Beri danes
»2e*n£/e /e dosti"
v gospodarski prilogit g§	PreZZO Tj. 0.3S
snuinin n iiniHiiHi»iii»iiiiiiiiiiiiiiBiiiia«ii iitMtiiaiiiani ■iiniiHuiiiiiiiHiiiiciiiimtiiniiifutiiiiuiiuimiiiiiiMti^^^^^	#1HF
Domoljub
w\ __v»_«a -s9 iii^.ij.^ tst^a-a	Gm^	___^ r____--s j
dubitati» II. tunifa 1941-JCIX	^	Ceto 54 • štev. 24
Redazione e Amministrazione: Lubiana, Kopitarjeva 6 — Abbonamenti: Anno 38 din; L 11.50. Estero anno 60 din.
Slovenski narod je bil v tekn zgodovine mnogokrat bridko preizkušen, vendar pa je i« vseh skušenj vedno srečno izšel po modrih načrtih božje Previdnosti. Zdi se, da je tudi tokrat božja Previdnost posegla vmes ter nam z italijansko okupacijo uspešno načela pot do lepše bodočnosti. Drug za drugim so se vrstili pomembni dogodki in ukrepi, ki jih je Duce odrejal v korist in blagobit Ljubljanske pokrajine, in ki bodo gotovo ostali mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Že dejstvo, da je dobila Ljubljanska pokrajina avtonomen
Ob sprejemu pri Duceiu
statut, v okviru katerega je dobilo slovensko ljudstvo svojo etnično in kulturno svobodo, je poplačal pričakovanje, ki so ga gojili Slovenci do Duceja. Ni majihno dejstvo in ne brez velike značilnosti, če misli krmar velike države sredi najbolj zapletenih vojnih razmer na avto-
nomijo majhnega naroda, ki je postal žrtev, vojnih razmer. Kot dokaz in podkrepitev zagotovila o etnični kulturni avtonomiji pa je bila razglasitev velikih javnih del v Sloveniji. S tem je namreč podan najboljši dokaz, da avtonomija ne bo ostala le pri besedah. Obenem pa se je že s tem načelo gospodarska in socialna obnova, ki bo prinesla deželi zavidanja vredno bodočnost, ne le na gospodarskem, murr, več tudi nn kulturnem področju.
Nn tej podlagi moramo razumeti obisk, ki ga jo naredil prl Duce ju Ekscelenca Visoki Ko«
Duce sprejel Ljubljanski
Odposlanstvo ljubljanske pok™- Strogo se bodo izvajala določila podeljene Ustave
jine, ki je pod vodstvom ljubljanskega Visokega Komisarja Eksc.Gra-ziolija v soboto dopoldne dopotovalo
v Rim, se je v soboto najprej po- _____-
klonilo grobovom vladarjev v Pan-teouu, pred spomenikom Neznanega junaka ter na Kapitolu pred spomenikom padlih fasistovskih borcev. Nato so si ogledali najvažnejše novejše pridobitve in javna dela v Rimu.
V nedeljo dopoldne ob pol 12 pa je bil sosvet z ljubljanskim županom dr. Adlešičem sprejet pri Duceju. Clane sosveta je Musspliniju predstavil Visoki Komisar Eksc. Grazioli, ki je ob tej priliki :mel anslednji govor:
DUCEI
Izredna čast, katero ste izražali meni in članom sveta, je visoko^ odlikovanje za vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, katero v tem vidi nov dokaz Vaše velikodušne dobrohotnosti ter je v svoji duši za to globoko hvaležno. Dovolite Duce, da v Vaši navzočnosti potrdim popolno lojalno sodelovanje, katero sem našel pri prebivalstvu v izpolnjevanju vladnih dolžnosti, ki ste mi jih zaupali. Te dolžnosti so bile in bodo izpolnjevane s popolno avtoriteto in odločnostjo in neupogljivo fašistično pravičnostjo pri delu za blagor prebivalstva za povzdigo vseh strok kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja pokrajine v okviru Velikega Fašističnega Imperija, ki ste ga Vi ustvarili, ter v popolni pokorščini ukrepov, katere ste Vi izdali.
Zdaj, ko je urejeno redno življenje v ' pokrajini, naše delovanje stremi posebno za industrijskim in zlasti poljedelskim razvojem tega ozemlja, zakaj sama pokrajina namerava dati čimprej, v kolikor dopuščajo človeške možnosti, svoj aktivni prispevek v okviru nacionalno gospodarskega življenja. Javna dela, ki ste jih Vi, Duce, odredili, rešujejo na eni strani vprašanja temeljne važnosti za življenje prebival-
sosvet
stva, z druge strani pa s svojim veličastnim programom nudijo možnost zaposlitve in ustvarjajo zadovoljstvo med delovnim ljudstvom.
Nato je sosvetnik dr. Natlačen prebral v italijanskem in slovenskem jeziku naslednjo izjavo:
DUCEI
Dovolite mi, da se Vam kot tolmač članov sosveta in vsega slovenskega prebivalstva Ljubljanske Pokrajine zahvalim za visoko čast, ki ste nam jo izkazali s tem, da ste nam dali izredno priliko, da moremo osebno ponoviti izraze iskrene _ in spoštljive vdanosti in popolne lojalnosti vsega prebivalstva.
DUCEI
Globoka« je in bo hvaležnost našega naroda za plemenite ukrepe, ki ste jih, prešinjene s toliko člo-večansko in rimsko pravičnostjo, storili zanj in mu s tem dali možnost za razvoj kulture in gospodarskega napredka v naročju velike Fašistične Italije. Ko boste blagovolili počastiti našo provinco s svojim visokim obiskom, Vam bo naš narod ve« sel in s ponosom izrazil svoja čustva.
DUCE!
Tudi Vaše odredbe se z naglico rešujejo v naši pokrajini. To so vprašanja, ki so skozi dolga leta čakala rešitve. Ko Vam ponovno zagotavljamo svojo globoko hvaležnost, si upam izraziti nado, da ne boste Slovencem nikdar odrekli naklonjenosti svojega varstva.
Na pozdravna nagovora je odgovoril Duce, ki je v daljšem izvajanju dal nova politična, upravna in gospodarska navodila za rešitev vseh' vprašanj, ki se tičejo Ljubljanske Pokrajine in njenega prebivalstva, ter s tem še enkrat prepričljivo pokazal vse svoje razumevanje za slo* venske potrebe in svojo naklonjenost do Ljubljanske Pokrajine in njenega prebivalstva. ——————--r———
539053904853234830485348482323534848535323234853235353532348485323232323484848232353534823232323234823484823235348532323
misar Grazioli z ljubljanskim sosvetom. Nismo pričakovali, da se bo to zgodilo tako hitro. Komaj je minil mesec dni po razglasitvi avtonomne ustave, že odhajajo zastopniki Slovencev k Duceju, da z osebnim stihom vpeljejo Ljubljansko pokrajino k Se večjemu sodelovanju z ostalim delom Kraljevine. Razo-mevanje, ki ga je ob tej priliki pokazal Duce za potrebe slovenstva, je za Slovence prav za prav najmočnejše poroštvo, da bo Slo vse po začrtani poti naprej. Tako nam je sprejem slovenskih zastopaikov pri Duceja zopet prinesel novih dokazov, da se bo ta, kar je obljubljeno, tudi v resnici Izvršila
Za Javna dela
Ministrski svet je ma Dacejev predlog odobril prvi načrt za velik« javna dela v Ljubljanski pokrajini. Gre skupaj za dela v znesku pol milijarde dinarjev (150 milij. lir), razdeljenih na tri obroke. Prvi obrok obsega milijonov lir.
Kdor koli se jc do 1. aprila 194I-XIX dalje priselil r Ljubljansko pokrajino s katerega koli dragega ozemlja isven te pokrajine ali se priseli kasneje, se mera priglasiti pri občini, kjer se je nastanil. Priglasiti se morajo tadi tisti, ki so bili pristojni ali so bivali v Ljubljanski pokrajini, so pa odšli pred 1. aprilom 1941-XIX, a so se vrnili na bivanje od tega dne dalje ali se vrnejo kasneje. Prijave is prednjih členov morajo vložiti tisti, ki so na dan, ko je bila izdana ta uredba, ie bivali v Ljubljanski pokrajini, v desetih dneh od dne. ko stopi ta naredba v veljavo, tisti pa, ki se priselijo kasneje, v 48 arah od priselitve. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu sa Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno s 500 do 2000 din, v hujših primerih pa i zaporom do treh . mesecev.
Brzojavke
Za driavne in zasebne brzojavke is Ljubljanske Pokrajine kamor koli rasen v sovražne države so dovoljene italijanščina, slovenščina, nemščina, francoščina, hrvaščina, albanščina in črnogor-ščina. Za .zasebne brzojavke ni dovoljeno skrivno besedilo, ia sasebne brzojavke niso dovoljeni plačani odgovori. Brsojavke se sprejemajo ua popolno odgovornost odpošiljateljev. Brzojavke se odpravljajo kakor to dovoljuje položaj uradov in próg. Za usebue brzojavke v Italijo in bivšo jugoslovansko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, je pristojbina tista, kakor v Ljubljanski Pokrajini Za navadne sasebne brzojavke na HrvaŠko je pristojbina po sedanji zamenjavi 1.28 lir za besede ali 4.26 dinarjev. Brsojavke v drogo bivše jugoslovansko ozemlje, ki ni zasedeno po italijanski vojski, se ne sprejemajo dokler ne bo slažba obnovljena.
Pošiljanje denarja
Od 16. jnnija bo nveden promet s poštnimi ■akatnirami med Ljubljansko Pokrajino in med Kraljevino Italijo ter med bivšimi jugoslovanskimi ozemlji pod italijansko sasedbo. Poštni uradi v Pokrajini se bodo pri tem ravnali po mednarodnih določilih, pristojbine pa bodo tiste, kakor v Ljubljanski Pokrajini. Denar za vplačila in za izplačila bo izključno italijanski. Nobena nakaznica pa se ne bo mogla glasiti Ha višji inesek, kakor na tisoč lir.
Carina,ob uvozu živil, cementa itd.
Carine in drugih carinskih davščin ob nvozu s ozemelj bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, so oproščeni: živila in navadna oblačila (obleka, perila, čevlji, pokri-vala), kakor tudi cement, apno, premog in modra gaiica. Oprostitev se ne nanaša na notranje davke za izdelavo, prodajo in potrošnjo, ia katere ostanejo nespremenjeni doslej veljajoči predpisi. Med Ljubljansko Pokrajino in drugimi ozemlji bivše jugoslovansko države, ki niso zasedena po italijanski vojski, je izmenjava, ki je predhodno dovoli Visoki Komisariat, oproščena vseh cario in carinskih davščin, lak« avoznih kakor izvoznih.
Glavni deli v novem načrtu obsegajo obsežna eestna delo. Načrt določa popolnoma novo ureditev vsega cestnega, omrežja, pri čemer bo sodelovala tudi pokrajina in občin».
