Stev. 69.
V Trstu, v sredo, dtf 4. nov—nbr« 114.
Letnik I.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Urcdi:lim>:	Sv. Frančtika AsiSkc^a št. 20, I. nadstr. — Vs
dorisi naj se pošiljajo uredništvi lista. Nefrankirana pisma se ne sprdcmajo in rokopisi se ne vračajo.
!xća*aie2) in odgovorni urednik Štefan Godina. lastnik konsordj H«1a EČ'r.<y<i*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z •rejerin pcro?tvora v Trstu, uiiea Sv. Frančiška Astškega St. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
KaroCnina znaSa: Za celo leto.......K 24 —
» h .................>i~
Za "rt mesece...... • - • ....... , o —
Za nedeljsko Izdajo za ce!o leto....... a 5*20
za pol leta................
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasf po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trsta. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega SL 20. — PoštnohranilniČnl račun it 341.65Z
ombardiranje DardoneL - Boji ob egiptovski meji.
Novo grupiranje naSega levega krila. - Car na bojištu. - Ruske kavkaSke žete gredo
iez melo. - Vmešavanje Penije- - Bombardiranje Tslngtava.
Položni no nrtlh boJBflli. Obstreljevanje JUudR m etfptftl
DUNAJ, 3. (Cenz.) Na Južnem Poljskem se sedaj tudi na novo grupirajo one av-stroogrske čete, ki so stale jugozapadno od hangoroda. Imele so doslej nalogo, da se upirajo nadaljnemu prodiranju Rusov v ozemlju med Vislo in hribovjem pri Kiel-cah in potegnejo nase kolikor mogoče moćne sovražnikove sile. Njihov boj za pridobitev časa je bil vseskozi vspešen. Ponovni ruski napadi so bili odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Šele, ko so močne ruske kolone od severa posegati v boj, se je armada umeknila v ozemlje, ki jej je bilo že prej določeno, da tam izvede novo grupacijo. Ločitev od sovražnika, ki se ceni na osem do deset ar-madnih zborov, se je izvršila brez težav, ker so naši izborni letalci pravočasno ob-vesiili antiadno poveljništvo o prihodu ruskih ojačenj. Naša na južnem Poljskem operirajoča armada je izvršila težko nalogo na sijajen način in dobimo najbrž dobra poročila iz Poljske, ki pojasnijo na razveseljiv način pomen in namen nove grupacije.
Pomemben je uspeh, ki ga je priboril del naših balkanskih bojnih sil v Mačvi. Srbska armada pod generalom Stepanovi-čem. enem najspf dbudnejših srbskih poveljnikov, ki se je posebno odlikov al v balkanski vojni in je imel veliko zaslug za o-svojitev Drinopolja. je. močna kake štiri dO pet divizij prodrla v Mač v o. — To ozemlje na skrajnem severozapadu Srbije se vriva kakor klin kot mogočen nasip med hrvatsko in bosensko ozemlje. Močne srbske čete, ki so stale tu, so bile nameščene v zelo učinkujoči bočni poziciji. Tvorile so stalno ogroževanje severobo-sensk'h in hrvatskih sosednih pokrajin in so zapirale plovbo po Savi in dolnji Drini. Enako važna je bila pozicija na Boranji planini med Zvornikom in Krapnjem, ki so jo tudi svoj čas zavzeli Srbi. To pozicijo so zavzele naše čete po dolgih ljutih bojih v začetku meseca septembra. Sedaj smo tudi gospodarji Mačve in smo se u-stavili na severozapadu Srbije.
Nadaljne operacije se bodo sedal pač vršile v ozemlju severozapadno od Valje-vega, po gričevju južno od Šabca in vzhodno od Loznice. Sistematično vodstvo operacij in sijajni nastopi naših čet zaslužujemo vse priznanje. — (»TagespostO.
men.
Cir i« bojiitn.
CARSKOJE SELO, 3. (Kor.) »Petro-grajska brzojavna agentura« poroča: Car Nikolaj je odpotoval k armadi. Carica A-leksandra Feodorovna, veliki knez prestolonaslednik in hčere carske dvojice so spremili carja na kolodvor. V vlaku, ki je odšel ob polidveh, se je nahajal tudi vojni minister in cesarsko spremstvo.
Sporodlo tnrtkeso generali«« stoto.
CARIGRAD, 3. ob 5. pop. (Kor.) Uradno sporočilo glavnega stana z datumom današnjega dne pravi: Rusi so začeli graditi utrdbe ob kavkaski meji.
Angleži so začeli danes dopoldne bombardirati vbod v Dardanele.
Nekaj strelov, ki jih je izstrelila neka naša torpedovka, je povzročilo eksplozijo na neki angleški oklopnicL Angleške ladje so po desetih minutah izginile iz vidika.
Angleži so se umeknili z egiptovske meje , raz rušili so tamkaj ležeče vasi in se nato umeknili proti Sueškemu prekopu.
Obstreljevanje DardoneL
FANKOBROD, ob M., 3. (Kor.) »Frankfurter Zetung« javlja iz Carigrada: Danes po solnčnem vzhodu je začelo iz devet ladij sestoječe angleško-francosko brodovje obstreljevati dardanclske forte na 15 km daljave. Obstreljevanje, na katero so turške utrdbe odgovarjale, ni Odpravilo nikake škode.
CARIGRAD, 3. (ob 5. popoldne). Uradna objava glavnega stana priobčuje: Angleško brodovje je obstreljevalo dne 1. novembra Akabo ob egiptovski meji, na kar so Angleži poizkušali izkrcati čete. Ko pa so padli Štirje angleški vojaki, so čete hlastno zbežale na ladje. Dasi so Angleži izstrelili na tisoče artiljerijskih krogel, je bil na naši strani le en orožnik ranjen.
