J>1*Č»11S v «zo»->VIUJ. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cerm po.sanuuTu številki Din ioU. tr^-ictyKKvr:yBsaai*>Molo Duca di Galliera«, tako imenovan po drznem njegovem graditelju, ki je naprej videl vlcgo Genove kot pristanišča in je takoj po otvoritvi železniške proge Torino — Genova (1852) napravil ta nasip za tedaj ogromno vsoto 20 milijonov lir. Nasip ni samo baza za IGO lia prostorno predpristanišče, temveč bo v svojem podaljšku kot »Molo nuovo« obmejil staro pristanišče na jugu, na drugi strani pa tvoril podlago za razširjenje proti zahodu, na katerem se dela; to bo takozvana »Velika Genova«. Kajti staro pristanišče sedanjim zahtevam nikakor ni več kos; meri 260 ha, ima pristanske prostornine ca 12.000 m, 11 pristanskih mostov, nad 200 pristanskih točk oziroma pristanskih prostorov in tri velike krnice (basine), kojih največja je 219 m dolga, 24 m široka in 9.5 m globoka. Že leta 1919 so zato napravili nov načrt in bodo razširili pri-stansko prostorino na ca 2-1.000 m, z morsko površino 400 ha; napravili bodo veliko in udobno štacijo za izstopanje in vstopanje popotnikov, radialno bodo elektrificirali železniško omrežje itd. Tako nastala Velika Genova bo štela nad 600.000 prebivalcev, dočim jih šteje sedanja Genova -300.000. Promet Genove je zelo narasel. Leta 1915 je bilo v Genovi 3800 trgovskih uradov in pisarn, danes jih je 11.000; po vojski so napravili 60.000 novih trgovskih prostorov, 205.000 m2 novih skladišč itd. Pristaniški delavci v ladjedelnicah so dobro zaposleni; saj je štela vsa italijanska trgovska mornarica v juliju leta 1922 796 ladij z 2,366.000 netotami, 1. oktobra 1925 pa že 1365 ladij z 2 milijona 901.000 netotami. V italijanskih ladjedelnicah je bilo v zadnjem času v delu 300.000 ton, od teh je 71 odstotkov = ca 210.000 ton motornih ladij; in je bila Italija s svojimi 300.000 tonami takoj za Anglijo, ki je imela v delu 850.000 ton. Od novozgrajenih ladij omenimo velikana »Roma«, zgrajenega v ladjedelnici Ansaldo, največjo italijansko potniško ladjo, 33.000 ton; dalje veliko motorno ladjo »Augustus«, 31.000 ton, z Dieselo-vimi motorji. Ta ladja je večjo kot že opisani dve veliki motorni ladji, ki so ju zgradili v tržiški ladjedelnici. Dohajajočih in odhajajočih ladij so našteli v lanskem letu 10.245, imele so 16,383.000 ne-toton, naložile in iztožile so 8,249.000 ton blaga (ladijska tona 2.83 m;t, blagovna tona — 1000 kg), število došlih in odiš-lib popotnikov je bilo 131.500. To so številke, ki daleko nadkriljujejo tržaški promet. m TISKARNA »MERKUR« TRGOV.-IND. D. D. LJUBLJANA Sim. Gregorči£eva 13 TELEFON ŠTEV. 552 Tiska časopise, knjige, posetnice, razglednice, pravila, lepake, letake, brošure, časopise i. t. d. Izvršuje vsakovrstne trgovske, uradne kakor tudi vse druge tiskovine v eni ali več barvah. LASTNA KNJIGOVEZNICA. Vrtnarska razstava. V krogu Pokrajinske razstave, katera se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na Ljubljanskem velesejmu se nahaja tudi vrtnarska razstava. Je to tretja prireditev te vrste v Ljubljani, katera priča o agilnosti in »motrenem delu poklicnih ljubljanski vrtnarjev, katerih namen je zanesti tem potoni v čim najširše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge. Ta razstava, za katero se prireditelji niso strašili truda, ne stroškov, nam priča, da se nahaja ta lepa obrt na isti stopnji, kot ipri drugih kulturnih narodih. Smisel in zanimanje za naravo in cvetlico je merilo o duševni kulturi vsakega naroda. Glavna privlačnost Pokrajinske razstave bode brezdvomno vrtnarska raz-- tava, katera bode zavzemala cel »J« paviljon ljubljanskega velesejma. Ves ta ogromni prostor bo le spremenjen v krasen eksotičen vrt, kakorSnega Ljubljana še ni videla. Ogromne palme kot latanje, phonixi, cbamaeropsi, cykasi, dracaene, lauru-si bodo tvorile gozd, v katerega senci se bodo nahajale najizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Kraljeve