Drugi Lei proračuna je namenjen za izpopolnitev bolnišnice, zlasti za kirurgični oddele* in novi kirurgični paviljon, ki sta zdaj v obupnem stanju. Tretji del prvega obroka pa pojde za vseučilišče in bodo s tem denarjem dokončali knjižnico in razne vseučiliške zavode.
Pet milijonov lir iz zgornje vsote je namenjeno za postavitev 150 ljudskih stanovanjskih hiš, kar predstavijo polovico števila hiš, katerih postavitev načrt določa 7.n dve leti. Vsega bo torej po tem načrtu postavljenih v Ljubljani 500 novih stanovanjskih hiš.
Določeno je, da bodo pri vseh teh velikFh delih imela prvenstvo podjetja in delavci iz Ljubljanske pokrajine. Izvedba tega načrta bo silno pospešila splošno delavnost, poživila in razmahnila gospodarsko življenje v pokrajini, velikemu delu prebivalstva pa zagotovila kruh in obstanek.
Stroga zatemnitev je še vedno v veljavi!
Nobena svetloba ne sme v spodaj označenem časn prihajati skozi okna stanovanj ali pa skozi vrata javnih prostorov. Zatemnitev oken obsega tudi tisto dvoriščno stran ali pa proti parkom, vrtovom itd. Prepovedano je uporabljanje žepnih svetiljk, ki nimajo modrega sastirala ali pa niso sasenčene. Te svetiljke se smejo uporabljati samo tako in v tistih krajih, kjer se ne uporablja javna omejena razsvetljava. Motorna vosila morajo imeti svoje luč! zastrte s predpisanimi za-stirali- uporabljati ne smejo pa močnih luči, še manj pa, da bi uporabljali na križiščih. Od 9. junija naprej se zatemnitev Izvaja po novi odredbi od 22.30 pa do 4,». Službujoči organi javne varnosti bodo s strogim nadziranjem isvajali nadzorstvo in poročali o morebitnih prekrških, ki jim bo sledila zelo stroga kasen in zapor.
Dopolnilne odločbe glede dvojezičnih napisov
Table, razglasi in napisi, izobešeni kjer koli v javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih, v trgovinah in vobče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti v Ljubljanski Pokrajini sestavljeni s dvojezičnim besedilom. Italijansko besedilo mora biti na prvem mestu v navpični smeri (odzgoraj navzdol) ali pa v vodoravni smeri (od leve na desno); poleg tega ne sme biti po razsežnosti manjše in črke morajo biti iste vrste, kakršne se nporabljajo za drugo besedilo. Mimo tega, kar odreja prednji člen, pa je prepovedana raba tujih besed, kakor sa table, razglase in napise, tudi sa industrijske isdelke, sa blago In sa poimenovanje tvrdk in društev. Da se olajša pravilno prevajanje na italijanščino, poskrbijo ljubljanska občina in okrajna načelstva za ustanovitev brezplačnih svetovalnic. Nadomestitve se morajo opraviti do vštetega 31. julija 1941. Table, ras-giase in napise, ki se v tem roku ne bi preuredili skladno i določbami te naredbe, odstranijo občinske »prave na stroške obveznikov, katerim se poleg tega predpiše denarna kasen od 1000 do 10.000 dinarjev.
Dolžnost proizvajanja drv in oglja
Vsi lastniki gozdov v Ljubljanski Pokrajini so v mejah in ob pogojih, določenih v veljajoči gozdni zakonodaji, dolini proizvajati kar največ drv in oglja. Po pokritju potreb Ljubljanske Pokrajine uravnava od 1. julija 1941-XIX dalje izvozno trgovino i rastlinskim knrivom (drvmi in ogljem) v celoti Visoki komisariat, ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov. Zaradi tega sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo ravnateljstva državnih gozdov ma morajo le ti odstopiti za izvoz razpoložlii-vo količino po ceni in pogojih, ki jih določi Visoki Ko-msariat.
Do vštetega 15. junija 1941 morajo vsi trgovci izvozniki in proizvajalri-izvozniki rastlinskega kuriva prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov „ri Visokem Kouiisariatu količine drv ia oglja ki i i k imajo na dan 10. junija 1941-XIX in količine ki jih nameravajo izvoziti. Razen tega mara bit'i » prijavi navedena po mesecih tadi kahtiaa, k| b« jo zavežejo proizvajalci in trgovci dati aa razpolago za isvos v ostali dobi tekočega I eia. 2eiei-nitka uprava in prevozna podjetja ne smejo pre-vseti rastlinskega kuriva v odpravo isvea 1'okra-jiae, te je ae odredi ravnateljstvo driavaih gozdov pri Visokem komlsariatur O svojem poslovanju pri izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebno upravno računovodstvo.
Ce lastnik gozda ne spolnjuje svoje ohvei-nosti ia se ne odzove pozivu, izkoristi ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem komisariat« uradoma z odvzemom in v breme lastnika gozdno ploščino, za katero spozna, da je sečnja na njej smotrna in potrebna. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na poditevi tržne cene rastlinskega kuriva ■ odbitkom vseh stroškov ia sečnjo, predelavo in .prevoz, Drnge kršitve te naredbe se kaznujejo denarno s 1000 do 15.000 dinarji, r hujših primerih pa s zaporom do šestih mesecev. Poleg tega se sme odrediti tudi zaplemba blaga in odvseti obrtna in trgovska pravica.
Telefonski promet
Ekse. Visoki Komisar je odredil, da se lahko telefonski pogovori v Ljubljanski Pokrajial vrže brez poprejšnjega dovoljenja, da se tako pospeši ureditev trgovskih odnoiajev in splošnih svei. Za telefonske pogovore z dragimi pokrajinami v Kraljevini je potrebno dovoljenje krajevne Kvesture, kateri je treba v dveh izvodih predložiti prošnjo.
Ujetniki pridejo domov!
Italijanska in nemška oblastva so dovolila ia odredila, naj se vojni ujetniki i ozemlja Ljubljanske pokrajine vrnejo domov. Msstni vojaški urad v Ljubljani vabi svojce vojnih ujetnikov, ds njih imena naznanijo mestnemu vojaškema uradu na Ambroževem trgu št. 7-L, soba št. 6, med 8. in 12. uro najkasneje do sobote 14. jnnija. Prijava mora biti spisana na četrtinki pole papirja ter imeti naslednjo podatke vojnega ujetnika; priimek in ime, kraj in datum rojstva, poklic, kam je pristojen, vojaško edinico, pri kateri je nazadnje služil, kraj in vojaški čin, prav tako pa tudi kraj, kjer se verjetno nahaja v vojnem ujetništvu. Vest bo v vseh krogih našega prebivalstva zbudila največje veselje in tudi upravičeno hvaležnost oblastem naše pokrajine, ki so se ta naše rojake zavzele, prav tako pa tudi hvaležni obema zmagovitima vojskama mogočne Osi.
Omejitev porabe svežega govejega in svinjskega mesa
Po odredbi je dovoljeno prodajati sveže goveje in svinjsko meso samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Za bolnišnice pa je dovoljena dobavljati te vrste meso tudi drage dneve v tednn po prehodni odobritvi Prevoda. Restavracije, gostilne, krčme in drugi javni lokali smejo oddajati jedila, pripravljena s svežim govejim ia svinjskim mesom samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Noben obrok ne sme presegati več kot eno mesno jed v teži največ 150 gramov. Ta teža se nanaša na sveže meso bres kosti. Prosta pa je prodaja in potrošnja ob vseh dneh vseh notranjih delov govedine in svinjine: možgani, jezik, pljnča, jetra, srce, ledvice, vampi, vranica itd. Kršitelji te naredbe bodo strogo kaznovani.
Klanje živine
Vsi imetniki goveje živine morajo prijaviti število živine, ki jo imajo na dan 5. junija 1941. Prijave, napravljene na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih pokrajine, bi se morale predložiti do vštetega 9. junija L L pri pristojnem občinskem uradu. Prodajo ali zakol prijavljene živine je treba javiti v naslednjih 24 urah občinskemu uradu, pri katerem je bila vložena prijava. Izvršitev te naredbe je poverjena Prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) Ljubljanske Pokrajine, pri čemer mu pomagajo občine pokrajine. Kršitelji te naredbe se kaznujejo denarno od 5000 do 15.000 dinarjev in v hujših primerih s zaporom do treh mesecev.
Nove važne odredbe
Slovensko zastopstvo pri sv. očetu
Sv. oče je 9. junija slovesno sprejel Elucelenca Grazioli]« in aoevet Ljubljanske pokrajine. Papel je vse obšel in vsakemu dal roko in prstan svetega Zetra v poljub, oakar je spregovoril sledeče zna« čilne besede:
»Srčno nas veseli, da vas moremo sprejeli t naši biti, ko že poznamo vaa in vaša meata. Z veN aeljem se spominjamo, kako prijazno ste nas spre« jeli aa naši poti aa evharistični kongres v Budim* pešti. Za vse to se vam iz arca zahvaljujemo, iskre« no vas pozdravljamo, vaa kot posameznike, tiste, ki jih zastopate, in vse prebivalstvo ljubljanak« škofije. Ostanite trdni in goreči v veri io stano« vitni v krščanskem življenju. Iz srca vam podoi Ijujemo apostolski blagoslov.«
Žična železnica na Sv. Goro
Vsakemu Slovencu je znana božja pot k Ma« teri Božji na Sveti Gori pri Gorici. Ni pa še zna« no vsakomur, da vodi k Marijinemu svetišču Ži6« na železnica, vzpenjača, ki nam jo predstavlja naša slika. Vzpenjaio so začeli graditi v marcu 1. 19S8, končali pa so jo v avgustu 1. 1940. Grad« beni stroški so znašali 1,800.000 lir. Odhodna po« staja žične železnice je na levem bregu Soče bli« zu slikovitega solkanskega mostu, dohodna po« staja pa je tik grebena zraven Marijinega sve< tišča.
Vzpenjača je jela takoj po otvoritvi živahna obratovati. Mnogi črnoglede! so zmajevali z glav« in napovedovali napravi kratko življenje, daleko« vidnega vodstva pa niso oplašili. 2e v prvem voz« nem redu je bilo določenih približno deset dnev« nih voženj v obeh smereh in kmalu se je izka« zalo, da je bila kalkulacija pravilna. Obisk je na« raščal z dneva v dan in se je ob nedeljah in praz« nikih spremenil v pravzati naval. Od otvoritve v.
avgustu do 8. dee. je prevozila vzpenjača okrog 50 tisoč oseb. Od 8. dee. 1940 do 8. marca 1941/ je obrat počival. Izvršiti je bilo treba nokaj popravil in izpopolnitev. Od 8. marca pa železnica zopet redno obratuje po voznem redu, ki določa dnevno 12 voženj. Na vrhu pristane vzpenjačai vsak dan ob 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20. Prevoz izvedeta dva elegantna vozička iz lahkega aluminija, ki odhajata hkrati iz obeh postaj in -se prilično v sredini srečata. — Iz Gorice vozi do vzpenjače avtobus, ki odhaja s Travnika (Piazza Vittoria), kjer ja njegova izhodna točka, približno četrt ure pred zgoraj navedeno uro.