Dnevno povelje roški kavkoiki armadi.
PETROGRAD 3. (Kor.) „Pet. brz. agentura" poroča iz Tiflisa: Carski namestnik je izdal dnevno povelje na armado v Kavkazu, v katerem pravi: V očigled turškim napadom na rusko obal in strele črnomorskega brodovja je car ukazal kavkaški armadi, naj prekorači mejo in napade Turčijo.
Perzija zahtevi aneknitev ruskih to.
LIPSKO, 3. (Kor.) „Leipziger Tageblattu* poročajo iz Kodanja; .Berlingske Tidende" poroča iz Petrograda: Perzijski poslanik je izročil ruski vladi zahtevo, naj takoj odpokliče ruske čete s perzijskega ozemlja.
Tnrtte tete v Perziji.
MILAN, 3. (Cenz.) V smislu turško-per-zijskega dogovora so turške čete zasedle Choi v perzijski provinciji Aserbejdžan. Močni turški oddelki so zasedli perzijsko trdnjavo Urmia. Vali provincije aserbej-džanske je zapustil svojo prestolnico, ki so jo zasedle ruske čete, in je dospel v Urni i jo.
HiDlstrska kriza v Turčiji.
CARIGRAD, 3. ob 5 pop. (Kor.) Finančni minister Džavid bej je odstopil. Minister za notranje stvari bo začasno vodil finančno ministrstvo.
Diplomatske zveze mtt SrUH hi Tirfljo prekiiiae.
CARIGRAD, 3. ob U. dop. (Kor.) Srbski poslanik Nenadovič je odpotoval. Zastopstvo srbskih interesov je bilo poverjeno Zedinjenim državam.
Japonsko uradilo poročilo.
Obstreljevanje Tsingtava.
TOKIO, 3. (Kor.) Uradno se naznanja, da se obstreljevanje Tsingtava nadaljuje. Večina nemških utrdeb je umolknila. Le dve neprenehoma odgovarjate na zavezniške napade z morja in suhega. Bombardiranje je povzročilo požar blizu pristanišča in eksplozijo v zalogah olja.
Utrdba Siaochauchau gori. Neka nemška topovka, ki je izgubila dimnik, je izginila.
Kabinetna kriza v ItofflL
RIM, 3. (Agenzia Štefani). Kakor poročajo listi, prevzame najbrž Sonnino vna-nje stvari, Carcano državni zaklad in Or-lando justično ministrstvo. Salandra je popoldne dalje časa konferiral s Sonninom, Carcanom in Orlandom o položaju. Razgovor bo imel ugoden vpliv na hitro rešitev krize.
lnterniruci v
LONDON. 3. (Kor.) Kakor poroča »Daily Telegraph« se ceni število samo v Londonu interniranih Nemcev, Avstrijcev in Ogrov na 5000 oseb.
0 oJJove za enoletne prostovoljce.
DUNAJ, 3. (Kor.) V sedanjih izrednih razmerah, se onim, ki z ozirom na svoj predčasni nastop vojne službe (na podlagi izvršenega pregleda letnikov črnovojni-skih obvezancev) žele napraviti dopolnilni izpit za enoletne prostovoljce, v utemeljenih izjemnih slučajih, dovoljuje opustitev izpta v drugem ježku, če niso imeli prilike, da bi se ga bili naučili. Tozadevne pTošnie naj se po normalnem potu vlože pri vojaškem poveljništvu.
ViIm pravo v Južni RhodezOL
LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Salisburyja 31 oktobra: V južni Rhodeziji se je proglasilo vojno pravo.
ttcOa proti brezposelnosti.
DUNAJ, 4. (K.) Interkomisijonelna komisija pod vodstvom ministrstva za javna dela za pobijanje brezposelnosti in lajšanje bede v stavbeni obrti je svoja posvetovanja dovela za sedaj do zaključka.
Poleg nadaljevanja že začetih gradb se je sklenilo začeti z velikim številom novih važnih gradb na vseh poljih državnega stavbništva v krajih, kjer je beda. Pri tem je posebno naglasiti obsežna zemeljska dela pri polaganju tračnic, ki naj dajo zaslužka velikim masam specijelno nekvalificiranih brezposelnežev. Tudi utrdbena dela okolo Dunaja in na Nižje-Avstrij-skem, kakor tudi pri uravnavi rek v ve-čih kronovinah, potem pri cestnih in ineli-joracijskih delih dado za dalje časa prilike za zaslužek.
Da se da prilika za zaslužek višje kvalificiranim delavcem, so deželni načelniki pooblaščeni, naj v krajih bede izvajajo tudi vrhutalne gradbe.
Dalje se je dovolilo izvajanje tudi dru-zih del, zahtevajočih izšolano osobje, kakor tlakovanja, valjčna dela in katramira-nja na cestah in uravnovalnih delih pri rekah.
V olajšanje pomožne akcije so izdane s cesarsko naredbo izjemna določila za gradnje, ki uživajo ugodnosti. Tako n. pr., da se ne polagajo vadi j, da se pogosto-ma nakazujejo izplačevanja na odbitek, vsled česar morejo podjetniki pri državnih gradbah laglje zadoščati svojim obvezam; potem osvobojenja od polaganja kavcije pri javnih gradbah za časa vojne.
Poskrbelo se je tudi, da bo komisija, če nastopijo nove potrebe za preskrbljenja možnosti za delo, mogla takoj ukreniti potrebne odredbe.
novo balkonsko volno?
O rusko-turškem konfliktu piše vojni referent v »Agramer Tagblattu«: Vojna med Turčijo in Rusijo ni prišla iznenada in ni v balkanskih centrih nikogar zalotila nepripravljenega. Vlade v Sofiji, Bukarešta in Atenah so gotovo vzajemno sondirale za slučaj rusko-turške vojne. Će pa sedaj javljajo med drugim iz Sofije, da bo vedenje Bolgarske odvisno od onega Romunske, se zdi to verjetno že zato, ker je naravno, ker nevtralne balkanske države, dokler ne pade v evropski vojni ni-kaka odločitev, žele ohraniti svojo nevtralnost ter se izogniti oboroženemu konfliktu s sosedi.
