 'edno nosi zastavo Amerika, saj pride v ZDA 412 televizorjev na tisoč prebivalcev. Z ozirom na sporede v večini držav prevladujejo zabavni programi, le na Kubi, v Siriji in Izraelu je več kot polovica sporedov vzgojnega značaja. V Indiji je vzgoje na televiziji za dobro tretjino, v Gani, Jordaniji in Singapuru pa četrtna. Drugje žal mnogo manj. Otroci in odrasli pred televizorji izgubljajo čas s plehkimi sporedi, ki človeka praznijo, namesto da bi ga bogatili. Televizor, Pravijo vzgojitelji, ima tudi to slabo posledico, da uči Sledalca samo sprejemati, brez presoje: ali je tako al> ni. Na ta račun podjetja, ki propagirajo preko televizorjev svoje produkte, zaslužijo milijone. Le v petindvajsetih državah je trgovska propaganda na televiziji prepovedana, drugod cvete in se razvija in Ustvarja potrošniško družbo z vsemi njenimi posledicami. ANDREJ SAHAROV je sovjetski atomski znanstvenik in ga imenujejo tudi “očeta sovjetske atomske bombe”. Drugega julija je v intervjuju z neko švedsko tokovno agencijo izjavil, da “ima resen dvom nad celotnim socialističnim sistemom družbe.” Dejal je, da Je to “družba, v kateri ni socializem postal nič drugo kot skrajna oblika kapitalizma, ki je že obstojal v ^DA in drugih zahodnih državah, le s to razliko, da ,e v Rusiji še bolj monopolističen." In dalje: “Mislil Sem, da sem razumel socializem. Danes pa se mi zdi, ^a ni nič drugega, kakor kup praznih besed in propagande za notranjo in zunanjo uporabo.” Zaključil z besedami: “Strah, ki je eden najtežjih zadev, s katerim se moramo vsak dan spopadati, je vedno v nas in okoli nas.” Kolajne za te svoje junaške in odkrite izjave Saharov od ruske vlade najbrž ne bo dobil. Če mu bodo prizanesli, mu bodo zato, ker ga gotovo nujno potrebujejo. Pove pa mož v nekaj besedah zelo veliko in nas njegova brezobzirna odkritost kar preseneča. Predno so šle MISLI v tisk, lahko tu že do- damo, da je sovjetska agencija TAS v moskovski “Li-teraturnaja Gazeta” ostro napadla znanstvenika Saharova. Očita mu, da “maže lastno domovino” in da “razpravlja o problemih, v katerih je popoln ignorant.” Obe izjavi sta po svoje zanimivi. Druga kaže stanje ruskega človeka, ki ne sme imeti svojega mnenja. Če drugače misli kot vodstvo, je “ignorant”, pa naj misli še tako prav. Prva izjava pa istoveti domovino z režimom. To je značilno tudi za naše v Sloveniji. Izseljenskim listom očitajo, da “mečejo blato na domovino”, ker v svobodnem svetu napišejo, kaj jim v vod- stvu doma ni prav. Če doma ne smejo dosti reči, vsaj mi lahko v tujini. Prav zato, ker na domovino in njeno bodočnost še mislimo in jo imamo še vedno radi. DR. HERBERT RATNER, ameriški fetolog (zdravnik, ki se ukvarja z nerojenimi otroki) in minister za zdravstvo v ameriški državi Illinois, je dal nedavno tole izjavo: “Mati ne more kar tako odločati o usodi otroka, ki ga nosi pod srcem, saj otrok ni del nje, ampak samostojno bitje, kateremu geni že določajo barvo oči, las, talente . . . Mati ga mora varovati in hraniti, da te zasnove v njem lahko dozorijo.” Doktor Ratner izdaja revijo CHILD AND FAMILY. Ustanovil ja tudi narodno komisijo za spoštovanje človeškega življenja. Ko se bori za življenje nerojenih otrok, se sklicuje na Hipokratovo prisego — zaobljubo, s katero se vsak zdravnik obveže, da bo v svojem poklicu varoval svetost življenja. “Kot kristjan”, pravi doktor Ratner (mož je judovskega rodu, a se je spreobrnil h katoliški veri) “moram dati na to prisego še veliko več, saj vem, da sleherno življenje prihaja od Boga.” In vendar še toliko ljudi, žal tudi kristjanov, postavlja prav v tem svoja lastna pravila. Brezvestni zdravniki pa jim iz koristolovskih namenov pomagajo moriti nova življenja. VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road, 329 6144 