Lastnik vzpenjače Je anonimna družba »Sve-togorska vzpenjača«. Zamise lse je rodila v glavi dveh podjetnih inženirjev: inž. Ribi ja in ini. Pati pisa, načrte izdela in napravo zgradil pa Jo inžo« nir Gnadlinger iz Bozna na Južnem Tirolskem.
Ob 50 letnici Leonove okrožnice
B ssodo Pila XII. ob spominu na okrožnico »Rerum novarum«
Ob binkoštnih praznikih je spregovoril sv. oče Pij XII. po radiu ter prebral (»slanico, v kateri se je spomnil toliko slavne in Važne okrožnice Leona XIII. o delavskem vpra-
šanju. Omenil je da so prav binkoštni prazniki najlepša prilika, da se spomni okrožnice velikega j^jieža, saj so to prazniki ljubezni, upanja in tolažbe. Ni sicer naloga Cerkve, da bi se bavila s čisto gospodarskimi in socialnimi vprašanji, ker je to zadeva javne oblasti, pač pa morajo temelji, na katerih gradi družba vea svoj red, biti v soglasju z božjimi zakoni, ki jih oznanja in razlaga Cerkev. In v tem pomenu je izpregovoril Leon XIII. o delavskem in socialnem vprašanju. Z veliko ljubeznijo se je zavzel za delovno ljudstvo. Njegov klic je šel premnogim do srca, in nič čudnega, če so se mu mnoge države odzvale in s primerno zakonodajo ustvarile delovnim stanovom boljše življenje.
Ob teh mislih na veliko okrožnico je Pij XII. pristavil še svoje misli ter sjximnil na tri temeljne vrednote: na uporabo snovnih dobrin, delo in družino.
Glede snovnih dobrin je treba pač vedeti, da jih je Bog ustvaril za vse. Razdelijo naj se torej po načelih pravičnosti in ljubezni, da se bo iz te razdelitve rodil koristen mir in znosno življenje.
S tem pa je tesno združeno delavsko vprašanje. Dolžnost in pravica, organizirati delo, pripada |>redvsem tistim, ki se z delom bavijo, to je delavcem in jxwljetnikom. Ako ti ne bi mogli izpolniti svoje dolžnosti zaradi posebnih razmer, je prav, da poseže vmes tudi država ter s svojo močjo uredi to, kar zasebnik ne more.
Zlasti pa je s pravico lasti združen obstoj in razvoj družine. V družini ima vsak narod naravno in rodovitno korenino svoje veličine in moči. Vse državne odredbe, ki urejajo privatno last, naj imajo ta cilj, da bodo zboljšale in dvignile družinsko življenje.
Sončna Vip
To dolino ogradili i so očaki tisočletni: stari Nanos, sivi Cavea, Javornik priletni.
(Grivški.)
Zelena Vipava se leno pomika proti Sovod-njam, kjer jo čaka hči planin, modra, bistra Soča. Vije se med cvetočimi belimi akacijami, da te' njih vonj prav omamlja. Iu ta zelena reka je dala ime dolini, o kateri pravi pisatelj Pregelj, da je sam Bog na njo j>og!edal.
Vipavska dolina je prej»olna belih vasic. Kako so njih imena lepa: Kamnje, Skrilje, Razdrto, Col, Otelca, Zabije in še mnogo drugih. Ako te vasice obiščeš, jih tako kmalu ne |>ozabišt Zobal boš rumeno grrädje in natrgal si tod rožnato na-dahnjenih breskev. Ne boš pohabil te kraje, kakor tudi ne njih prebivalce.
Vipavci so veseli in ljubijo svojo zemljo. Kako bi je tudi ne, saj jih, čeprav so gosto naseljeni, pošteno preživlja. Vipavska gospodinja vrže koSček svinjine v vsakdanjo kuhinjo (rejx>, fižol in krompir), speče koruzno pogačo, vzame bokal vina in odnese kosilo družiui v vinograde. Ni lep-fiega, kakor ti priprosti obedi, pod sadnim drevjem v prelepi sončni naravi!
Enako Bricu, si tudi Vipavec greje bučo vina za kotom v zimskih večerih, ko brije vipavska burja, da prevrača vozove po razpihanih cestah. Pripovedujejo si pravljice o starih časih. Nanese pogovor na Fužine ob izvirku mrzlega Hublja. Nekoč so brnele žage v tistem kraju, iklopotali so mlini in ljudstvo je bilo bogato. Zdaj vsega tega ni več. Koprive pokrivajo ta kraj in modrasi se grejejo na soncu. Kazen božja je prišla nad Fužine, ker niso spoštovali Gospodovega dne.
Pripovedujejo si o Turkih, o podzemeljskih jamah in o Malteških vitezih. Lepi, nepozabni večeri!
S Kuclja doli vidimo celo Vipavsko dolino pod seboj. Bele cesie vežejo vas z vasjo. Po Cav-novem vznožju se vzpenja in pada ' velika cesta, ki pride is Goriče in pelje proti Ajdovščini in Postojni. Te ceste se vijejo mimo Taborov in Gradišč, katerih je polna Vipavska dolina. Resnične in dolge bi bile povesti naših dedov za časa teh
ìvska dolina
taborov, ko eo oni branili vero in življenje sebi ter zapadni Evropi. Ohranili so naši dedje vse to in še živijo tam. O, So je tista zemlja, še so trdni Vipavci I
Mnogo je cerkvic v vipavski dolini, kamor romajo naši ljudje: na Vitovlje, k cerkvici sv. Hieronima na Nanos in k Mariji v Log. Cerkev v Logu ima kar tri zvonike, stoji sredi travnikov in je iz 17. stoletja. Koliko procesij se je že vilo po teh travnikih, koliko prošenj je šlo do loške Matere božje I
Veliko zanimivosti je ohranila Vipava, ki pa je danes izgubila ves pomen, odkar so prenesli vse življenje v Ajdovščino. Od graščine je ostal le stolp, v katerem je trgovina. V gosposkem Lanthierjevem gradu sredi trga je zdaj vojašnica. V trgu Vipavi je bilo rojenih nekaj slavnih mož. Tam je velika šola, v kateri se je učil celo Žiga grof Herberstein, ki je bil leta 1517 cesarski poslanik na dvoru carja Ivana Groznega. — Kjer se ob Hrušici začenjajo temni gozdovi, so v Pod-kraju doma pošteni ogljarji, katerih bi so popotnik prestrašil, ako bi katerega srečal. Malo mestece Sv. Križ je polno srednjeveške romantike. Tam je mnogo starih hiš v južnem delu mesta zapuSčenih. Ohranjeni so pa še prav dobro mestni zidovi in vrata. Razen ogljarjev v Podkraju so v èturjah tudi kotlarji.
Nad vsemi temi vasmi je sivi Caven, 1305 m nad morjem. Lep je pogled s tega hriba na vasice po celi Vipavski dolini, tja proti Gorici, celi Vipavski dolini, tja proti Gorici, Krasu, Brdom in Furlanski nižini, po rodovitnih vinogradih. Od tod se vidijo razločno kraji, na novo pozidani, ker iim vojna vihra ni prizanesla. Komaj višje od Prvačine se je ustavila Mati Božja z vitovskega hriba, da je tam zavrnila in branila ta spodnji del doline še hujših vojnih grozot.
Le malo eem mogla napisati o tej lepi dolini in nje prebivalcih. Samo to naj še dodam: Pod Terom je vas in nekdanja lara Tabor. Tu so stari Vipavci sklepali in prisegali važne rečL Kolikor časa bodo ti tabori in gradišča, toliko časa bodo Vipavci okopavali rodno grudo, greli bokal ruj-nega vipavca ob ognjiSču in pripovedovali mladim o preteklosti
„Človek je iz opfce1
Sarie efSèjft pitotw ee se mimi v «e
te dine* se najdejo ljudje, ki goreče zatrjujejo. da se je äovek raivü iz opice. To mnenje Je paiagoni prodrlo iz ozkega kroga učenjakov X farse" plasti ljudstva. Glavni namer, te >iz-aajdbet hi naj bil konec vere v sv pismo, ki Bam poročt. da je človeka Ustvaril Bog: >lzdelal Je torej Gospod bog človeka 1z ila zemlje in je vdihnil t njegovo obličje duha iivTjenja, in človek je bil živa stvar.t Pristali nauka, da se je Bovei razvil iz opice, se danes lahko istovetijo z nasprotniki vere.
1
i, .
% v*»«?- '
Try,. i m-i* a
Colila, opica iz zapadae Afrike. To aaj bi bM praded sedanjega človeka!
Kako so prišli do lep nauka? Skl pali so. 6e preden so imeli kaj dokazov, so že postavili nauk. Nato so šli na delo. da najdejo vmesni Den med človekom in opico in s tem dokažejo Wen»čiK*>t svojega nauka. Znanstveniki so začeli kopati po vseh delih sveta, da bi med prastarimi plastmi zemlje našli dokaze za svojo trdite*. In res, našli so na mnogih krajih lobanje, okostja. UiL, ter zagnali zmagoslavni krik, češ, bližamo se Soveku-opici. Človek, čigar okostje «o odko-paK na različnih krajih zemlje, po zatrjevanju teh učenjakov in bil človek v pravem pomenu be-•ede. Njegovo čelo je bilo nizko in nazaj potisnjeno. Nad očmi je imel močne obloke. Čeljust je bila brez obradka. Okostje močno, toda majhno. Okostje takih ljudi so naili v Nemčiji (Neander-tal), v Afriki (Kodezija), v Angliji (Pildtown). na Javi, ter zlasti na Kitajskem blizu Pekinga. Najbolj opici podoben bi naj bi) človek, čigar ostanke «ojnašli na Javi. Dali so mu zato ime Pitekšr.-teopos. kar bi «e po naše reklo opičji človek, ivsa najdba, podobno kakor pri drugih, je obdajala iz lobanjskega pokrova, treh zob in bearne kosti. Učenjaki so zmagoslavno razglasili, da so našli vmesni Sen med opico in človekom ter da imajo zdaj » rokah trden dokaz, da ae je •tovek t prastarih časih res razvij iz opice
Ves ta nauk, ki Je bil itak zgrajen •»
šibki in sumljivi podlagi, pa se Je zamajal ter »e podrl ko so 1 1M v Air,ki odkopa« v p.ustar.h zemeljskih plasteh okostje človeka, ki ao «anj učenjaki v lx>ndonu dokazali, da je *<vel vui v istem času. kakor >opičji človek« na Javi. Joda ta afriški človek ima popolnoma vse znake razumnega. sodobnega človeka. Na mab »e J« zamajal in se zru&U ves nauk, ki zagovarja razvoj človeka iz opice.