Ne bomo se torej varali, ako si na eni strani domnevamo, da rusko-turški vojni ne mora brezpogojno slediti nova balkanska vojna; in če si na drugi strnili domnevamo, da bi zapletenje ene nevtralnih balkanskih držav pritegnilo tudi druge balkanske države v vojno. Ti dve domnevanji sta pa tudi blizu vse, kar se na podlagi danih depeš v tem trenotku more reči o posledicah rusko-turške vojne. In med tema dvema domnevama je širok prostor, ki se ga more izpolniti z različnimi kombinacijami. Seveda s svojevoljnimi kombinacijami. Kajti, dokler balkanske vlade ne dado obveznih izjav o situaciji, v katero jih je postavila rusko-tur-ška vojna, se more zgoditi to ali pa ono, kar leži med onima dvema domnevama: možno je, da ostanejo tako Bolgarska, kakor Romunska in Grška nevtralne, ali pa, da vse tri države nastopijo proti Turčiji Vrhu tega pa je tudi možno, da naskočijo te tri države draga drugo, oziroma dve proti tretJL
Moramo torej potrpeti še nekoliko dni, ki nam gotovo prinesejo jasnosti o tem, da-li nam je za bližnjo bodočnost računati t novo balkansko vojno!!
Zi francosko fronto.
Francozi so bili še do predkratkim razglašeni po svetu kot pomehkužen narod, od katerega se nikakor ni pričakovalo, da bi se mogel dalje časa resno upirati, ako bo prodrla v Francijo kaka druga sila s svojimi svežimi, utrjenimi močmi. Svet je bil prepričan, pravijo nemški listi, da Francozi ne bodo mogli zadržati navala strogo disciplinirane, samozavest-
ne nemške armade; a sedaj se bijejo naj-Ijutejši boji že cele tri mesece, in Francozi vztrajajo in vztrajajo. Zlasti hudi so boji ob francosko-belgijski meji, kjer se je pred francosko fronto kakor med jeklenim okopom ustavilo prodiranje zmagovite, po zavzetju Antwerpna gotovo le še samo-zavestnejše nemške armade. Kako je bilo to mogoče, je postalo jasno, ko se je izvedelo, da so se za fronto francoske armade izvršile in se še danzadnem vrše iz-premembe, ki omogočajo čim najhitrejšo okrepitev francoskih moči na najogrože-nejših mestih. Maršal Joffre je pač izpo-znal, da se Antwerpen ne bo držal bogzna kako dolgo, in je zato ob obali, kjer se dotika francosko-belgijska meja morja, v pokrajini, ki je vsa preprežena z rekami in prekopi, zbral velikanske bojne moči, ki jih je potegnil z drugih toček bojne črte, kjer francoske pozicije niso bile ogrožene tako zelo, kakor prav tamkaj. Odpravitev čet s fronte vzhodno od Pariza ni bila lahka, ker ste veliki prečnici Nancy—Calais in Belfort—Boulogne v sredi zasedeni po Nemcih. Prevoz se je moral vršiti preko Pariza in to deloma po železnicah, ki se nahajajo v neposredni bližini bojne črte. kakor n. pr. po železnici Amiens—Arras. Uradnik francoske severne železnice pripoveduje, da so vozili tiste dneve pred boji ob rekah Lys in Yser. po tej progi vlaki v razdobju desetih minut. Po nevarnih progah so se vozili vojaški transporti samo ponoči. Poskrbljeno je bilo vsestransko za varnost. Proga je bila vojaški zastražena, a vlaki so vozili popolnoma nerazsvetljeni, lokomotive brez luči in brez piskanja. Male postaje so bile popolnoma temne. Drugih luči ni bilo, nego signalne svetiljke, ki so kazale, da je proga prosta. Tako so sledili transporti vojaštva, topov in municije drug za drugim. Komaj pa se je začelo daniti, se je pričel promet v nasprotni smeri. Po polževo so vozili potem drug za drugim vlaki z belgijskimi begunci po isti progi, po kateri so ponoči drdrali z vso hitrostjo vojaški vlaki.
Ker je zbranega toliko vojaštva tamkaj, kažejo taborišča te bojne črte, ki se razteza od morja pri Nieuportu v polukro-gu preko Thouronta do Yperna in od tod v jugozapadni smeri do Baitleula in Be-thuna, res zelo pestro sliko. Tu se menjavajo francoske, belgijske in angleške čete, potem Indijci, Turkosi iz Alžirja, Tu-nežani, Senegalci, črnci, Maročani in kanadske pomožne čete. Te čete so po številu znatno močnejše nego izpred Ant-werpna prišedši nemški armadni zbori, ki so morali pustiti močnejše posadke v zavzetih belgijskih mestih, kakor v Gen-tu, Briigge in Ostende. Francosko vrhovno poveljništvo zato tudi skuša na vsak način doseči tu odločitev, dokler Nemci ne dobe ojačenj.