begonke, asparagus, sprengeri, plumo-sus in falcatus, adianthum, peeris itd. te eksotične lončnice bodo drugovale našemu nageljnu, rožmarinu, pelargoniji, cyklami, primuli in marjetici. Cvetlične skupine v najpestrejših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno-no oko. Prava posebnost te razstave bode umetno vezenje. Ta tako moderna stroka bode tudi pokazala višek strokovne znanosti. Vrnarske razstave se udeleže zaporedno sledeče ljubljanske tvrdke: Ivan Šimenc, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Gradišče 12; Franja Korsdka, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, Bleivveisova cesta št. 3; Franz Herzmansky, umetni in trgovski vrtnar, cvetlična trgovina, Stari trg 3; Anton Ferant, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, drevesnica, Ambrožev trg 3; Pavel Ši-ment, cvetlična trgovina, trgovsko in pokopališko vrtnarstvo, Ljubljana, Sv. Križ; Ivan Bizovičar, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Razlagova ulica št. 16. Anton Ferant. Denarstvo. Hranilne vloge v Pragi. V Pragi so tri velike hranilnice poleg veliko majhnih: Praška Mestna hranilnica, Vino-hradska, Češka hranilnica. Dne 1. januarja letos so imele te tri hranilnice ‘2.094,176.000 Kč hranilnih vlog, 30. junija pa 2.247,558.000 Kč, torej so se v šestih mesecih dvignile hranilne vloge za izredno visoki znesek 153,282.000 Kč. Prihranek je skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil v isti dobi'lanskega leta, ko je znašal 86,394.000 Kč. Največ je bil letos prirastek vlog pri Praški Mestni hranilnici, 82,883.000 Kč; Vino-hradska 54,194.000, Češka 16,305.000 Kč. Rumunsko posojilo v Angliji. — Po poročilih bukareške »Politica« je pričelo rumunsko zastopstvo v Londonu pogajanja z odličnimi finančnimi skupinami v svrho najema večjega posojila. Gre za veliko vsoto 100 milijonov funtov. Polovico te vsote bodo porabili za popla-čanje različnih naročil blaga, 15 milijonov bo pa ostalo kot rezervni zaklad za okrepljenje lejevega kurza. Posojilo je zajamčeno z vsemi dohodki rumunske države. Uvoz, izvoz. Nemški eksport premoga. V letih 1922 do 1924 je Nemčija premog stalno uvažala; številke zunanje trgovine za leto 1925 in zlasti za prve mesece tekočega leta pa izkazujejo velik prebitek premogovnega eksporta. Leta 1924 je znašal eksport 13,600.000 ton, import 13,200.000 ton, [leta 1925 eksport 13,600.000 ton, import 7,600.000 ton, v prvih treh letošnjih mesecih eksport 3,500.000, import samo 1,200.000 ton. Prvič po sklepu miru so se pojavile sedaj spet U. S. A. kot nakupovalci večjih množin nemškega premoga. Industrija. Mednarodni železni kartel. O mednarodnem železnem kartelu beremo še: Češkoslovaška železna industrija še ni zraven, upajo pa, da jo bodo tudi pritegnili. Pisali smo že, da hoče tudi Polj-ska vstopiti v kartel. Glede kontingenta produkcije so se pogodbo sklepajoče države že domenile, niso pa še premagane težkoče v deželah samih, kjer obstoji še zmeraj tekmovanje med posameznimi produkcijskimi skupinami. Zlasti velja to o Belgiji. Zato preveliki opitimizem ni umesten. Poljska premogovna industrija. Predsednik poljske delegacije za gospodarska pogajanja z Nemčijo je nekdanji minister za trgovino in industrijo 01szew-ski. Izjavil je, da je položaj premogovne poljske industrije slejkoprej zelo ugoden in da znaša eksport premoga 80 odstotkov vse poljske premogovne produkcije. 