Zakaj? Ljudje in »polljudje«, čigar okostja so odkopali na Kitajskem, na Javi iu v Evropi, ne morejo biti predniki razumnega, sodobnega Človeka, ko je pa U živel še prej kakor Jia ti dozdevni »prednik«'. Tako je nauk o razvoju človeka iz opice doživel svoj malo slavni konec in človek se je reSil nadležnih in nič kaj častnih ili dostojnih prednikov, ki so prav dobri za cirkus ia menažerijo, ile )>a tu človekove praslar^e.
Seveda je to odkritje ostalo zaenkrat 4e med znanstvenimi krogi ter še ni prodrlo v širše množice. Te še vedno nasedajo raznim spisom ljudi, ki zgovorno in natančno opisujejo, kako si- je človek razvil iz ojiice. Kar se tiče njih samih, bi jim človek kar verjel, da to zanje velja, če se ne bi za vso stvarjo skrival ie boj proti veri. Vere sicer ne hi nikakor omajali, tudi «e bi se jim jx>srečilo jxijiolnonia dokazati ta razvoj, kajti telesni razvoj človeka nikakor ni v nasprotju z naukom sv. pisma. Bop ostane stvarnik človeka, če ga je ne|K)sredno ustvaril kot takega, ali pa ga je pripeljal do te stopnje preko drugih oblik ter mu nalo vdihnil dušo. ki se ne more nikakor razviti iz — nič. Vendar pa se je treba vsemu nauku o razvoju So eka iz opici nasmehniti kot puhloglavemu in neresnemu gobezdanju. tudi ie sili iz usta kakega imenitnega profesorja ali pa se bere v tem ali onem razširjenem časopisu.
In to naj bi bil davni potomec zpornjega lepotra!
Kmetijstvo « naši Ljubljanski pokrajini
»Orač* nrrn»£p »	—x._*., ■	_	®
. >Orač< prinaša v svoji najnovejši številki podatke o kmetijstvu Ljubljanske pokrajine. Ti podatki so sestavljeni na osnovi prejšnjih okrajnih meja m zato niso do pičice natančni, ker so se tudi spremenile meje okrajev. Vendar ti podatki pokra/hì^ označujejo kmetijstvo Ljubljanske
Ljubljanska pokrajina ima okoli 34.500 kmečkih posestev, ki imajo okoli 280.000 ha kmetijske
be p" odP"de ™ gozd Od kmatijsfce zemlje odpade 74.000 ha, t j 28» na polje, 98.000 ha ali 87* na travnike. 77.000 ha ali
fasa£v£jake"Uke' °St<l10 pa odI,adt na vinograd»
41
Po zadnjem štetju živine bi prišlo na ozemlie
Ä^iTÄ.110 000 eL Ä
Od njiv je bila za sei ano s pšenico 14 000 h»
ili»™	Urw P« I®«"«« stolov. S krom-
pirjem je bilo zasajenih 16.000 ha. pridelek C?. »asaJ Um skoraj 1 milijon metrskih rtoto^ J
.r,J'lnJrkPr!t<lni^vc je močno razširjeno, «i i» sadnima p.eboe ^^	|
VtrUm^jM ne ver.ameš Ufi M zdravflo ^
Med bi moral zavzemati v človeški preh važnejše mento kol ga ima. Sej ni um,?1 temveč ima tudi sdravilue učinke. Za eno itaS zdravilnih lastnosti se n»or« med zahvaliti feu!^ ki ge ima v nebi. Žele» je nujno potrelmT"' čiščenje krvi. Tudi v rauoeelstvu je bil med^* in mnogo uporabljan že v srednjem veku ia «S suri Kimljani »o te uporabljali med pomešm ribjim oljeiu kot zelo dobro mai« u ram: *
Takih dreves M na Me treba!
njegovo skorjo, uaaar priteče iz debU osveiu-ioča, sladke tekočina, podobna iisfteuiu vina. Kdor se je napije preko mere. postane raarr«. ne volje, v posebnih primerih pa M gaerio lahko jnulima«.
Kdo ae fé vsak ém trebrt?
Ljudje jede vsak dan med običajno hriao srebro, da niti ne vedo sa to. To ps seveda la takrat, ko je jed oaoijena s morsko soljo. Morski »o! je zelo zdrava. Vsebuje pa med drugimi md-ninskimi sestavinami tudi srebro. Zadnje se nahaja v soli v sel« neznatnih količinah.
Leta 1588. je aasMfaa kraljica Elizabeta daU
obgla viti Marijo nt traft. Tarati! tega j? |joiej maščevati španski kralj Filip II. Zbral ia opremil je 1» ladij, 30.000 moi 200U topen m velik« zaklad srebra in zlata za vzdrževan ie vujrte. Toda v Bokavskeni zalivu ga je zajel vihar, mu potopil tri četrtine ladij, ostanek pa w, uničili Anglei. Z ladjami vred je niorje požrlo seveda tudi neizmerno lioeasivo že v letih 3«65„ 1740, tft--. in l'JäÜ. no poskušali potopljene a-klade rešiti, a welej iirez uspeha.
Rianki
Heliegabaius
je v S Stotel ju prirej! svoiim priiateliem la dvorjanom siiame tankete Nekoč le za er tanket določil TI različnih jedil, za vsako jedilo n I» morali povahljenci itj na drugi proMor ali » kako drugo rimsko pularà. Kimski kouzui ia renerai Lurullus ti plačal u eno samo večerjo Cezarju in i'onii)eju na čast 10.000 tolarjev.
Bivši Napeleeaev «tek
Sv. Helena, bivši Kaitoleonov ok>k. ie posejan z lilijami, i'red leti so poskusih saditi lod lilij» in ker se je iioskus obnese 1, je postola Sv. Helena prava cvetličarne. Za otokom Bermudo j« Napolecnov o:ok drugi naivečji dobavitelj prekrasnih rož. ki uživajo med Angleži toiik uelei Lilije goje na Sv. Heleni na obseinih pianu-žah. Pogled na čudovito pestrost v času cvetenji je naravnost očarljiv, zatrjujejo očividci.
JPT*"
ie Je novince. »Ali ste ri take trkali na vrata? Kaj brfet»'« »Hotel sem le postaviti čevlje pred toda bila so takim lena.«
y(äi je noVeqcì
Dr. A. Zupan - 50 letnik
Dne 8. junija t. 1. ae Je srečal * Abrahamom eden najmarkantnejših naših duhovnikov in vzgojiteljev mladine, g. stolni kanonik dr. Alojzij Zupan. Zato je več kot prav, da se gospoda jubilanta ob tej priliki spomnimo tudi na tem mestu.
Gospod stolni kanonik je bil rojen na Bledu, dovršil gimnazijo v Ljubljani in si izpopolnil svoje velike sposobnosti na Gregorijanski uni-
verzi v Rimu in na univerzi v Inomostu. Ker je bil gospod doktor leta 1916 posvečen v duhovnika, praznuje v tem mesecu tudi svoj srebrno-inašniški jubijej.
(iospbda jubilanta dlčif» Velike gòspodarske sposobnosti in je tekom svojega uspešnega dušno-jiastirskega delovanja dosegel povsod, kjer mu je bilo dano, tudi v tem pogledu velike uspehe.
Velike zasluge ima gospod stolni kanonik za Katoliško akcijo in zlasti za evharistično vzgo. jo dijaštva, ko je bil profesor verouka na klasični gimnaziji in pozneje kot predavatelj etike na ljubljanski bogoslovni fakulteti. Gospod jubilant je tako vzgojil Slovencem cel kader zavednih, odločnih, brezkompromisnih katoliških delavcev, ki se ponosno prištevajo k učencem Zupanove šole.
Se posebej pa se moramo spomniti g. kanonika kot sodelavca pri našem katoliškem časopisju. Tu je več časa kot ravnatelj konzorcija vršil zelo težko, a učinkovito delo, ko je s svojo marljivostjo in gospodarsko sposobnostjo marsikaj dosegel, kar je prej bilo še pomanjkljivega.
Želimo g. stolnemu kanoniku mnogo trdnega zdravja in nezlomljive sile pri njegovemu vzvišenem delu za blagor Cerkve in naroda tudi v bodočnosti od jubileja do jubileja I
di V Ljubljano je prispel 3. junija Gr. uff. Etore Messana, ki je prevzel mesto kvestorja (policijskega ravnatelja) v novi pokrajini. Visoki funkcionar je bil sprejet pri Eksc. Emiliu Grazio-liju. Novi kvestor prihaja v Ljubljano iz Padove, kjer je izvrševal enako funkcijo. Njegovo dosedanjo življenjsko pot izpolnjuje uajodličnejša službena doba. Novi kvestor je Gr. uff. italijanske Krone in vitez reda Sv. Mauricija in Lazarja. — Kvestor je imenoval za šefa svojega kabineta komisarja adv. viteza uff. Alberta Trezza.
di Zastopnik Ministrstva za ljudsko kulturo v Ljubljani. Dne 4. junija je prispel v Ljubljano direktor italijanskega tiska pri Ministrstvu za ljudsko kulturo, narodni svetnik dr. Casini. V družbi inšpektorja za tisk in propagando v Ljubljanski pokrajini in Dalmaciji dr. Nanija je počastil a svojim obiskom tudi posamezna uredništva in tiskarne ter se živahno zanimal za uredniški ustroj. Zelo pohvalno se jè izrazil o slovenskem prebivalstvu spričo njegovega tolikega zanimanja za knjigo in
list, kar priča o njegovi izredno visoki kulturi. Izrazil je željo in obljubil tudi pomoč, da bi se vsa knjižna in novinska proizvodnja ohranila najmanj v svojem dosedanjem obsegu in na dosedanji višini.	r
d Kazensko postopanje so nvedle oblasti proti 19 ljubljanskim pekom. Obtoženi so, da so kopičili moko in niso spekti kruha, kolikor bi ga bili morali, zaradi česar je kruha primanjkovalo.
d Dijakom. Kdor se hoče posvetiti duhovniški službi kot Frančiškov sin in je dovršil vsaj šesti razred gimnazije, tega vabi slovenska frančiškanska provincija sv. Križa, da stopi v njene vrste. Za nadaljevanje študija skrbi red. Natančnejša pojasnila nudi provincia!, Ljubljana, Marijiin trg 4.
d Ljubljanska borza je imela nedavno svoj 10. redni občni zbor, ki je potekel v znamenju vzajemnega delovanja. Volitev v borzni svet je bila soglasna. Predsednik dr. Ivan Slokar je med drugim povedal važno izjavo Eks. Visokega Komisarja Emiiija Graziolija, ki je dejal: Kjer koli bo potrebna pomoč, bo Italija pomagala, in če bo potrebno, bi Italija tudi dajala.
d Število včlanjenih zadrug pri Zvezi slovenskih zadrug je znašalo lani ob koncu leta 395, od tega je bilo 107 kreditnih, 33 nabavljalnih in prodajnih, 32 stavbinskih. 28 mlekarskih, 22 elektrar-niških itd.
d Mnogim dela težkoče preračunanje lir v dinarje in narobe. Ker velja ena lira 3.33 din, se nekateri mučijo na ta način, da pomnožijo znesek lir s 3.83. Račun pa je mnogo lažji, če delimo znesek lir s 3 in pomnožimo z 10 (10 tretjin dinarja je ena lira). Preračunanje lir v dinarje pa ni težko, saj je en dinar 0.3 lire. Znesek dinarjev pomnožiš s 3 in deliš z 10.
n Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani poziva one svoje člane v Ljubljanski pokrajini, ki imajo svoje čebele na ozemlju, zasedenem po nemški oblasti, naj se zglase nemudoma v društveni pisarni na Tyrševi cesti 21, da jim izpo-sluje dovoljenje' za prevoz čebel.
d Delavska zbornica in »upniška mesta. Po
navodilih Visokega Kraljevega Ifomisarijata za Ljubljansko Pokrajino obdt-že vsi v letu 1940 izvoljeni delavski in nameščenski zaupniki še tudi dalje svoja zaupšnika mesta ter se njihove pravice in dolžnosti v ničemer niso spremenile. Isto velja za zaupnike, katerim je bilo delovanje v letu 1940 podaljšano.