Umljivo je, da so francoske čete, ki že stoje cele tri mesece nepretrgoma v boju, kolikor toliko utrujene in izmučene, kakor je tudi umljivo, da kolonijalne čete, prihajajoče iz južnih, ekvatorijalnih krajev trpe vsled neprilik ostrejšega podnebja; dočim pa se zatrjuje, da so indijske čete, prihajajoče izpod mrzlejših podhimalajskih pokrajin, navajene ostrega podnebja in tudi dobro opremljene za zimo. Angleško vojaštvo kakor tudi kanadske čete so pa itak navajene megle in zime ter so tudi primerno opremljene. Zatrjuje se, da skrbe Francozi na vse mogoče načine, da ohranijo svoje čete v dobrem razpoloženju. Po vsej Francoski da so v zadnjem času rekvirirali težka stara vina in likerje in da so za oblego Pariza pripravljene črede odpravili v Flandrijo, da so tako čete oskrbljene v vsakem oziru kar najbolje. Odpravili so tjakaj tudi vse avtomobile iz Pariza — več tisoč jih je — da so vsak čas na razpolago, če je treba premestiti čete z ene točke bojne črte na drugo in se tako čete ne utrujajo s korakanjem. Na ta način je potem pač umljiv žilavi odpor Francozov posebno na tej strani bojne črte in kako je prišlo, da se prav tu vrše boji, ki v svoji ljutosti presegajo vse dosedanje, a da vkljub temu ni odločitve.
Roko le dozoreval sedanji svetovni konflikti
»Die Friedensvvarte«, zvezek od 8. septembra iz leta 1911 je ponatisnila nastopni članek iz glasila »Deutsche Armee-Blatts, Mitteilungsblatt des Vereines in-aktiver Offiziere der deutsehen Armee unđ Marine, v številki od 3. septembra 1911:
»To nas dovaja do razmišljanja, da-li bi bil že sedanji čas ugoden Nemčiji za vojno proti združeni Franciji in Angliji? Po našem mnenju je to vprašanje le potrditi. Kar se najprej tiče popularnosti take vojne, sta »Kolnische Zeitung« in »Na-tionalliberale Korrespondenz« — obe zelo zmerni glasili — nedavno razložili na izvrsten način, da so grožnje vodilnih angleških ministrov in pa objestni in izzivalni govor oficijoznih francoskih listov skrajno razburili razpoloženje v narodno čutečih krogih nemškega naroda. Radi Maroka nemški cesar menda ne bi potegnil meča. Stori to, da kaznuje dalje seza-joče angleške in francoske nesramnosti, ko ve, da bo imel potem za seboj ves nemški narod.
Kako stoje sedaj vojne šanse? Anglija se postavlja odločno na francosko stran. To je večkrat bahato izjavila. Nam bo to ljubo! Potem bomo mogli ž n|o in Francijo temeljito obračunati. V nekem članku, pisanem pred leti, pod naslovom »Eng-Iandsfurcht« (strah pred Anglijo) smo obrazložili, da je Anglija kolos na prstenih nogah, ki se hrani le še od minole slave. Od Trafalgarja (1803) se ni merila več z nobeno evropsko pomorsko silo, in prebivalstvo, ki se je na tak način potrgovi-tiilo, ne more ostati špartansko v eni sami militarični branši — na morju! Število ladij samo ni odločilno. Cesto že so bile velike flote poražene po manjih, ali za vojno boljih. Mi imamo v tej smeri v našo nemško mornarico največje zaupanje in vemo, da si le želi, meriti se s prstenim kolosom.
O angleški sili nočemo niti dalje govoriti. Anglija ne bi bila nikdar ukrotila malega burskega ljudstva, če bi bilo to imelo nekoliko notranje vojne discipline. Naš generalni štab je seveda pripravljen na eventualno vojno proti združenima Angliji in Franciji. Načrtov generalnega štaba seveda ne poznamo, opozorili bi pa, da je Bonaparte že v letu 1905 nameraval stopiti s svojo vojsko na kopno Anglije, in bi bil to gotovo tudi vzel, da ga niso njegovi načrti pozvali na druga bojišča. In s svojim prehodom v Alsen je Prusija že dokazala v malem, da se ne boji takih cj-nov. Ako bi se posrečilo od okroglo 50 armadnih zborov, vsak po 40.000 mož, ki jih zmore Nemčija v slučaju mobilizacije, enega vreči tja čez v Anglijo, bi bila ta pri kraju. Ostalo bi nastopilo nje ranljive točke, Indijo in Egipt, kjer morajo nastati veliki "požari, tako, da bi mogel Edvard VII., (pokojni angleški kralj), figurirati v zgodovini kot grobokop Anglije.
O Franciji se sploh ne da kaj reči. Ljudje tam se niso od leta 1870. ničesar naučili, dasi so imeli tedaj briljantno puško Chassepot, mi pa jako zmerno »Ziindna-del«. Sedaj so zopet »pripravljeni«. Naj bi si ogledali svojo škodo. Za notranje nemške razmere bi bila velikopotezna vojna tudi dobra, četudi bi prinesla v posamezne rodbine solze in žalost. Začenjamo se pomehkuževati. Vojna razvezuje v narodu vse velike, dobre in plemenite lastnosti. To bi nam utegnilo dobro deti. V socijalni demokraciji bi patrijotična čut-stva zarezala globoke in široke brazde. Tistih par nevrednih zločincev, ki bi se dali po svojih zapeljivcih zavesti h kaki upornosti, bi v treh dneh od vojnega sodišča prejeli krogljo in potem bi se glasilo: Deutschland, Deutschland uber alles!
Ta članek ni »oficijozen«, ali odločilni ljudje imajo iste nazore. Morda bodo isto-tako odločilni ljudje na Francoskem in Angleškem tako dobri, da si ga zapišejo za ušesa.
Sličice iz uojne.