MALVERN, 1382 High Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE, 3 Station Street, 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS funeral directors GLADESVILLE, N.S.W. — Tudi jaz se hočem enkrat oglasiti in napisati za naše drage MISLI nekaj vrstic. — Rad bi preko našega lista čestital bratrancu Rudolfu Bogatcu za srebrni jubilej, 25-letnico mašni-škega posvečenja. Tudi on dobiva MISLI in z zanimanjem zasleduje, kako živimo mi v daljni Avstraliji. Vsi mu želimo vse najboljše k jubileju, da bi še dolgo deloval in imel veliko lepih uspehov v župniji Kontovel pri Trstu. Vemo, da se bo na srebrno mašo zbralo vse sorodstvo, samo mi ne moremo priti, ker smo predaleč. Res nam je žal, da se ne moremo pridružiti ostalim. Kontovel ni daleč od Trsta. Leži na hribu nad morjem ter nudi obiskovalcem krasen razgled na Trst, morje in istrsko obalo. Zato je tu vedno dosti turistov. Posebno lep razgled je od farne cerkve, ki je na visokem. Tu bratranec deluje že dolgo vrsto let in vaščani so nanj ponosni ter ga imajo radi. Storil je tudi dosti popravila na cerkvi. Gospod Rudolf Bogateč nas ima kar pet bratrancev in sestričen tu v Avstraliji. Richard, Luciano, Franc, Bruna in Pija — enako, tudi Rozi, Zorka, Magdalena, Nini in Giorgio — vsi mu preko MISLI kličemo: Obilo božjega blagoslova in še dosti let v zdravju in uspehih! — Richard Bogateč. KUALA LUMPUR, Malaysia — Še poslednjikrat naj se oglasim iz svojega misijona številnim prijateljem, ki sem jih upoznala med svojim obiskom Avstralije. Predstojništvo je odločilo, naj se poslovim od Azije: določili so mi drugo mesto in Bog mi daj moči, ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem rojakom, ki so spremljali na zadnji poti našo pokojno drago mamo ANO LAPUH, r. Kidcrič, preminulo po dolgi in težki bolezni v Traralgonu, Victoria. Iskrena zahvala vsem za molitve in cvetje ter številne obiske ob času bolezni. Posebno se zahvaljujemo p. Baziliju, ki je mamo pripravil na srečno smrt s tolažili svete vere in opravil tudi pogrebno mašo z obredi. Enako naša zahvala p. Stanku, sestri Emi in sestri Moniki, da so prišli tako daleč na zadnje slovo. Drago mamo priporočamo v molitev. Naj počiva v miru božjem! Žalujoči: sinova Jože z družino in Ivan, Monvell, Vic., hči Marica z družino v domovini. da bom izvršila svojo novo nalogo. Dne 19. julija se bom preko Londona, Pariza in Rima vrnila v domovino. Vsem se še enkrat zahvaljujem za prijaznost med mojim bivanjem v Avstraliji, uredništvu pa za redno pošiljanje MISLI, ki sem jih v misijone z veseljem prejemala in prebirala. Škoda, da ne prihajajo tudi v domovino! Glavno je, da vsakdo izmed nas vrši vestno svojo dolžnost, kjer ga je Bog postavil, ne ozirajoč se na to, “kaj bodo drugi rekli” ... Kristjan mora biti vedno optimist, ker ve in veruje, da bo na vsak način končno Bog zmagal. Tistim, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro: trpljenje, neuspehi in tudi razočaranja ... Po teh mojih mislih še enkrat vse iskreno pozdravljam. Molimo eden za drugega! — Sr. Ivanka Poko-vec, F.M.M. Op. ur. — Sestri Ivanki želimo srečno pot in obilo uspehov. Bralcem pa v spomin na našo letošnjo obiskovalko objavljamo sliko, ki nam jo je poslala pred odhodom iz misijona. Slikana je s svojim naškofom domačinom, ko je ravno prišel od narodne proslave v uniformi “Tan Sri”. To visoko odlikovanje mu je Š® pred leti podelil kralj. NORTH RICHMOND, Vic. — Tudi jaz bi rada Opisala nekaj vrstic v spomin naše Tince SCHUBERTOVE, ki nas je nedavno tako naglo zapustila. Saj sva dolga leta uživali najino prijateljstvo. Še več: koliko Prijetnih uric sva preživeli skupaj v krogu najinih družinic, zlasti vnukov. Skupni spomini so nama obe-ma lajšali življenje v tujini. Kako sva bili obe veseli, so se najini