Pridnemu kmetovalcu ie zemlja darežljiva mati
d V Ljubljani je bilo letos birmanih 1774 otrok.
d Dne 9. jnnija se je pričelo cepljenje zoper koze v ljubljanski občini. S pregledi bo cepljenje trajalo do 21. junija. Več povedo razglasi.
d Vsenčiliški svet profesorjev ljubljanske univerze je sklenil, da se s prihodnjim letom ustanovi v Ljubljani slovenska višja pedagoška šola, ki bo priključena vseučilišču. Predavanja bodo samo za slušatelje višjih pedagoških šol v Bel-gradu in Zagrebu, ki so v tekočem šolskem letu te šole tam obiskovali, in bodo trajala toliko časa, da bodo dotični lahko napravili iz predmetov potrebne izpite.
d Seznam vseh vodnjakov je napravila na ljubljanskem mestnem ozemlju mestna občina. Kdor vodnjaka še ni javil, naj to stori takoj. Prijavite tudi vodnjake, ki so že zasuti.
d Za župana v Kamni gorici je bil imenovan Vladimir Kapus, za novega župana v Kranjski gori pa Miha Ojel.
d Ribarjenje v naših vodah. Neupravičeno lovljenje rib po naših vodah je bilo in Je še vedno zakonito prepovedano. To naj uvažuje naše prebivalstvo, ki ga opozarjamo tudi na to, da tudi naše civilne ln vojaške oblasti najstrožje prepovedujejo neupravičeno lovljenje rib po naših rekah in potokih. Kdor bo torej neupravičeno lovil ribe,
Aspirin
VINA
Za težko delo je močno vino I
Dobite ga najlažje v Centralni vlntrnl » Llubllanl
In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer'-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brej;
„Bayer"-jevega križa!
i
®f'a» ttg. pM&t?. T28? M M «erta «4*
Sprejem v Zavod sv. Stanislava
Škofijski zavod sv. Stanislava se je z gimnazijo preselil v Ljubljano.
Sprejemni izpit za prvi razred bo dne 24. Junija ob 10 v Slomškovem zavodu, Poljanska cesta 6. Delati ga morejo le taki, ki so se rodili v letih 1928 do 1931 in so ali bodo letos dopolnili najmanj deset 10 ali največ trinajst.
Za sprejemni izpit je treba poslati ali seboj prijavo, kolkovano z 10 din (cerkveni kolek), ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli; 2. rojstni in krstni list; 8. irčenci petega ali šestega razreda pridenejo tudi letno spričevalo.
Za sprejem v zavod lahko prosijo tudi učenci, ki so prebili sprejemni izpit na kaki drugi gimnaziji. Zglasit se morajo osebno in prinesti potrdilo o opravljenem izpitu ter krstni list.
Dosedanji zavodski gojenci naj vlože prošnjo za nadaljnji sprejem do 15. julija. Pošljejo^ naj jo škofiskemu órdinariatu osebno ali po župnem uradu.
Letno plačilo — v denarju ali v žiivlih — se bo določilo po dogovoru. Ustna pojasnila se dobijo v pisarni, ki je v pritličju Slomškovega zavoda, Poljanska cesta 6, od 10 do 12 dopoldne.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
bo najstrožje kaznovan, zlaäti pa oni, ki bi se pri ribarjenju posluževal raznih razstreliv ali mamil.
d Tisočaki v peči. Na zagrebško policijsko ravnateljstvo je prisopihala te dni Sonja Kalanova. Njen sin jurist Boria je namreč prejel neko pismo, ga raztrgal, vrgel v peč in zažgal, ne vedo?, da ima mati v peči spravljenih v bankovcih kar 138.000 din. Že se je vnel denar, ko je Kalanova planila k peči in izvlekla goreči omot. Uspelo ji je rešiti nekaj denarja, ki pa je zelo obžgan. Zadevo preiskuje policija, nakur bo oblast odločila, koliko Kalanova dobi Vsem pa veljaj : Spravljajte denar na varno mesto I
d Skladovnica se je zvrnila na 42 letnega Franca Zidarja, ko je skladal hlode pri tobačni tovarni. Zdravniki so ugotovili zdrobljeno desno ključnico in poškodbe po vsem telesu.
d Nesreča za nesrečo. Hči bajtarja Vidrih Marija iz Zagradca je lezla na drevo, pa tako nerodno, da je padla in si pri padcu zlomila levo roko. — Na levici se je tudi precej poškodoval šoferjev sin Tomazin Ludvik, ko je padel doma. —
5»
Ogromen požar ob Krki
Prijazna vasica Smuka je poetala irtev požara. Smuka k» kaki dve uri od vasi Dvora ob Krki. ,V petek, 6. junija popoldne ob pol . treh je pričelo goreti. Klici na pomoč so se razlegati po sicer mirai vasici. Ogenj jt nastal v neki staji, kjer je bilo spravljeno eno živinče, ki ps so ga rešili. Ogenj se je zaradi velikega vetra, ki je ta dan ivel, hitro razširil in je objemaj hišo za hišo. Ni preteklo dolgo časa, ko je agnieni val zajel vso vasico. Ognjeni zublji so Hz»h lesene stsje, skednje m druge hiše. 50 poslopij je bito kar mahoma-Iv ognju. Precej ljudi se je pri gašenju ponesrečilo, eni bolj, drugi manj. Prvo pomoč jim je nudil italijanski sanitetni avtomobil, nekatere težje ponesrečene je avtomobil odpeljal celo v novomeško bolnišnico usmiljenih bratov.
Ogorki velikega ognja sa padali celo uro hoda 5Weč naokrog. Nekateri so padali ceto do hriba
sv Petra. Osmim vaščanom je zgorelo prsv vM Ostali so brez v**a. Zelo vebko je iff relo gospodarskega orodja, živine m krme. r*a
krl opW požara e prihitelo 20 «as,k .h čet z motorkami, ki so se na vse mogoče načine trudili, kako bi omejili požar alirešiTivsa| najpotrebnejše reči. Reševanje je bilo težko, kaj ti strehe so se rušile nad glavann pogumrah gasdcev nekaterim so se vnele celo obleke in so bili močno ožgani. Prihiteli so med prvimi gasilci iz Dvora, Hgj, Starega loga, Kočevja in oslahh okoliških
kra'Zaradi česa je požar nastal, še ni ugotov^eno. Zadevo pa vestno raziskujejo orožniki. Škodo, ki jo je povzročil požar, je težko oceniti m je doslej še niso. Je pa ogromna in bo treba ubogemu prebivalstvu vsekakor priskočiti na pomoč, da si bo vsaj za silo postavilo domove.
Mlinar Obreza Alojzij, doma iz Slovenje vasi, pa je udaril s roko pp èipi. Seveda se je sipa pod udarcem razdrobila' m je Obreza dobU precej nevarne poškodbe na roki. — Reven Jožef», hči delavca iz Ljubljane, pa je vtaknila roko pod kolo in je pri tem dobila poškodbe po roki. — Tobijasa Stanka, prevoznika iz Ljubljane, je na Massarvkovi cesti povozil tovorni avtomobil in mu prizadejal hujše poškodbe po telesu. — Bajtarjev sin Prosen .Viktor iz Jezerskega vrha pa je doma nekje staknil puško in se z njo začel igrati. Nenadoma je puška počila in k sreči fanta samo osmodila, ne da bi eicer naboj prizadejal kakšne poškodbe. Imel je ie srečo.
Nesreče z raznimi razstrelivi so zadnje dni precej pojenjale in mislimo, da so neprestani opomini le nekaj zalegli. Verjetno je, da se bo sem in tja že še pripetila kakšna nesreča z orožjem ali Odvrženimi naboji, toda tako številnih nesreč, kot so bile pred tedni, ko so se ponesrečenci kar vrstili drug za drugim, pa menda res ne bo več.
55 letna delavka Marija Golmajerjeva, doma iz Radomelj, je padla na domači cesti s kolesa in ai pri padcu zlomila levico. — Podobna nesreča je doletela že 80 letnega posestnika Alojza Zupanca. Ko je padel s kolesa, se je precej močno poškodoval na glavi. — Dolganova Tatjana je stara sedem let in je doma iz Rodice pri Homcu. S!a je |po cesti. Kar nenadoma pa je pridrvel za njo nek avto mobilisi, jo podrl na tla in je Tatjan a pri tem dobila hude notranje poškodbe. Zlomljeni ima namreč dve rebri in nogo.
d Vlada neodvisne hrvatske države je ustanovila poseben komisarijiat, ki bo skrbel za pravilno razdelitev živil med prebivalstvo. Obenem je izšel ukaz, po katerem bo treba zbrati vse zaloge raznih vrst žita, posebno pa pšenice. Del zalog bodo ohranili lastniki, vse ostalo pa bo odkupil kouisarijat po določenih cenah. Listi poudarjajo, da je prehranitveno vprašanje eno najvažnejših vprašanj hrvaške države. »Hrvatski narod« meni, da je bivša jugoslovanska vlada zanemarja to vprašanje in da je skrbela le za zaloge srbske ivojske.