Kako umirajo francoski duhovniki-voja-
ki. Dne 8. septembra je padel na bojišču ob reki Marni gojenec velikega semenišča škofije Lucon, ki je služil kot pešec v 93. polku. Zadela ga je krogla v stegno ter je brez pomoči obležal. Pred smrtjo je s svinčnikom napisal te-le vrstice: 9. septembra. Dragi moji! Ko prejmete te vrstice bom ali v nebesih, ali pa me poberejo usmiljeni Nemci. Včeraj, 8. septembra okrog pol 7. ure zjutraj, je božja previdnost dopustila, da sem padel sredi bojnega polja. Na ravno istem mestu sem še sedaj, pribit na križ, če smem robiti tako nevredno primero s svojim Izveličarjem, kajti svoje noge ne morem niti za en milimeter premakniti. Ce se ne ganem, nimam skoraj nobenih bolečin, toda strašno sem žejen. Moj pogum ni zlomljen, nič se ne bojim. V rokah držim križ in nanj
„VEČERNA EDINOST" št 65.
V Trstu, dne 4. novembra 1914.
zroč molim in se klanjam božji volji. \i ve-tc. da - n od svojega odhoda daroval IV■»/«! svo;e živijenje in od včeraj zjutraj 5er-i to daritev večkrat obnovil in jo po-r.jvljarn tudi sedaj z vsem. kar hoče ljubi B'ji dodati ali odvzeti. Ne bojim sc smrtf. Preblizu jo vidim v tem trenotku pred sabo. Nič strašnega nima na sebi, sai prinaša blaženstvo. Vi pa. prosim Vas, nosite to naključbo tiho, vdano, da. z veseljem. Boli me. da Vas moram zapustiti, toda kmalu se bomo zopet videli...
Fripomnjamo, da je v francoski vojni na tisoče duhovnikov-kombatantov.
V vojnem vjetništvu. Svojci onih naših vojakov, ki se nahajajo kot vjetniki v sovražnih driavah, so dostikrat v velikih skrbeh za svoje drage. Predstavljajo si, da morajo vojni vjetniki mnogo pretrpeti, da se jih muči, jim se daje hrane itd. Pisma, ki so dospela od raznih vojnih vjetnikov dokazujejo, da temu ni tako. Kakor pri nas, tako se tudi v drugih državah z vjetirni vojaki dobro In lepo ravna in sicer ne le s častniki, temveč tudi priprostimi vojaki. To velja špecijelno tudi za Rusijo, kjer se nahaja razmeroma največ naših vojnih vjetnikov. Tako objavlja n. pr. „Grazer Volksblatt" pismo vojaka Josipa Wieslerja od 47. peš-polka, ki se nahaja kot vojni vjetnik v Sim-birsku v Sibiriji in ki m. dr. piše: Rusi z nami prav lepo ravnajo in nas tudi dobro hranijo. Ako se nahajajo v Gradcu vjeti fcusi, potem ravnajte tudi Vi Ijubeznjivo ž njimi! Bodite uveijeni: ako se govori, da Rusi svoje vojne vjetnike trpinčijo, je to neresnično. Interesiralo Vas bo morda tudi to-le: Trdi se vedno, da grasira alkoholizem na Ruskem še mnogo bolj, nego pri nas. Bil sem sedaj že v mnogih ruskih mestih in latico trdim, da to ni resnično. Kadar se vrnem bom o tem fnteresantnem vprašanju predaval". (Po „Slov. Narodu".
gostilničarke ob mostu čez Krko. Vspri-1 spodarske potrebe opravičencev. Prebitek se [	G&UVSia iR laSfRA
patrijotičnega mišljenja onih navadno pridevlje h kapitalu. Ako bi imel
Rtm politične vesti.
General Joffre v Parizu. Danska »Nati-onaitidend poroča iz Pariza: Pripoveduje se, da se je mudil francoski generalis-simus pred kratkim en dan v Parizu in sicer popolnoma inkognito. Poveljnik-francoske armade je oboževan v Parizu kakor kak polbog, kajti splošno prevladuje prepričanje, da je s svojim izvrstnim u-mikanjem po prvih poraznih bitkah rešil Pariz. Joffrefevo ime in njegove slike je videti po pariških ulicah vsak peti korak. Dali so mu dva priimka: »molčeči« in »kunktator«. Francoski generalissimus ima doma vedno jako zdrav humor. V gledališče ne zahaja rad, ampak tiči mnogo raje pri svojih knjigah in kadar se poglobi vanje, ga ne sme nihče motiti pri tem. joffre je pri svojih tovariših na glasu, da Je sijajen oficir. Resen je in učen, a obenem tudi jako praktičen. Gotovo se je nasmejal, ko so ga nazvali »kunktator«. Ce pride do kakega sklepa, je bolj podoben dragoncu. kakor pa počasnemu računar-ju. Vsekakor spominja bolj na Murata kakor pa na Fabija. Njegova taktika je bila, umakniti se, da se pripravi nova bitka. Tekom zadnjih 40 let v francoski armadi ni bilo nobenega oficirja, ki je tako neprestano in odločno silil v to, da se izbriše sramota iz ieta 1870. Odkar je postal šef francoskega generalnega štaba, je delal neumorno noč in dan, kakor da bi moralo že naslednjega dne priti do vojne. On je bil popolnoma siguren, da mora priti do vojne in se je zato tudi telesno treniral, da bi lahko vzdrževal vse napore. Joffre sam je srečen človek in ima neomajano vero v svojo silo. V njegovih rokah je sedaj usoda francoskega naroda, usoda francoske rerublike.
Ministrska kriza v Italiji. „Giornale d' halia" piše v uvodnem čianku: Parlamentarna kriza se mora rešiti z veliko hitrostjo in dalekoglednostjo. Dežela, ki je s svoji ti vedenjem izkazala zaupanje ministrskemu predsedniku Saiandri, bo nudila tudi sedaj isto sliko resnosti in enodušnosti. Parlamentarne skupine in stranke ohranijo disciplino. Saiandri bo poverjena sestava novega ministrstva. Njegov proglas, s katerim se obrača do ljudi dobre volje, ne ostane brez utiša. Ko gre za to, da se ustvari močna kulturna vlada, svesta si svoje naloge, je sloga prvo jamstvo in prvi
interes domovine.