01szewski je prepričan, da bo ta ugodna konjunktura poljske premogovne industrije trajala še naprej, tudi ko bo angleški rudarski štrajk že končan. Kajti poljski premog, ki gre sedaj na Angleško, bo šel potem ali v Francijo ali pa v skandinavske dežele. Poljska bo mogla eksportirati na mesec najmanj 000.000 ton premoga. Ameriško železo in jeklo. Strokovni ameriški list »Iron Trade Review« (iron železo, trade = trgovina, review = pregled) iz Ohio poroča, da je povpraševanje po železu in jeklu v Ameriki tako veliko, kot še malokdaj doslej. — Produkcija je velika, pa še raste in znaša sedaj 82 odstotkov kapacitete. Cene jekla gredo gor. Zaključki kupčij surovega železa od junija dalje gredo nad poldrugi milijon ton. Pri nadaljnjih angleških naročilih za belo pločevino so dosegli za 1 šiling višjo ceno. Železo-manganski trg je miren. Za tretje četrtletje imajo sklenjenih že veliko naročil za surovo pločevino. Zlasti za petrolejske tanke je povpraševanje živahno. Doslej dOšla naročila zagotavljajo za dva meseca dela. Povpraševanje po fini pločevini se boljša. Tovarne valjanih palic imajo do septembra vse razprodano in sprejemajo naročila le za poznejše termine. Tudi povpraševanje za stavbno jeklo se boljša. Zaključno se lahko reče, da je ameriški kovinski trg v znamenju prav dobre konjunkture in da kažejo vsa znamenja, da bo trajala ta ugodna konjunktura še naprej. Promet. Zvišanje železniških tarif v Rumuniji. Kompetentni rumunski prometni uradi se pečajo z vprašanjem temeljite spremembe tarif. Sprememba bo v zvezi z zvišanimi tarifi, tako v osebnem kakor v blagovnem prometu. V blagovnem prometu bodo predelali vse dosedanje tarife in bodo na novo razdelili posamezne blagovne kategorije in razrede. K pogajanjem bodo pritegnili zastopnike trgovine in industrije, da se upoštevajo njih želje. Nove tarife bodo stopile v veljavo že koncem avgusta, najkasneje pa sredi septembra. Izredni občni 'zbor Hapag-e. — Na izrednem občnem zboru 2. t. m. so soglasno potrdili vse predloge uprave, sklenili so (zvišanje osnovne glavnice, novo pogodbo s Harrimanovo skupino in so dali upravnemu svetu pooblastilo za razširjenje meje obligacijskih izdatkov. Predsedstvo jje iiadalje poročalo, da se zadovoljivo nadaljujejo pogajanja s Severonemškiin Lloydom, ki imajo v prvi vrsti namen, da se v bodoče nepotrebni stroški odstranijo. Glede poslovnih zaključkov ^tekočega leta, kolikor jih imajo, je dejalo predsedstvo, da je zadovoljno zlasti z rezultatom plovbe po Severnem Atlantskem oceanu. Na drugih črtah pa zaključki niso tako ugodni. Vendar pa upajo, da bodo delničarjem lahko predložili boljši računski zaključek za leto 1926, kakor so ga mogli predložiti za leto 1925. RAZNO. Rusko žito. Po poročilih statistične centralne uprave se je nakupovalna kampanja že začela in se boji z istimi težko-čami kot lani, a ne v istem obsegu. Cene žita so sedaj še previsoke, da bi zagotovile eksport, ki se plača. Industrijska produkcija ni zadosti močna, da bi mogla u tešiti blagovno lakoto ruskih kmetov; posledica tega je, da se bodo zaloge žita še nadalje kopičile in bedo rodovitni (;kra(ji nekam oprezni. Od 4700 milijonov pudov pridelka je treba odračuniti 250 milijonov pudov za neobhodno potrebno izdelovanje žganja. Da regulira cene, je sklenila sovjetska vlada, da napravi rezervni fond 50 milijonov pudov. Nakup žita je to pot zelo centraliziran in je ostal za zasebno trgovino zelo majhen delo-krog. »Izvestja« prinašajo uvedem članek o zaključku dovršene ekaportne kampanje in priznajo, da ni tako ugodno izpadla, kot so pričakovali. Izvoziti so nameravali 400 milijonov pudov, pa so jih faktično izvozili samo 161 milijonov, in sicer 49 milijonov pudov ječmena, 22 milijonov pudov oljčnih tropin, 12 milijonov pudov koruze 'in 78 milijonov pudov pšenice ter rži. Neuspeh eksportne kampanje pripisujejo visokim domačim cenam in pa malemu veselju do prodaje pri ruskih kmetih. Poročila se ujemajo, pa naj pridejo iz tega ali onega vira. Iz Ogrske. Ogrski gospodarski krogi se trudijo, da bi pritegnili v ogrsko gospodarstvo 'inozemski kapital, in sicer ne samo v obliki kreditov, temveč tudi v obliki direktne udeležbe. Na tej podlagi se je posrečilo, da so zainteresirali za ogrsko strojno industrijo angleško-avstrijski konsorcij, ki ima v nasledstvenih državah velike industrijske interese. Britansko-ogrska banka se je pogajala s tem konsorcijem in so se pogajanja zadovoljivo za