«1 Po sklepu hrvaške vlade bodo v Banjaluki postavili veliko cerkev na kraju, kjer je prej bik) jugoslovansko vojaško poveljstvo. Stavba je bila ob vojni porušena.
dOd Dobave na sedanji hrvaško-nemški meji hitro grade dvotirno železnico proti Zagrebu.
d Na Hrvatskem je izšel ukaz, po katerem Inorajo zbrati vse zaloge živil in razne vrste žita, posebno pa pšenice. Ustanovljen je poseben ko-misariat, ki mora skrbeti za pravilno porazdelitev Civil med prebivalstvo.
d V Zagreb« potekajo pogajanja med predstavniki muslimanov in predstavniki hrvaške vlade za sklenitev posebnega zakona, ki bi zagotovil muslimanom popolno versko in kulturno avtonomijo.
Smederovo zletelo v zrak
Časopis .Nemzeiy Ujzedek« poroča, da je mes,to Smederevo pri Belgradu doletela strašna nesreča. Velika količina streliva in orožja ter eksplozivnih snovi je bila nabrana v trdnjavi mesta «er je iz neznanih razlogov zletela v zrak. Eksplo-»ta je popolnoma uničila grad in dve tretjini mesta. Prizadeti so zlasti deli mesta med gradom in felezniško poefajo. Število žrtev sega v tisoče.
6'
d Na gospodarskih pogajanjih v Zagreba so
določili razmerje med dinarjem (kruno) in liro. Tudi na Hrvatskem je razmerje med dinarjem in liro določeno na 100 din za 30 lir ali 100 lir za 333.30 din.	.
d V Zagrebu bodo zgradili vojašnico za 3000 mož Obsegala bo več zgradb s kuhinjami, kopalnicami in spalnicami. Zgradili bodo tudi prostore za 50 tovornih avtomobilov in 30 motociklov ter hlev za 00 konj.
d Hrvatski rudniki in topilnice d. d. se imenuje poslej družba »Jugoslovansko jeklo«, ki obsega železarne v Zenici in Varešu in več premogovnikov v Bosni. Podjetje je zdaj popolnoma v rokah države Hrvatske.
f Janko Arnuš
V Središču ob Dravi je umrl dne 29. aprila zadet od srčne kapi koroški župnik iz Kotmare vasi g. Janko Arnuš. Z njim je omahnil v prezgodnji grob velik rodoljub, odličen kulturni delavec, človek plemenitega značaja in širokega obzorja. Najsrečnejši je bil takrat, ko je »pase! svoje dobre ovčicc«.
Po odhodu s Koroškega se je posebno odlično udejstvoval v Glasbeni Matici v Mariboru, kjer je s svojo tehtno besedo in požrtvovalnim delom ustvaril temelje temu zavodu; celih 15 let je bil predsednik pevskega zbora Glasbene Matice in je zapustil to mesto kot njegov častni predsednik. Odlično mu je tudi služilo pero, ki ga je uporabljal vedno le v prospeh splošnosti in v dobrobit pevske kulture in naših domov.
Lahka mu bodi zemlja ljubljena, ki mu bo ohranila svetal in hvaležen spomin.
d Popis zalog žita, koruze m moke so izvršili na Hrvatskem v 14 dneh. Proizvajalci so smeli obdržati do nove letine za vsakega rodbinskega člana po 50 kg žita ali po 40 kg moke ter po 100 kg koruze ali po 80 kg koruzne moke. Oni, ki pitajo svinje, pa še za vsako 3vinjo po 200 kg koruze. Presežki bodo odkupljeni in bodo proizvajalci dobili za metrski stot krušnega žila 450 din, koruze 350 din, hrušne moke 565 din, koruzne moke pa 450 din.
d Ker ie onemogočen uvoz inozemskih stroji!, bo letos najbrž veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katero se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Naj torej posestniki obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše ker je verjetno, da bodo to blago lahko dobro prodali.
d Vsi, ki so odgovorni za vojno v bivši Jugoslaviji, bodo postavljeni pred posebno sodišče je izjavil po radiu komisar pravosodnega ministrstva za zasedeno srbsko ozemlje.
. d Slovenski delavci, ki so bili zaposleni v avionski tovarni v Krafjevu, so živi in zdravi. Nekaj se jih je vrnilo domov, drugi pa so kot svo-
deU)"v 'ile mčljo.	P° ^ odWUvl «
, d % ?ua iz Srbije. Poveljnik okupacijske voi-ske v Srbiji je izdal več odredb, ki so poLbno važne za gospodarstvo in finance. Ena teh odredb ureja zaža tudi 5an5ni in valutni Vom^Na-mesto prejšnje jugoslovanske narodne banke ie -rodna banka' £
NA VRTU
ìitSXLLr* ^
odpira svet se svojstven, nov.
Cvetlične lebe kot preproga so naj k resnejša pred menoj.
V neštetih biserih po travi se lomi slati, sončni soj.
Vsi ptički — pevci naokoli prelepe hvalnice poj«. Obraz. nalahno vetrič boža. Z višave modro zre nebo.
že v zgodnjem jutru stvarstvo moli Narava vso kot en ie spev. — O vem, vsa zemeljska krasota lepote božje je odsev.
K molitvi sklenem svoji roki, v višave sončne duh kiti: «Nebeški Oče! S stvarstvom celim ■ree Te moli in èasti«
Slavko Ljubniški.
bil postavljen dr. Milan Kadoeavljevič, ki je bil do januarja letos guverner jugoslovanske narodne banke. Komisar za zasedeno srbsko ozemlje bo ravnatelj nemške narodne banke Soengen. Jugoslovanska narodna banka je prešla v likvidacijo. Jugoslovanski bankovci bodo zamenjani. Za vsak jugoslovanski dinar se bo dobilo po en srbski dinar.
d Karte m Sp. Štajerskem. Poročali smo že, da se dobe na Sp. Štajerskem živila samo še na karte, ki veljajo sa sladkor, krub ali moko, mrso ali mesne izdelke, mast ali olje, maslo, margarino. Za ta mesec ao veljavne karte od 2. do 20. junija ter bo slična razdelitev tudi v prihodnjih mesecih, tako da boota dva dneva v mesecu vedno tire* nakaznic ter bodo morali ljudje tedaj živeli od nabranih zalog. Karte »e glase na 900 gramov sladkorja, 9 kg kruha ali 7 in pol kg moke, na 1000 gr mesa ali mestnih izdelkov ter na 900 gr niasli ali pa na polovično količino olja ali 125 gr masla, od-nosno margarine.
»Nazaj k zemlji!« je klic, ki preveva sodehne mladim
d Zamenjava bivšega jugoslovanskega denarja za »rajhsmarko« se mora na Sp. Štajerskem po najnovejši odredbi izvršiti do vštetega 15. jo-nija tega leta.
d Na I liter na osebo je omejena potrošnja piva v Celju.
d Zmanjšano dela. V mariborskih tekstilni tovarnah je vedno manj dela. Sedaj delajo v tovarnah samo v eni posadi, dočim so prej v treh not in dan. Tudi zaslužek je že znižan. Nekateri predilli v Hulterjevib tovarnah so že premeščeni h gradbenim delom na Hutterjevem bloku in pri gradnji nove tovarne za sukanec. Tovarna pa ne bo začela obratovati, ker nima ns zalogi potrebnega bombai*.
d Gospodom dopisnikom. Hvala vsem, ki sle se odzvali naši prošnji. Prosimo ponovno, oglasile se z novicami še drugi I
Kdor Hoče v pokrajine bivše Jugoslavi e
> tržaških listih p snemamo: Zastopniki organizacij in trgovci, ki hočejo zaradi svojih islovnih opravkov potovati v kraje bivše J"-
Po
-------.1 »" ••^«'»■.1 ni IlUt-CJU Ml I u
poslovnih opravkov potovati v kraje roslavije, morajo imeti pravilno dovoljenja Kdor hoče v Ljubljansko pokrajino, mora v'oziti na prjstojno kvestnr.. na kolkovanrm V'.: pirju za 4 lire pravilno prošnjo. V prošnji
pirju za 4 lire pravilno prošnjo. , ,........-
mora navesti svojo zaposlitev in razložiti opravke, zaradi katerih hoče v novo pokrajino. K-;ovci naj svoje vloge pospremijo s prijwroci-om svoje organizacije. Kvestnre zaprosijo nato visoki komisariat v Ljubljani, da jim iz;» »nulla osta« za izstavitev p«itnega dovoljeni»-Kdor želi potovati v Heško pokrajino ali v Dai-........ „„ya	nar(VIn. „„„,,	, m«cijo, mora dobiti od kraljevih orožnikov za
žefa civilne uprave ^jTje	™ '«itoiOolno obrambo <CC. RR. del'.h Difesa
verner, ki bo pomagal komisa, ™| ^rr[j,oriale> pravilno prehodnico (Inscm Pa
Težko fe
ugajati
Nelc frahooski pregovor pravi: razumeti je toliko kakor odpustiti. Po naše bi se reklo: skušaj se vživeti v vlogo človeka, pa boš razumel njegovo ravnanje in ga odobraval. Zal, da ostane ta pregovor največkrat samo pregovor. Človek je namreč najbolj čudovito živo bitje na zemlji ne le radi svojih umskih vrlin, temveč tudi zaradi tega, ker jih je zmožen na tako čudovito neumski način uporabljati. Morebiti boš navedel k temu ta ali oni razlog ter skušal z njim opravičiti to resnico, vendar pa je le vir vsega zla v nerazumevanju (tako imenujemo z moderno besedo sebičnost), ki ga ima Janez do Franceta. Primer.
Nek poštenjak, njegov sin in njegov oslič ao šli nekega lepega dne na sejem. Ljudje, ki to hodili mimo, so godrnjali in se posmehovati:
Nista prišla dalje kakor sto korakov, ko zaslišita vpitje:
»Glej ju, okruinežal Saj bosta ubila tistega revčka! Ali sta brez glave ali pa brez srca.«
»Janez, tudi tako ne gre. Poskusiva pa zadnje, kar se da narediti. Pojdiva z ósla ter ga vzciniva na ramena. To bo še najmanjše zlo.«
. CJlej, .glej, osel je brez tovora, ona dva
Sesta peš.«
če pravi tedaj: »Poslušaj, Janez! Ljudje lama posmeliujejo. Vsedi se na osla.« Janez kot poslušen sin skoči takoj na osla.
Gresta nekoliko dalje, toda ljudje spet godrnjajo in pravijo:
»Glej, narobe sveti Sin, mlad in zdrav, jaha osla, starček pa mora zraven njega peš.«
»Si slišal, Janez? Res je, tako ne gre. Doli, bom jaz za jahal!«
Nadaljujeta svojo pot, in spet prihajajo drugi ljudje, ki se jim vsa stvar ne dopade ter pravijo:
»Ta človek je pa res brez srca! On je velik in močan, pa je na oslu, sin pa revež, mora hoditi pei zraven njega. To je pa res škandalozno!«
»Tudi tako ne grel« pravi poštenjakov«. »Tudii Ji imajo svoj prav. Pridi še ti gori, bomo videli, če bo ie kaj spotakljivega.«
Večje število osebnih vlakov so začasno ukinili v Romuniji
Znani nemški boksar Sehmeling ni padel na Kreti, ampak je živ, poročajo iz Berlina.