Glede demisiie ministra financ Rubmija piše „Corriere deOa Serra" : Demisijo poslanca Rubinija smatramo mi najlaskavejim za odličnega parlamentarca. S skrajnim naporom dobre volje, vodjen po prosvetljenem patriotizmu je priznal neizogibne potrebe vojne obrambe, ali, priznavši jih, se m mo-gei oddaljiti od svojih dobro znanih kriterijev stroge zakonitosti v financijelnih vprašanjih, in tako je prišel do sklepa, da de-misijonira.
DoRisče vesti.
Kako moreš priti sedaj v preiskavoUPo
»Arbeiter Zeitung* od Z. novembra. Uradno cenzurirano). Pred nekoliko časa so se vozili trije gospodje iz Velikovca na Koroškem z vozom v Celovec: trgovec Kanduth, učitelj na meščanski šoli Strugger in višji respicijent finančne straže Lassnig. Pri mostu čez Krko so se ustavili, da popijejo čašo piva. Pivo pa jim ni dišalo in so je ponudili kočijažu. Toda tudi temu ni nikakor ugajalo in tako so se odpeljali, ne da bi bili izstopili in ko so se po-mudili kakili pet minut. Ali, koliko je bilo njihovo začudenje, ko sta se kmalu na to pojavila pred njimi dva orožniška straž-mojstra in jih začela zasliševati radi — veleizdaje! Strugger je baje dvignil čašo in vskliknil: »Živela Rusija!«, na kar da sta ona druga dva krepko trčila žnjim. Tako je trdila z vso odločnostjo sestra
co znanega
treh gospodov, ki so je v zadnji čas uve- i lastnik premoženja svobodno pravico do ijavljali na uzorcn način, in vspričo m no-j razpolaganja, bi se navadno sam pripoznal gih zaupnih in častnih mest gg. Strugger-1 k dolžnosti, da del dohodkov, ki jih more ja in Kandutha je vzbudil ta dogodek v pogrešati, porabi v lajšanje vojne bede.
Taka odmenila iz preostajajočih dohodkov premoženja varvanca bi se moglo torej le odobravati, in varuške sodnije gotovo ne bi imele pomislekov proti temu, da odobre primerne predloge varuhov in njihovih zakonitih zastopnikov. Kajti sredstva, posvečena vojni oskrbi, prihajajo v prvi vrsti v dobro obrambi domovine in s tem tudi zavarovanju privatne posesti. Kakor že naglašeno, bi bili pri tem izključeni prispevki iz dedin-
Velikovcu začetkoma veliko veselost. Ali stvar je bila grenkoresna. Vojaška sedni-ja v Gradcu je uvela preiskavo in le tudi oblastim znano patrijotično mišljenje je obvarovalo gospode pred aretacijo. Ob konfrontaciji z ovadilko pred okrajno sod-nijo v Velikovcu je prišla ta v zadrego. Vstrajala je sicer pri tem, da je slišala oni dve besedi, pripoznala pa je možnost, da je slabo slišala. Na podlagi te izpovedbe in še bolj na podlagi sijajnega izpričevala, ki je je dala politična oblast o obdolžencih, je vojaška sodnija vloženo ovadbo radi zločina po § 65 k. z. dne 17. oktobra zavrnila. Oni trije gospodje si pač dobro zapomnijo dogodek v gostilni pri mostu čez Krko. Pa tudi gospod, ki je vložil ovadbo, naj si zapomni, da more žensko besedičenje imeti hude posledice. Kar naenkrat so iz onih treh gospodov postali trije ruski častniki in ogleduhi. Ta bajka se je razširila po bliskovo v Celovec in je celo tam našla vernih duš...
Manifestacija avstrijsko-turškega bratstva v Trstu. Pod tem naslovom poroča »Slovenec« o nedeljski manifestaciji v Trstu: Danes opoldne je prišlo tu na vo-jašniškem trgu, kjer se nahaja turški konzulat, do velike manifestacije. Ljudstva se je zbralo na tisoče in tisoče. 11 turškemu konzulu se je podala dcputacija, da mu naznanja navdušenje zbranih množic na historično znamenitem nastopu turške države za pravico. Ko se je konzul pojavil na balkonu, so ga množice pozdravljale z nepopisnim entuzijazmom. Konzulu se je izražalo na licu ganotje in v toplih besedah in v krasni nemščini je nagovoril množico na trgu. Naglašal jc historično ljubezen, ki spaja Nemce, Madžare in Turke. Rabil je tudi znani nemški rek: »AlteLiebe rostet nicht.« Poudarjal je, kako sta nemški in turški narod verna in zato da jima podeli Bog zmago. Nato se je množica razvrstila v sprevod, ki so mu nosili na čelu veliko turško zastavo na štirih dro-gih. Kakor že pred konzulatom je množica tudi v sprevodu prepevala »Die Wacht am Rhein«, dočim so pred konzulatom zapeli tudi cesarsko pesem.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Pisemski promet z nemško državo in vsemi nevtralnimi državami je dopuščen. Pisma se morajo oddajati odprta. Vrednostna pisma in škatljicez vrednostmi se sprejemajo v te-le de žele: Bolgarska, nemška država, Italija, Romunska in Švica. Oddajati pa se morajo odprta Pr o m et s po štn i m i nakaznicami je dovoljen za sedaj samo z nemško državo. Niso pa dovoljena pismena priobči a na odrezku nakaznice. Poštni paketi se morejo odpošiljati v nastopne dežele: Bolgarska, Danska, nemška država, Italija, Velika Vojvodina Luksemburška, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunska, Švedska, Švica, Španska, Turčija in Zjedinjene države severoameriške. Na Portugalsko in Špansko niso dovoljeni paketi z napovedjo vrednosti. Pismena priobčila se ne smejo ne polagati v pakete, niti ne pisati na odrezke spremnic, ali na druzih spremljevalnih »papirjih. Promet poštnih nalogov in povzetij je dovoljen za sedaj samo z nemško državo. Poštna služba s časniki se vzdr-žaje z Bolgarsko, Dansko, nemško državo, Italijo, Veliko Vojvodino Luksemburško, Nizozemsko, Norveško, Romunsko, Švico in Švedsko. Privatne brzojavke niso dopustne v Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo, Japonsko, (jrnogoro, Rusijo in Srbijo; istotako tudi ne v posestvu in pretektorate prvo imenovanih treh držav. Promet z ne-nujnimi primorskimi brzojavkami in pisemskimi brzojavkami je splošno zaustavljen. Istotako promet brzojavk časnikom v Grško, Azijo in Ameriko. Privatne brzojavke morajo biti brez izjeme v odprtem jeziku, one v Egipt in Angolo (distrikta Messamedes in Huila) v francoskem, ali angleškem jeziku ; v Norveško, Švedsko in v Nizozemsko Indijo ali v nemškem, ali francoskem, ali angleškem jeziku. Pri brzojavkah v Italijo, Egipt in Brazilijo je raba skrajšanih ali dogovorjenih adres prepovedana. V prometu z Italijo, Norvegijo, Egiptom, Nizozemsko, Indijo, Brazilijo in Argentinijo je podpis odpo-Šiljatelja obligatoričen.