vršila. — V zadnjih dneh so dobile ogrske banke in nekatera industrijska podjetja večje kreditne ponudbe iz Holandske. Ogrski gospodarski krogi beležijo to dejstvo z velikim zadoščenjem, zlasti še zato, ker so bile finančne z,ve-ze med Holandsko in Ogrsko po ponare-jevalni aferi skoraj popolnoma pretrgane. Opreznost holandskih finančnih krogov je, kakor se vidi, sedaj prenehala, in so stopili spet v stik z ogrskimi gospodarskimi krogi. — Strokovni krogi opozarjajo, da se položaj ogrskega premogovnega trga v sled angleškega štrajk a ni nič zboljšal. Pač pa je v zadnjih tednih nastopil nalahen dvig domačega kon-suma, in sicer deloma vsled zvišanega premogovnega kontingenta državnih železnic, deloma pa vsled večje delavnosti ogrskih opekarn. Računijo s tem, da bo jesen prinesla nadaljnjo dviganje uporabe premoga, ko sei bo začela sladkorna in mlevska kampanja. Ugotavljajo pa, da je konkurenca poljskega premoga vsled zniževanja cen zmeraj bolj občutna. Tudi iz Češkoslovaške prihajajo večje množine premoga na Ogrsko. — Na drugem mestu poročamo, da so se banke v Budimpešti dogovorile, da bodo blagajne tudi popoldne odprte. Notranje popoldansko delo je bilo že itak vpeljano. i ; Angleški štrajk. V Parizu so se vršila pogajanja rudarske internacionale.. — Vcdja nemške rudarske delegacije je po povratku v Berlin izjavil dopisniku »Berliner Tageblatk-a, da je po vtisih, ki jih je dobil iz poročil angleških rudarskih zastopnikov, jako malo upanja na skorajšnji konec angleškega premogovnega štrajka. Na Angleškem računijo z daljšo dobo štrajka, in ni videti, kdaj bo končan. To je res katastrofa. Borza dela v Mariboru. Od 1. do 7. avgusta je iskalo dela pri borza dela 79 moških in 67 ženskih skupaj 146 oseb, delo se je nudilo 85 moškim in 56 ženskam, t. j. 141 osebam, v 72 slučajih (38 moških in 33 ženskih) je borza posredovala uspešno; odpadlo jih je 102 in sicer 80 moških in 22 ženskih oseb; odpotovalo je 14 moških, 2 ženski, t. .j. 16 oseb; od 1. januarja do 7. avgusta pa je iskalo dela 4261 oseb; 4197 osebam se je delo ponujalo; v 1854 slučajih je borza posredovala uspešno, 2354 oseb je odpadlo in 402 osebi sta odpotovali. Borza dela v Mariboru išče: za tovarno čevljev v Kranj 20 čevljarjev, za državni rudnik Senj 50 rudarjev, za Osijek 1 klobučar za ženske klobuke, za Ljubljano 1 pek, za Maribor 3 zidarji, 1 sodar. Poslabšanj« pridelka na Češkoslovaškem. Škoda, ki jo je povzročilo letošnje neugodno vreme, je dosti večja, kot so v začetku mislili. Najprvo je treba raču-niti z bistveno zakasnitvijo pridelka, najmanj za tri tedne. Dalje je nenormalno velika padavina zmanjšala donesek letine v izdatnem obsegu. Splošno računijo, da bo pridelek za 15 odstotkov pod nor- malnim. Tudi sladkorna pesa jo veliko trpela in računijo nekateri s 30 odstotni m manjšim pridelkom kot lani. To bi pomenilo nazadovanje produkcije sladkorja od 15 milijonov meterskih stotov na 10. Največ je trpela košnja. Velik del travnikov leži v poplavljenem ozemlju in je bila prva košnja tam večinoma popolnoma uničena. Sploh se iz Češkoslovaške v zadnjem času ne sliši nič razveseljivega: letina se je poslabšala, eksport je 'nazadoval, tekstilna industrija je v smrtnem boju, češki les se umika poljskemu itd. Bilauca U. S. Steel Corporation. U. S. = Zedinjene države, Steel = Stalil = jeklo. Skupni dohodki v drugem letošnjem četrtletju so znašali 47,814.000 dolarjev; leta 1921 so znašali v drugem četrtletju 21,892.000, 1. 1922 v isti dobi 27.287.000, 1. 1923 47,858.0«), 1. 1925 pa 40.624.000 dolarjev. Velikanski je bil skok od 1. 1922 na 1. 1923. čisti dobiček je znašal po vseh odpisih itd. v drugem četrtletju 1921 13,227.000 dolarjev, nato 16.222.000, 23,828.000, 28,610.000, 26 milj. 562.000, letos pa 32,267.000 dolarjev. Na prednostne akcije so plačali dividendo 1% dolarja. V isti višini je tudi dividenda osnovnih delnic. Po odbitku izplačil za dividende ostane še zmeraj surplus 12.448.000 dolarjev; leta 1923 je znašal 7.025.000 dolarjev, 1. 