18.000 Judov je Se vedno " srbskem Belgradu.
Iz Julijske pokrajine
Nov doktor prava. Na visoki Soli v Padovi j«
bil te dni proglaien za doktorja prava g. Ernest Jazbec iz Svetega pri Komnu. Mlademu doktorju čestitamo!
Trini dnevi v Krminn. Pred nekaj dnevi j« znova oživel izvozni sadni trg v Krminu. V zgodnjih jutranjih urah pripeljejo vsak dan sadjerejci in kmetovalci iz Zap. Brd in iz krminske okolice svoje pridelke, zlasti (einje in vrtnine na Trg XXIV. maja, ki je Uvozno sejmišče. Kupčija se prične ob testih zjutraj. — Vsak petek v mesecu je v Krminu semanjski dan za govejo Sivino, svinje, ovc» ter za semena in sadike. Radi ugodnega vremena je bil zadnji tržni dan v petek, 6. junija, prav dobro obiskan.
V poletje brez pomladi. BinkoStni prazniki so nam prinesli lepe sončne dneve. V soboto pred prazniki smo imeli Se močan naliv, ponekod ■ sodro, potem se je pa vreme ustalilo in smo uživali Jasne in tople dneve do petka, ko se je. začelo nebo zopet odevati z oblaki in nas je presenetila grozeči naliv. Prijadrali smo v poletje, ne da bi kaj posebno občutili prijetnosti opevano, in zaželene spomladi. Se pred dnevi so bili večeri tako hladni, da površnik ni bil nič odveč, to dni nas je pa že grelo in so postali že telovniki pretežki» Upajmo, da bo nam vsaj poletje prineslo ugodna vremena in nas ne bo trlo neprijetno deževje)
Važno za kmetovalce. Ministrski odlok z dns 30. maja, ki je stopil 2. junija v veljavo, določa: Vse količine sena, slame, pšennice, rži, ovsa in ječmena morajo ostati na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove in se ne smejo odstopiti ali prodati. Posestniki sena in slame morajo v teku 14 dni javiti vse množine, ki presegajo njihove vsakoletne lastne potrebe. Nove pridelke sena je treba naznaniti v prvih petih dneh vsakega meseca, slamo pa 10 dni m> mlatvi. Predpisani obrazci za naznanitev zalog se dobe pri županstvih in se tja tudi vpošljejo. Izvoz sena in slame iz pokrajine je prepovedan.
p Smrt pilota Slovenca. Dne 3. maja je v letalski borbi nad Egejskim morjem padel 23 letni pilot narednik vodnik Alojz Trpin iz Trsta. Njegov, poveljnik je izjavil, da je z njim izgubil enega; svojih najboljših podčastnikov in občudovanja vrednega letalca.
p Nad 155.000 ha znaša površina zemlje, ki je letos v Italiji obdelana s sladkorno peso. Zlasti ugodna letina se obeta v severnih pokrajinah.
p Tadi Albanija spada k življenjskemu prostoru Trsta, pišejo tržaški listi.
p Javna morska kopališča so otvorili 7. junija v Trstu.
p Proti sekanja oljk. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je z ozirom na to, da so ne« kateri začeli sekati oljke in uporabljati les za kurivo, izdalo strogo odredbo proti takemu negospodarskemu ravnanju.
p Nesreča za nesrečo. V Bovcu je 48 letni zidar Angelo Florjan padel z ogrodja na stavbi tes si zlomil nogo in roko. — V Gorici je 27 letni delavec Rudolf Faganel iz Šempasa med delom tak« nesrečno padel, da »i je prebil lobanjo in dobil še druge poškodbe. — Josip Trnovec, 53 letni delavec iz Kromberga, si je pri kopanju ilovice zlo« mil ključnico. — Josip Trpin, 51 letni delavec it Slapa pri Vipavi, je padel s čeSnje in dobil precejšnje notranje poškodbe.___
1000 ton žita, namenjenega za prevoz na Angleško, je zgorelo nedavno v ameriškem pristani« šču New Jerseyu.
Veliko pozornost je vzbudila vest, da so M Stiri italijanske podmornice iz Rdečega morja po dolgi poti okoli Afrike srečno vrnile v domovino.
Prva električna cestaa železnica na svetu jat stekla pred 60 leti med Berlinom in liebterfelskim predmestjem.
Na Madžarskem bodo v začetku novega šolskega leta ustanovili tri nemške srednje Sole, in sicer v mestih NemetboH, Nagy-Karoly in Baia.
Bivši nemški cesar Viljem II. je 4. junij« umrl v gradu Doornu na Holandskem. Vladal j «t v Nemčiji od leta 1888 do leta 1918.
Čez reko Tibero v Rimu bo v kratkem 23 m(H stov; doslej jih Je bilo 17. Vedno vetji prometl
a*- Zupani — sporočajte nam sezname konj in druge živine, kl Se niso v rokah lastnikov!
Višinski vodnjak
Žitna polja dozorevajo
Pastir s čredo prašičev
Kmečka visoka stiskalnica
Topoli v pok nem soncu
Bodi zvest naročnik ,Domoljuba'
Veter hladi poletno vročino
Polje in gozd se menjavata v soncu
Drevesa v pričakovanju deijn
Cerkvica na hribu — značilen slovenski motiv
France Jakliči
Razglasila ga je
Dogodek iz kmetskega življenja.
Obrnil se.je tedaj:
»Kaj hočeš? Dobro, da sva oba stara. Sicer bi lahko nastalo kakšno govorjenje.«
Naslonil se je tedaj na koso, ki jo je vzel g rame in posluhnil.
»Nekaj ti bom povedala, oče Plahutale
»Zato te čakam.«
»Tvoj sin je očel«
»llahaba!«	. ...	.
»Se ti dobro zdi, kaj ne? Njegov sin je pa pri nas.«
»Hahaha!«	. . ,
»Luka je ime otroku, ki ga je imela moja hči s tvojim sinom. Zdaj veš!«
»Hahaha!«
»Morda pa Se tvoja Hči ne ve. s kom je. Poznam te! Grunt ti diši!« se je odrezal stari.
»Kaj je pa tvojemu dišalo? Tvoj sin je. oče, zdaj pa glejta ti in tvoj sin in vsi, kar
vas je, da se zdaj vse poravna. Izlepa!«
»To bomo že govorili I Tvoje besede mi še niso dovolj. Kdo ve, kje ga je staknila?«
Kaj pravi Plahuta? Ali 1» Plahutovka poslala kakšen priboljšek otročnir.i? Kako se je držal Tonček?	.
To bi bili radi izvedeli pri Klešnikovih in so obračali ušesa na vse strani, da bi pre-stregli kak glas o tem, in Kaj/arico so bili poslali na poizvedovanje, da bi bila ovohala, kaj se godi pri Plahuti.
Čez nekaj dni je pa prišla h Klešnikovim ženska, ki jo je bil poslal Plahuta.
Ko je bila ogledala novorojenčka in ga stisnila za nos, je pa spregovorila-
»Jaz nič ne rečem. Plahuta so mi naročili, naj povem: Kakor hitro bodo izvedeli, da dolžite Tončka, bodo tožili. Mir hočejo imeti. Tonček ni bil! Poiščite si drugega!«
Ženske so zagnale krik, tudi Kajžarica je pomagala, toda Plahutov* poslanka je samo skomizgovala:
»Privijala sta ga oba, oče in mati! Hudo sta ga stiskala. Toda Tonček ni priznal. Zarotil se je, da še ni nikoli pogledal ene take, kakor je vaša. Morali so mu verjeti.«
To je še povedala in šla, ker je bila opravila.
Tako so bili Klešnikovi izvedeli, akoravno drugače, kakor so si želeli.
V.
»Vsa vas aaj izve, kdo je bili*
Ko je bila Klešnikova Katra že iz postelje in se ni bilo treba več bati kakšnih slabih posledic za njo in sinčka, ako bi se nekoliko bolj pognala, se je Klešnikova družina posvetovala, kaj bi se ukrenilo v zadevi matere in otroka in kako bi se prijelo, da bi se prej in gotovo prišlo v tej stvari do cilja.
Vsa hiša se je postavila za nesrečno družinsko članico, ko je bilo treba dokazati, kdo je oče najmlajšega družinskega člana, tako, da bo očito na vse strani in da se žalostni junak ne bo mogel prav nič izmikati.
»Toži! — Takoj toži!« je predlagal brat. »Ko bo sodišče govorilo, naj pa toži stari. Ta bo nam grozil in prepovedal praviti resnico?«
»Stria bi starca oholega! Sto tožba bi mu naperila brez vsega usmiljenja!« je vpila Klešnica. »V sramoti bi ga utopila!«
»Tožitel«
»Starega? — Fanta, ki nič nima?«
Pokazalo se je prehitro, da bi bila tožba precej kočljiva.
Starega tožiti se ne more, ko vendar ni nič prizadet, fant pa ie nič nima, ter mu ni kaj vzeti.
Tako se je pokazalo, da Klešnikova Katra ni takrat prav nič mislila.
Zdej, ko je stara benttla. kam je gledala tedaj, je jokala Katra tako bridko, da se je bratu prav v srce smilila in je kričal:
»Poročiti jo mora! Luka mora imeti očeta!«
»Tudi jaz tako pravim!«
Samo tf težava je bila, ker se je Tonček Plahutov branil očetovstva in se je grozil, da bo Katri in stari Klešnici stopil na jezik.
V zadregi se je stara znašala nad hčerjo in otrokom, da je naposled Jurij odločil:
7»
»Luka mora k Plahutu. Tisti smrkavec naj ga ziblje. Stan naj ga pestva in si ga «Rieda; morda bo opazil na otroku poteze, ki so lastne njegovemu rodu.«	...	... j
Mlada mati je pa zajokala in se rotila, da ne da otroka od sebe. da gre rajše z njim po svetu od praga do praga.	.
Tedaj se je pa oglasila Kajžarica, ki je imela tedaj važno besedo v zboru Klešnikove družine:
»Ilm! Ta stvar ni kar tako.«
Vsa družina je posluhnila.
»Mati ne bo kar tako otroka odvrgla. Tudi njen je. Tudi ni neumna, da bi se zavrgla. Najprej je treba otroku varuha, ki bo tožil. Katra, saj to boš pač lahko izpričala, da je samo Tonček Plahutov Lukov oče.«
»On, pa nihče drugi!«
»Jaz nič ne dvomim, pa tam v sodniji so natančni in hočejo vse vedeti. Bog ve, kako se bo ta negode otresal in se bo stari Plahuta izvijal. Najbrž ne pojde tako gladko, kakor je šlo osorej.«
»Ti!« se je zagnala stara proti hčeri in ji vrgla psovko, kakršno more dati mati hčeri le v razdraženi žalosti.