Svrhe vojne obskrbe. Uradno se razglaša : Vojna ne nalaga samo državi in javnim korporacijam, marveč tudi vsakemu posamezniku dolžnost, da po svoji moči prispeva k lajšanju neizogibnega trpljenja in škod. Splošno izpoznanje te dolžnosti se izraža v darovih, dohajajočih za svrhe vojne oskrbe. Od resne strani je prišla pobuda, da bi se za ta patrijotičen namen posvetil tudi primeren del preostajajočih dohodkov od premoženj, ki se upravljajo pod sodnim nadzorstvom za skrbi izročene (varvance). Je n. pr. mnogo takih premoženj, katerih dohodki se ne porabljajo popolnoma za vzdrževanje, vzgojo in druge osebne in go-
skega premoženja, ali kaka zmanjšanja dohodkov, potrebnih za vzdrževale in vzgojo, kakor bi se tudi sploh ne prttezaii manje imoviti varvanci. Pri primernem stanju premoženja bi pa svoje dolžnosti zavedajoči se varuh in istotako tudi varuški sodnik gotovo lahko odgovarjala kak dar iz preostajajočih dohodkov.
Jubilejne podpore propadlim trgovcem in obrtnikom. Trgovsko-obrtna zbornica razpisuje natečaj za podpore iz jubilarne ustanove tržaške hranilnice „Cassa di Rispar-mia triestina", U jih ima trgovsko-obrtna zbornica razdeliti dne 2. decembra med propadlimi trgovci in obrtniki, a v slučaju, da ni takih konkurentov, med trgovskemu in obrtnemu sloju pripadajoče osebe, ki nimajo sredstev za življenje, brez razlike glede podaništva katerisibodi državi in katerega-sibodi veroizpovedanja, da le imajo stalno bivališče v Trstu. Oni ki nameravajo prositi za te podpore za tekoče leto, naj vlože do dne 20. t. m. pismeno prošnjo na borzno deputacijo; prošnja mora biti opremljena s potrebnimi dokumenti, da se bo moglo razsoditi o njeni utemeljenosti.
Specijalist za ziuma bolesni
Dr. Alfred Šerko
Ordinira od 2-4
V. G. GaHina 2. (Piaua GoMorI 9)
Tence
Trst, ulica Belvedere št. 47
priporoča conj. občinstvu svojo trgovino jasBvin In kolonij. Mafa, katero Je vodno sveSe. - Postrel-bo na dom. - Vino In likerji v
steklenicah.	s
= Trgovina rasne =
PERUTNIN
>5 v bogiti It h ari svss
Trst m Cnmpansie it 15. - Tet 759

raco, plitanci, Štajerski in Divjačina « ujci, orne
in jajca.
Vse po ceni da se ni bati nikake koukurence
M§ tasi tih
TRST, iHa Lozzaretto vecchlo 31, TRST
se priporoča toplo vsem svojim udom in šlovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTREzBA TOČNA.
• 1®
rZobnl niriisMp
Via Qm Rossini 2, vogal uL Poste
Moderna zobna delavnica. - Umetni a- zobje po K 4*—. - Zobje na vijak,
I	J zlate krone, mostna dela. - Plombi- •
II	ranje z materijalom prve vrste po 1 I kron 2. - Izdiranje zobov brez bole-i I čin po K 2. Jamstvo za vsako delo. o I Urnik: 9—1 In 3—12. — Ob ne-^deljah in praznikih od 9 do 12.
Velika zaloga
MM Mini
(Tvrdka nataaovljeaa leta 1874).
[rti, illat Bettoil itw. 1
cieiovrJca ♦♦♦♦♦♦♦♦♦
TRST, Olosui Car-dutci Številka 27. Podružnica : ulica Rigutti St. 31 („&i Buon Cparalo") s: Velika zaloga moSkih In ionskih Cevljov. Popravlja tofao In solidno. Zmerno cone.
IVAH SiHOHIČ Trst
ulica Bolvodero 49 t TRGOVINA USNJA t
▼t eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zjornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za Čevljarje In sedlarje. Specijaliteta: podpot-III nHt „PALMA" 111
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE - ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERMĆK 9.TUSCHER
ZOBOZDRAV- Rga« KONC Z03MI NSK	J [{j J TEHNIK
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Veiika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koies. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
iOSl|J Ufci
GORICA ulica Municipio št. 1
i
BBBSg
Prodolcilnlca ur in
(ex drug Drag. Vekl«ta)
Trst	Corso št. 35.