1924 8,575.000, leta 1925 pa 6,689.000 dolarjev. Leti 1921 in 1922 sta izkazali deficit, 4,572.000 in 1.462.000 dolarjev. Pa moramo pomislili, da veljajo vse te številke samo za eno četrtletje. Gospodarski samomor Evrope. Sir George Paish je znan angleški politik in narodni gospodar. Obiskal je evropske države, da razširja v njih idejo sporazuma med narodi in na tej slonečo idejo proste trgovine. Iz njegovih pogovorov posnamemo sledeče: Mednarodni položaj je trenutno resen, evropski narodi težko živijo; vendar se mi zdi, da se politični razvoj Evrope obrača na bolje. Glavno zaslugo pričenjajočega se razpletanja trajne evropske krize ima brez dvoma konsekventno mirna politika nemške države. Nemčija je v dveh najvažnejših spornih vprašanjih, v vprašanju obnove in v vprašanju varstva proti novim vojskam, začela z iniciativo pacifistične rešitve. Tako Dawesov načrt kakor dogovor v Locarno, ti dve veliki spričevali nemške uvidevnosti in nemške miroljubnosti, sta spravili svet precej naprej in sta ustvarili temelj, na katerem se lahko razvije duh poštene sprave. Ta razvoj se prav gotovo pričenja. Toda manj razveseljiv je gospodarski položaj Evrope, dalje ozkosrčna tendenca vsestranskega zaklepanja 'in nespametnih šikan, kar še danes določa trgovsko politiko večine narodov. Vojske z ročnimi granatami in letavskimi bombami se v tem onemoglem kontinentu v doglednem času pač ni bati. V nekakšno gospodarsko vojsko, ki mora imeti prav tako pogubne posledice, so tako ali tako zapletene domalega vse evropske države. Na-pram temu ne pomeni dosti tudi dejstvo, če prinesejo tu in tani trgovske pogodbe kontrahentom gotove koristi. Kajti kaj naj pomeni znižana carina, če pa leži do-tično blago tedne in tedne na meji in se tam ali poškoduje ali pa podraži? Države bi morale v medsebojno in torej tudi v prav lastno korist revidirati ne samo trgovske pogodbe, temveč tudi duha, v katerem so bile pogodbe sklenjene. Če pa Evropa sedanjo svojo gospodarsko politiko nadaljuje, je to njen gospodarski samomor, da rabim besedo Valterja Leafa, predsednika Mednarodne trgovske zbornice. Zdi se mi, da jadra Evropa v sigurno propast; ona manj producira kot porabi, kljub temu pa blaga ne more prodati in se zmeraj bolj zadolžuje. Ali ni to postopanje postopanje bankroterja? Dogodki zadnjih časov — padec franka, štrajk na Angleškem, vedno rastoča brezposelnost v Srednji Evropi — so samo znaki, ki naznanjajo generalni bankrot. Pa bi se ga kljub temu vendar še lahko rešili. Ni še prepozno, da potegnemo Evropo od prepada proč, in celo, da jo pripeljemo do neverjetno lepega novega procvita. Predpogoj je pa pač ta, da se vodi v bodoče taka politika, ki omogoči vsem narodom njih gospodarsko življenje. To se pravi, če govorimo' praktično, carinske meje morajo pasti. Uvideven politik pač ne bo pričakoval, da se vse države kar naenkrat od-I rečejo vsej carini in da napravijo ideal- i rasna no evropsko carinsko zvezo. To ne; a carine naj se reducirajo na pametno izmero, da ne bodo več ovirale prometa. Seveda tudi s to naredbo ne bodo še vzpostavljene gospodarske razmere predvojne, dobe. Prav nič se ni treba bati, da bi ob prosti konkurenčni možnosti industrija ene dežele uničila industrijo druge. Ne pozabimo, da je na svetu blagovna lakota, kakršne ni bilo še nikdar prej in da nam manjkajo samo sredstva, da to lakoto potolažimo. Takozvana »nadindu-strializacija« Evrope se da razlagati samo iz nerazmernosti med nakupno močjo in konsumno potrebo. O tej preveliki indu-stralizaciji pa ne bo nobenega govora več, če bo gospodarstvo vseh držav zmožno življenja in tekmovanja, in če se bo s tem dvignila nakupna moč vseh narodov. Splošna nezadovoljnost, ki jo vidimo danes po vsem svetu, ima tudi svoje dobre strani. Pred vojsko je bila večina narodov z živi jenski mi razmerami zadovoljna. Kmet ni imel posebnih