družini še bolj povezali ob krstu mojega vnuka Mihaela, kateremu je botroval Tinčin zet. Gospod župnik Vinko Zaletel, ki je bil med nami v Melbournu ob priliki Evharističnega kongresa, je obiskal tudi Tinco in dr. Mihelčičevo družino. Saj so Se osebno poznali še doma, kjer je bil katehet Tinči-nih otrok. G. Zaletel je svoji nekdanji učenki Giti ob niamini smrti izrazil sožalje. Ker sama ne znam lepo napisati, naj z Gitinim dovoljenjem prepišem iz njegovega pisma naslednje čudovito lepe misli: “. . . Zadnjič sem imel srečo, da sem Te zopet videl in še b°lj spoznal mamo, njeno živahnost, njeno plemenitost, pa tudi njeno hrepenenje po domačih krajih, Predvsem pa seveda povezanost s Teboj. Tako si •norem vsaj malo predstavljati, kakšno izgubo imaš. Zame pa je zopet umrl košček Tržiča, lepih starih casov. . . Izrekel sem po človeško sožalje. Toda kot duhovnik bi Ti čestital: da je namreč mama odšla v Pravi “domov” k Očetu, kjer ni več bolečine, ne domotožja, ne emigracije-begunstva, ampak le neskon- čno veselje v božji ljubezni. In če imamo mamo radi, ji to vendar privoščimo, četudi Te ob tem srce boli . . Ali niso to lepe in tolažilne besede? Ljuba Tinca, naj ti tudi jaz želim večni mir in pokoj! — Tvoja Ivanka Ban. Srčna hvala vsem prijateljem in znancem za iskrene izrrze sožalja ob smrti moje nadvse ljubljene mame in naše stare mame. Bog Vam vsem poplačaj! Obenem Vas prosim, da se drage pokojnice spominjate v molitvi. Sveta maša za pokojno mamo bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew na nedeljo 21. oktobra ob osmih; druga pa na nedeljo 11. novembra ob desetih. Hvaležna Gita Mihelčič, Caulfield, Vic REŠITEV UGANKE JULIJSKE ŠTEVILKE: Črke, s katerimi si dopolnil neizpolnjene besede, dajo izrek: BOLEZNI IN SKRBI NI TREBA KLICATI! Res ji ni treba: kar same pridejo, kajne? Pravilno rešitev so poslali: Sr. Silvestra, Brigita Be-dernyak, Branko Franco, Ivanka Žabkar, Leeanne Menič, Lidija Čušin, Sr. Miriam, Antonija Poklar, Anton Šajn, Anica Markič in Jože Grilj. Izžreban je bil Branko Franco. . r ' i -'' ."V ® ' *. 108 GERTRUDE STREET, FITZROY MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibi(ion Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-belc in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorhuo slovensko Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH PHOTO STUDIO VARDAR KRIŽANKA Vodoravno: 1. če rokav pri delu nagaja, ga...; 8. prebivalec velike azijske dežele; 9. oblika glagola zvedeti; 10. vzklik starih Latincev: Naj živi!; 11. objavljeno, oklicano; 15. kroničen; 17. prijateljice, poznane osebe; 20. pomilostitev; 24. ni trd; 25. postopač, potepuh; 26. znano srbsko žensko ime; 27. slovensko žensko ime po mučenki Dariji. Navpično: 2. radi ga imamo, če je lepo; 3. dekle nezmožno hoditi je ...”; 4. škofovska kapa; 5. odmev, resonanca; 6. ožrt od rje; 7. ogljikova spojina (brezbarvna tekočina neprijetnega duha); 12. slovenski pesnik Josip . . . Aleksandrov; 13. več slovenskih krajev se tako imenuje; 14. ljubljansko pokopališče naših velikih mož; 16. spis, sestavek; 17. eden planetov; 18. kraj na Primorskem; 19. vprašalni zaimek; 21. s silo, brez veselja; 22. modrikast drag kamen; 23. ker je izgubljen, je tudi.. . Rešitve pošljite najkasneje do 3. septembra na uredništvo. Žreb bo določil nagrajenca. IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: £ Mej mož je zaprt zaradi nekaterih nerodnosti v podjetju. Kaj naj rečeni, če me kdo vpraša, kje je? —-Če je direktor, bo tako prej zunaj, preden ga bodo pogrešali. Če je delavec, je pa že pisalo v časopisih. 0 Ni se mi treba sramovati svoje revščine — zaslužil sem jo s poštenim delom. 0 “Natakar, kje pa je zrezek?" — “Pod krompirčkom pri vaši levici . . .” £ Videl sem polno mesnico, pa sem vstopil in opazil, da imajo mesarji r— sestanek. 