Bogati izber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur, K tipuje in menja staro zlilo in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema narofcbo in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
Dr. PETSCHMGG
TRST, VIA S. CATERIM $TEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijaiist za kožne in vodne (spolne) bolezni: iž1^—1 in 7—7V2
Umefna-fofoiraflčnl atelje
Trst. ulica del Rive ft 42 (pritličje) Trst
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
Izvršuje vsako futografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsako vrst. spomenike.
POSEBNOST: POVčČANJE
::: VSAKE FOTOGRAFIJE :::
Radi udobnosti gosp. naročni kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zun;ij mesta po najzmernejših cenah.

Trst, ul. del liiuo štev. 42.
Karel
ES2I1

p. r;

SpccSJalis* za sifilisličnc ia kožne bolezni
♦ Bcfcsa s*/©! amSsuleMi v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1.
—? {P«-.lazzo Dians)	—
^ Za cerkvijo Sv. An tor a novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. lenske od 5 do 6 popoldne.
S VOJIK S VOJI3II
i Ferdinand Gombač i
| Trst, ilica Kolin a lento (M) 251
S priporoča cen], občinstvu svojo 3
i trgovino lestvh:: In i I kolonljolnein: t\m i
SS kakor tudi ŽGANJ AR NO.
L
Blago vedno sveže. - Postrežba na H dem.---Cene zmerne in solidne. H
rejina pniiurska tovarna
dvokoles .TRIBUNA* Gorica, TržaSka ul. 23 prej pivovarna llortup). Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev,gramofonov, orkestrun. itd.
F. BATJ£L
Gorica. Stolna ul. 2—4
Plačuje se na obroke. Ceniki franko.
UHCEBTG COHICI
in\m MinsRejfl FH3terl]G!a.
Touarna tmimMli plolč In ml
TRST, CnmDG S. Gtoccma 11 in V. Concorsia 1
(Zadal carkvo Sv. Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne.	Postrežba točna.
sSsaoaBBEBBsamBssssaaaassEBSsammK:
Mirodilnka in fliJavarnlcc JGSiP PET0RIĆ
Trst: Centrala V. AcnuHalia 19. tal. 23-63 Podružnica: Via Lazzaraito vecchio št. 32. Via flpiari St. 4 in Via Moiif&rsino (Rojan) 2. - Zalega na datato V. Lazia.'elio vecchio 32
Medicinalue in tehnične lekarije. Specijaliteta dižav iu mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe
(direktni uvoz)	Bjjs
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne U ar J Frc-re^. Specijaliteta blgijeničcih potrebščin. Dva,-najsterica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljntvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poStniue prosto 3 uzorce\ — Tajne poSiljatve,
Dr. HOUmTH
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠEBKOST in NESVOZNOST sa BOLEZNI v NO a AH In SKLEPIH. SpraJanMi od 11 - 1 pop- In 5 - 7 svofer.
ViaCainpaniIe20 Novi ei^iioclil!
Bolne muze po K rzo Razne bluze „ „ T20 Bolne Krila „ „ ir§G Modra m črna Krila „ 12/—
VestGlje iz tiarliania (fuftanin) in flanele po R 8, 10, 12. 14, 16,
18. - Volnene uestelle od K19-45.
H&ve ©bSefcG (H»©*ire in baruans. - KCflTj PLAŠČEV eoScih in kratki
po visokom c. kr. namastnSši /u
koncesijonirani zoboteh rk
Trst, uEica Balvedere S«. 4. E3I. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4
h« I
Trst, Piazzc Barriaa uecclila 9, TdZB-56
a se prodaja vedno prvovrstno g 1 goveje, telečje 111 košlrunovo I t jančje in tudi kokošje meso. •
OBRT: Kuhaojo govejih vam >, zaloga sm-■ih in oBoljenih črev ter sličnih izdelkov, Poskrclba na dom,. - Zmerna cana.
Vsled nastalih razmer sera v stanu prodajati v „^RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V* Ktra. ISTRSKO vino po 24 st V4 L - PRISTNI TERAN po 32 st. V4 i.
' M!
- •	t-^s	i„	^g- " .-i	mli^Iv;^ ^ zzr. \ .- .*

b p^g-alllnka in šira^I^
19
regislrovaaa zaoruna z crnojen'm poroSlvcm
TRST, Pl assa deli a Cssar?«3 $tm 2, i. nad, (v lastni paiaJO vhod s>o alavnili slopnJScah.
posojila daje
na vknjižbo 5Va% aa menice po 6*/o
na rastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogorot-«.
ESKOMPTUJE TRGOVSKE HQNiCL

-'WE? E3fcT_ --.LSrtESCaa 551
hranilne vloge
sprejema od Tiakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4 1|4 °|o
Vexie stalne vloge !n vloge na tek. račun po dogovoru.
»—♦ni /jarek pi»!uj« j»vo<J •■«• - Viaja s« Uhko po eno krono. - ODDAJA DO-d.rek pii	naB|Ralnik^ (HRANILNE PU4lCE>.
B1
s;!
s;. i^ssei""^7^ s c enr
Poštu -hraniinični raćun IG 00-i.	TELEFON St.
Ima varnostno celico fsafo deposits) za shrambo vrednost-n.h lii-tin, dokumentov in raznih drugih vrednot. popo^GlF.a varrO proti vlomu in požaru, urejeno po nalaovejSem načinu ter jo oddaja strankam v najem vo nizUih cenah.
.t ^ milijonov kron. Lradue ur«.; od 9 do IV dopoldne la od 3 io 3 popolJn«. - Izplačuje se ............... »«k delavnik ob urndr.ln ursti^____
ia
3SES...