potreb po dobrinah civilizacije, ruski mužik ni sanjal o boljšem življenju, narodi Azije in Afrike so si večkrat želeli samo to, da jih pustijo pri miru in da jim ni treba nič delati. Samo narodi in razredi, ki so šli hitro kvišku, so bili nezadovoljni. Iz te nezadovoljnosti razlagamo lahko dvig v načinu življenja pri ročnem delavstvu Evrope in pa rastoče bogastvo Emerike, koje prebivalstvo je hotelo pač zmeraj še više, zmeraj še kvišku. Ritem življenja Amerikancev smo večkrat zaničljivo imenovali lov za dolarjem. Danes ga pa vsi lovimo in smo veseli, da vlada lov za dolarjem vsemu svetu. Kmet ni več zadovoljen s tem, kar je imel pred vojsko, prodajalka hoče svilene nogavice. Preprosta primera, a pove nam vse; vsi hočejo navzgor. In iz te splošne mednarodne potrebe po boljšem življenju se porajajo ogromne možnosti za industrijo sveta. Neobhodno potrebna za obnovo Evrope je poleg zmage misli o prosti trgovini možnost prostega gibanja kapitala, in ta zopet ima za predpogoj medsebojno zaupanje. In to zaupanje v kreditno zmožnost kake države prihaja le iz zaupanja do brezpogojne njene volje do miru. Marsikaka evropska država, ki potrebuje novih kreditov ali bi pa stare rada uredila, naj bi to resnico uvaževala. Tretja, nič manj važna točka je obnova Srednje in Vzhodne Evrope. Urez zdrave Rusije in zdrave Evrope Nemčija more izpolniti svoje mednarodne obveznosti samo s tem, da si pridobi ruski trg. Vidno rusko-nemško zbližanje je torej tudi v korist Francije, ki hoče ja dobiti Oglejte si bogato zalogo nogavic in rokavlo za' dame, gocpode in otroke, vezenine, naiivkov in tipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni pri: JOSIP PETELISSC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. svoj denar nazaj. Čeprav bo imela Neni-čija pri obnovi Rusije najvažnejšo nalogo, je pa vendarle ne more obnoviti, temveč le v zvezi z Anglijo kot bankirjem in v zvezi s Francijo, koje dobra volja je pri vseh evropskih vprašanjih potrebna kot porokova. Da bi se Zedinjene države za Rusijo kaj posebno zanimale, pač ni pričakovati. Preden bi se pa pričelo sporazumno delo med sovjeti in meščanskimi evropskimi vladami, bi se pa moralo pač še marsikaj v mentaliteti obeh činiteljev spremeniti. Sicer pa vidimo, da Rusija s praktičnim komunizmom že rapidno od-nehuje. Tudi Evi-opa bo morala spremeniti svoje nazore napram sovjetom, če bodo ti prenehali s svojo propagando za svetovno revolucijo. Take stvari se pač ne bi smele ponavljati, kakor je bila na primer ponudba ruske vlade, da podpre angleški štrajk so posojilom.« Paish zahteva torej tri točke: 1. Po možnosti prosto trgovino; 2. prosto gibanje kapitala; 3. sporazum Evrope z Rusijo, Pa bo Evropa zdrava, bogata in močna; sicer pa bo propadla, po lastni krivdi. Gospodarske vesti. Večkrat smo že* pisali, da se hoče Anglija glede sladkorja po možnosti osamosvojiti in da je začela z uspešnim pridelovanjem sladkorne pese doma. Minister za poljedelstvo poroča, da je dala vlada sladkorni industriji v zadnjih dveh sezijah 1,607.000 funtov podpore. Napravili so štiri nove sladkorne tovarne. Produkcija sladkorja v kampanji 1926/27 bo znašala najbrž 130.000 do 140.000 ton. — Zveza surovega jekla na Nemškem je znižala cene polfabrika-tov za 3 do 7 mark pri toni, zveza valjane žice je pustila cene nespremenjene in prav tako tudi zveza cevi. — Vsled dotoka inozemskih kapitalij so na Lobniškem spravili v obrat celo vrsto doslej počivajočih industrijskih podjetij. Zlasti omenjajo veliko tovarno pohištva Batin-Bersin v Rigi. Ta tovarna bo največja v novih baltiških državah in bo delala v prvi vrsti za ekspert. Omenjajo tudi tovarno superfosfatov v Rigi, z letno produkcijo 400.000 vreč. — Uvoz sladkorja v Turčijo je bil doslej oviran, sedaj je popolnoma prost. — Rumunski ministrski svet je sklenil, da bo izvozno pristojbino za žito znižal od 18 na 13 milijonov lejev. — Francozi so naročili na Poljskem