0 Dejanje so zlahka odkrili, a krivci so se zlahka skrili. 0 Če slonu stopiš na rep, nikoli ne zamijavka. 0 Bogataš: “Kar se mene tiče, bom vedno iskreno Z vsemi močmi branil svoje pridobitve naše revolucije”- 0 Enim ne gre v račun, da gre drugim vse v račun. £ Marsikdo ima zaradi črne vesti — svetle dneve. ■ • 0 ; Sc želite naučiti voziti avto? ; j ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi " j “FRANK’5 j 1 AVTO ŠOLA” j • ■ ■ 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 21651 N.S.W. i ■ * I TELEFON: 72-1583 \ ■ TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 ■ STANISLAV FRANK I ■ 4 Rosewater Terrace. OTTO\VAY, S. A. 5*13 j LICENSED LAND AGENT: I osreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in h0.» a DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje! redno in po zmerni ceni. I ERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-; kumente, pooblastila, testamente itd. '■ OJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas; v teh zadevah! ; TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 j SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 45 7275 HEIDELBERG, Vic. “Kako se morete pritoževati zaradi postelje, gospod! V tej sobi in na tej postelji našega hotela je celo Napoleon spal eno noč.” “To prav rad verjamem, da ni več zdržal.” "To dekle vam je tako podobno, kot bi bila vaša sestra.” "'Se mogoče, saj je moj brat.” SLOVENSKE MESNICE ZA WOLLONGONG, N.S.VV. IN OKOLICO TONTS BUTCHERY 20 Lagoon St., BARRACK POINT (Tel. 95-1752) 38 Princes Hlgbway, FAIRY MEADOW In 303A Crovrn St., HOSPITAL HILL, W. WoHongong Lastnika Toni in Rcinhild OBERMAN priporočata vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, Sunke, slanino, sveže in prekajeno meso itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. Prepričajte se in opozorite na nas svoje prijatelje! Razumemo vse jezike okoliikih ljudi! "Ali imate še tisto belo vino, ki sem ga v vaši gostilni pil prejšnji teden?” “Se.” “Potem mi pa prinesite pivo!” TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela V ASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najniije cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. $ Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati $ Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. j|c Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Anerika — Jugoslavija — Melbourne) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGVVOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in 1. Adamič TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L •re^roN^JTE° 66 Oxf°rd St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. ALI PIŠITE: Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 • mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano y uradu: agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas RATKO OLIP PODRUŽNICE: SYDNEY 241 Elizabeth St., Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 750-8402 BLACKTOVVN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. LIVERPOOL Westfield Shoppingtown, shop No. 37, Tel. 602-2318 NEWTOMN 62 Enmore Rd., Tel. 51-5547, A.H. 32-4806 DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo dnini narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drngje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše Izkustvo, Id smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno, če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik ca Victorijo Mrs. M. PERŠIČ 4« CROMWELL STREET, CAULFEELD, VIC., 3162 TeL: 53-1997 Zastopnik za NS.W. Mr. R. OLIP 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, NAW. TeL 32-48M Zastopnik za Queensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152