velike množine žita. Žito bo šlo čez Dan-zig. — Carino na moko bodo določili v Nemčiji na 10 mark za meterski stot. — Žitna transportna kampanja letošnje ru-munske letine se bo pričela v prvih sep-temlberskih dneh. Tedaj bo po potrebi vsak dan 40 vlakov na razpolago, namenjenih izključno le za prevoz žita. — Od 29. avgusta do 4. septembra bo v Leipzigu jesenski velesejem in bodo prvič polno porabili novo sejinsko hišo (Ring-messehaus). To poslopje je največje sejinsko poslopje sveta in lahko sprejme okoli 1000 razstavljalcev. Nastanjene bodo tam igrače in športno orodje, pa tudi oprava in košare. Pomladi 1927 bo notri tudi reklamni muzej. Muzej Grassi so spremenili v tekstilno sejmsko poslopje in tudi to je največje tovrstno poslopje na svetu. — Nemčija ima po Lloydovem registru sedaj za 2,073.000 ton manj trgovskih ladij kot jih je imela leta 1914. — Iz Italije poročajo, da se lahko prosto uvaža v Italijo aluminijeva pločevina v teži najmanj 100 kg. — Egiptovska vlada namerava s kapitalom 1 milijona funtov ustanoviti zavod, ki bo imel za nalogo pospeševanje bombaževega pridelka. Zavod bo dajal kredite, bo dobavljal prvovrstna semena in bo organiziral bom-bažng zadružništvo. — Na ministrski seji v Varšavi ,so sklenili, da bodo spričo neugodne letine v inozemstvu izvoz žita iz Poljske deloma omejili, da ohranijo na ta način domači deželi dosti žita za hrano in setev. Če bi se kljub temu pojavile težkoče, s tern, da bi se izvozile večje množine kakor bi jih mogel prenesti domači trg, mislijo vpeljati izvozno carino. Tako bi pustili čez mejo samo resnični prebitek letine v izmeri okoli 100.000 vagonov. Ljubljanska borza. Sreda, dne 11. avgusta 1926. Ulagu. Les: Hrastova drva, suha, fco nakl. post, bi. 16.50; bukova drva, suha, fco nakl. posl., bi. 17.50; smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m dolgi, fco nakl. post., den. 190; bukovi pragovi: 2.51—2.60 ni, 13.50/14 X 23/24, fco vag. meja, za komad den. 38, bi. 38.50; bukovi pragovi, 2.45 m, 22X12X', fco vag. meja, za komad den. 32, bi. 32.50; hrastovi hlodi, od 28 cm napr., od 2.65 do 2.90 m, ravno blago, fco nakl. post, den. 380. — Glina: Glina surova: »A«, bela glina za 100 kg bi. 70, »B«, temnozelena glina za 100 kg, bi. 60, »C«, svetlozelena glina za 100 kg, bi, 60, fco vag. Postojna; glina, suha kot prah, v sodih- >A«, bela glina, trikrat zmleta, bi. 110, »B«, zelena glina, trikrat zmleta, bi. 100, »C«, svetlozelena glina, trikrat zmleta, bi. 100, vse za 100 kg, nettotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po Din 65.— za komad. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco nakl. postaja, 2 vag., den. 265, bi. 265, zaklj. 265; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 180; otrobi srednji, fco slov. post., bi. 155; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post. za september, bi. 200; laneno seme, fco slav. nakl. post., den. 380; laneno seme, fco Bjelovar Podravina, den. 370. Vrednote. Invest. pos., den. 74, bi. 76; loter. drž. renta za vojno škodo, den. 293; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžn. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, den. 193, bi. 196; Ljublj. kred. banka, den. 195, bi. 195; Merk. banka, Kočevje, den. 90; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 866, bi. 869; Slav. banka, Zagreb, den. 50; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, bi. 110; Združ. papirnice Vevče, den. 102; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; šešir, den. 103, bi. 104, zaklj. 104. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 7. avgusta 1926. Kmetje so pripeljali 20 s svinjino, 11 s krompirjem, 28 s čebulo in zelenjavo in 16 s sadjem naloženih voz na trg. Trgovina je bila sicer živahna, toda prodajalci so tožili, da od onega časa, odkar odtegujejo državnim nameščencem od plač na korist poplavljencem, ne kupujejo v isti meri kakor poprej. — Cene mesu iii mesnim izdelkom so ostale iste, kakor pretečeni teden. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo sicer okoli 1200 komadov na trgu, pa tudi tu kupčija ni bila povsem povoljna, čeravno so bile cene primerno nizke in deloma še celo nižje, kakor pretečeni teden, kajti mogel si dobiti piščanca za 10 do 15 di- narjev, domačega zajca celo za 5 do 10 dinarjev. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Tudi pri krompirju, zelenjavi in pri čebuli so se cene znatno znižale .in kljub temu je bila trgovina takorekoč srednja. Kupčija s sadjem je bila kakor po navadi zelo živahna, to pa zato, ker je sedaj najprimernejši čas za sadje., ker ga je v obilici in ker ga kupi vsakdo in ne le državni nameščenci. Pri cvetlicah se je tudi dobro opazilo, da nekateri ljudje, posebno rodbine državnih nameščencev nimajo več denarja na razpolago. — Sploh se pa lahko reče, da so se konzumenti zelo omejili v svojih potrebah in da kupujejo le to, kar jim je neobhodno potrebno. Seno in .slama na mariborskem trgu. V sredo 4. avgusta so kmetje pripeljali 9 voz sena in 7 voz lame, v .soboto 7 avgusta pa 14 voz sena, 3 voze otave in 8 voz slame na trg ter so prodajali : eno po 70 do 100, otavo po 70 do 85 in slamo po 60 do 70 Din za 100 kg, oziroma po Din 2.50 za snop. Dunajski goveji sejem (9. t. m.). Do-gon .2457 glav; od tega iz Jugoslavije 383 komadov. Zaradi ponovno zmanjšanega. dogona je bila tendenca čvrstejša. Voli in krave .so se« podražili za 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.55 do 1.70( izjemno 1.75 do 2); II. 1.30 do 1.50, II. 1.15 do 1.25, biki 1 do 1.55, krave 1 do 1.55, slaba živina 0.55 do 0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte. (9. t. m.). Tržišča se ravnajo sedaj popolnoma po vremenskih prilikah. Kakor je podoba, so bile v preteklem tednu spravljene zlasti v Madžarski večje količine žita, ker se je ponudba povečala. Ta teden se je začela v Budimpešti mlačna tendenca, vendar ni v Budimpešti kakor na Dunaju prišlo do sprememb cen. Notirajo vključno blagovnoprome trn davek brez carine za 10 kg v šilingih: pšenica: domača 38.50 do 40, madžarska potiska 43 do 43; rž: 26 do 27; ječmen: prvovrstni 35 do 40; turščica: 25 do 26; oves: rumunski 26 do 27. DOBAVA, PRODAJA Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo modre galice, do 17. avgusta t. 1. pa za dobavo verig, železne strešne pločevine in raznega materijala za popravilo premogovnih naprav. Pogoji so na vpogled pri imenovanem cdelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe dobavo cilinderskega olja. 31. avgusta t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave bele kovine.; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cinikove in pocinkane pločevine; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave šamotne moke in dekstnina ter glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in električnih žarnic. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. tovarna * vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi § : naifinejši in najokusnejši : 1 namizni kis iz pristnega vina. | h- ZAHTEVAJTE PONUDBO i §E Tehnično in higijenifno najmoder-1 neie urejena kisarna v Jugoslaviji. J Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstropje. X. E "* r incsggaaEB'___ | Veletrgovina ~ o V v Ljubljani priporoča špecerij sko - blago raznovrstno žganje moko In delelne pridelke numovrstno [ rudninsko vodo j Lastna praiarna za Kavo ln mlin za dl-| lave z električnim o obratom. & mmaa na. iazpolaooi Edino šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt ih industrijo so le JOS. PETELINCA Najaižje Gritzner Tudl cene ! Adler no obroke 1 Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancijo. Veletrgovina kolonij alne in špecerijske; robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točnn In solidno postrežba I Zahtevajte cenike I Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.