»Nič se ne ženil Kar je, je! Nikdar več se ne da popraviti,« je mirila izkušena Kajžarica. »Težava je le, ker negode še nima let in nima nič premoženia, da bi se seglo po njem. Prisiliti starega, da bi se tako z lepo pobotali, kakor kaže, tudi ne bo mogoče Pustiti v miru, se pa tudi ne sme, zakaj pustili te bodo samo z otrokom.«
»Saj sem rekla, da ai boš kaj nakopala,« je planila vmes stara.
Kajžarica jo je odrinila z roko in nadaljevala:
»Katra' Pustiti ne smeš te stvari, da bi se ne pozabilo. Ljudje morajo vedeti, kdo je oče tvoejga otroka. In zato ti rečem: Razglasj ga! Vsa vas naj izve, kdo je bil! Vsa fara naj ve, kaj je Plahutov Tonček! Tn vsa dekleta daleč naokrog morajo vedeti, kakšen je Tonček, ako bi se še kaj slinil okrog njih!«
Ko je pa Kajžarica razgrnila svoj načrt in je Katra izvedela, kaj bi morala storiti, je pa otresala:
»Ne! Ne! Tega pa ne storim! Preveč bi me bilo sram «
Zdaj sta ji pa mati in Kajžarica tolmačili poglavje o sramoti.
Mati ni izbirala besedi, zakaj vedela je pač, da jo hči ne bo tožila zaradi žaljenja časii, a Kajžarica je govorila bolj resnobno in
Erevidno, dasi bi bila tudi lahko rekla kakšno esedo, ki bi jo bila spekla.
Tako je pa le še poudarila:
»Sramota gori, 3ramota doli! Nič več se ne da popraviti. Tačns pa te ni bilo nič sram? Kakor jaz sprevidim, je zdaj edino pametno, kakor sera svetovala. Razglasi ga, dokler ni prepozno! Zdaj je še čas. Lahko pa vse zamudiš in potem še s prstom ne boš smela pokazati svojemu sinu njegovega očeta.«
Končno je bila Klešnikova Katra prenehala ihteti in tudi razum se je bil ohladil, da je mogla trezno premišljevati o nasvetu Kajžarice.
Pregovarjanju izkušene starke in živahnemu dokazovanju matere, izrečenemu s primernimi grožnjami in pretnjami, se je mlaaa mati, Klešnikova Katra vdala, obrisala solze, nar> dila se trdo in je rekla:
»Naj p« še njega pokrije sramota!«
VL
»Toaiek Plahutal Ti ai očel«
Nedelji».
Iz farne cerkve so se vsipale množice. Najprej se je razletdla z velikim šundrom šolska mladina in podivjanci, ki jih ne doseže več roka učiteljeva. Za njimi so prišli fantje in se postavili pred cerkvijo v prednjih vrstah. Potem so se jim pridružili vse naokrog Se možje. Za njimi je začel vreti iz cerkve ženski svet.
Pač so postajale pred cerkvijo žene, toda dekleta so jo ubrale kar domov. Mimo fantov gredoč so pogledale po njih, oči so se srečale in potegnile fante s seboj, kakor bi jih poganjal vihar. Kar nekam pomešali so se, potem
pa šli kakor na perotih no cestah in potih, ki drže kakor žarki od cerkve na vse strani.
Za njimi so se vzdignili možje, žene in postami lju-lje, vsi zadovoljni po opravljeni dolžnosti.
Po vseh potili se je govorilo živahno in glasno, ker iz ccrkve gredoč ni čas za skriv-nostua pogovarjanja. Med fanti in dekleti se je pa razlegal smeh in je prodirala beseda dovtipna in veselo zbadljiva, ki je izzivalu zu-smeh in enak odgovor.
lonček Plahuta se je gibal sredi krdela. Razgovarjal se je s fanti in dekleti, šalil se in dražil ter odbijal nagajive dovtipe z enakim orožjem.	.
Ilej! Kako kratkočasna je nedeljska pot iz ccrk vc
Tonček ni bil kak pustež. Čeprav Se ni bil iz vojaških let, se ie vendar obnašal med tovariši kakor fantovski vojvoda. Njegova beseda je bila že drzna in oblastna, zakaj doma je bil z grunta in tudi postava njegova je bila očitna. Kar je pa manjkalo, je še naredila obleka.
Ruševec je izzival na kastorca nekoliko na stran okrenjenem.
Hej! Dovolj prijateljev je imel med vrstniki, dovolj tovarišev, kadar je bilo treba kaj zaigrati.
Plahuta, premožni Plahuta, je bil njegov oče, ki mu je bilo všeč, ako se je Tonček nekoliko pobalial in razmahnil in tudi mati je bila nanj ponosna in je primaknila, kadar oče ni dal toliko, kakor si ie želel sin.
Tončku ni bilo enalcega daleč naokrog.
In tako ni čudno, da je zahrepenelo po njem mursikaketro dekliško srce, dovzetno za lepo zunanjost.
Vse srečne so bile. ako so mogle govoriti ž njim. ne samo vaške, temveč tudi iz sosednjih vasi.
Plahutov Tonček!
Vrste so se stisnile v vaške ulice. Čez nekaj trenutkov bo odmevalo po vasi. Dekleta iz vasi bodo stopile iz vrste, fantje bodo krenili vstran ln nekoliko zmanjšano krdelo bo drvelo naprej. Zadnje besede, zadnji za ta hip prihranjeni dovtipi lete iz krdela in zopet nazaj.
Hoj!
Takrot so se pa začeli ustavljati prvi sredi vasi ia za njimi so morali vsi arugi pridržati korake. In kakor ba povelje so obrnili glave tja, kjer je vštric ceste, sicer nekoliko stran, bil pod, ki je Plahutovi hiši najbližji Pred podom na pragu je pa sedela ženska z razgaljenimi prsi in je dojila. Ruto ai je bila potegnila precej na oči	•
V njo so se bil zagledali prvi in za njimi vsi drugi; iz radovednosti jim je bila zamrla za trenotek beseda.
»Kdo je ona, ki se je ustavila skoraj na cesti v trenutku, ko poišče mati kotiček, v katerega ne prodre tuja radovednost?«
In že so jo spoznali nekateri ter izdali:
»Klešnikova Katra!«
»Katra? Kaj pa prenaša todi?«
In že so pospešili korak prvi, ki so ga bili pridržali in vrsta za njimi se je začela pomikati.
Vštric poda je prišla gruča, v kateri je Plahutov Tonček imel prvo besedo. Ruševec je predrzno plaval nad gručo.
Tedaj je pa nastopil trenutek, katerega je Klešnikova Katra nestrpno pričakovala. Odtr-
6ala je otroka naglo od prsi, da je zajokal, je rž vstala, vzdignila otroka pred se in ga kazala:
»Tonček Plahutovi Lej fa Lukcal Tvoj jet Ti si oče!«
Z vso močjo jc sunila prve besede »n je gol čaja, da je njen glas napolnil vso vas, da ga nihče ni mogel preslišali in je moral iz radovednosti posluhu i t i.
»Samo ti si oče! Samo ti. Tonček Plahutovi Zakaj se me sramuješ? Pestovat pridite
Zdaj je moral vsak vedeti in hipoma so se obrnili prvi in silili iz radovednosti nazaj, oni pa, ki so bili še daleč zadaj io ao slišali glas. pritiskali so hitreje.
»Kaj pa je? Kaj je vendar?« .
Samo Plahutov Tonček ni bil čisto nič radoveden in navzlic gneči, se je naredil krog njega hipoma precejšen prostor. Dekleta, ki so se malo prej skoraj zarivale vanj. da je moral biti skr«ino previden, da ni katere pohodil, so kar odskočile.
»Plahutov Tonček?«
Glas začudenja je šel po vrs'.| gor iin doli, zduj, ko je bil razglašen.
»Oče jc žel L ii k ca ima!«
Še so se slišali prvi vzkliki, ta in oni je bil prasnil v zusineh, pa veutlar še ni bil čas zbijati šale. Besedo je še imela Katra in je igral še posebno vlogo Plahutov Tonček.
Uprli so oči in nastaviti ušesa v Katro, ki je vziligovula in ka/oča Otroka vpilo, kar se je dok):
»Pridi ga vendar pogledati Tvoj je. Lukec je tvoj! Zukuj se ga zdaj sramuješ? Mene pa tudi poznaš?«
O, to je bilo smeha!
Plahutov Tonček, drzen in objesten, naenkrat ni vedel, kaj bi naredil. Pogrezniti se ni mogel, drugače izginiti tudi ne, spustil se je tedaj v prisiljen zasmeh, ki je pa takoj zamrl, ko je videl, da mu nihče ne pomaga.
Osramočen.
Zavedel se je tega, pa je zarentačil ves srdit:	„ .
»Ti prokleta... til Poben se mi!«
»Tako? Kaj si pu ti? Poznaš samo mene? Spoznaj še sebe! Lcj ga! Tvoj je!«
Posmeh ljudi ga je zdražil 5e bolj. Najrajši bi jo bil raztrgal. Zagnal se je proti nji, a žc so ga ustavili nekateri previdnejši. Izognil so je tedaj in skočil k bližnji skladovnici in je segel po polenih.
Že so zletela nekatera proti ženski, ki se je. pa ročno umaknila, da je niso zadela.
Besede, ki jih je ona vpila in klicala, so bile pa zanj huje, kakor če bi se bila vsa skladovnica polen nanj zvrnila.
Pomagati si je hotel še nadalje s prekli-mjevitnjeiu in s poleni.
Tedaj ga je pa močna roka stisnila za vrat, da je spustil polcao ia segel po roki, ki mn je jemala moč.
»Marš domov!«
Oče je bil, ki ga je bil pograbil s trdo roko. Z drugimi je bil prišel od fare. Š und ran je na vasi ga je vzdramilo, da je stegnil korak.
Takoj je spoznal položaj. Seveda še ni bil čas premišljevati in sklepati. Samo končati čimprej igro, v kateri njegov sin ne igra preveč zavidljive vloge.
Doseči ga jfc moral prej, preden se še bolj ne zaplete; zrtkaj dokazovanje s poleni je .vendar le nevarno na obe strani.
Pognal se je tedaj med ljudi, jih odrival
na (lesno in na levo, ter dosegel sina, preden je bilo kaj hujšega.
Sin se ga je zastonj otresal. Okrenil ga je proti hiši.
>l'oberi se!«
Pokazal mu je pot v hišo in ga še enkrat aunll, da se Tonček ni mogel več obotavljati.
Vse se je vršilo naglo. Veselje, ki je šumelo na vasi. je pričalo, da so se ljudje iz-borno zabavali ob dogodku, ki jih je bil kar presenetil.
Ošabnost pa vendar ni dala staremu miru, da bi bil po tihem muzo umaknil tja, kamor je bil zaobrnil sinu.
Obrnil se je in zagnal nekaj kletvic in robatih besedi tja pred pod.
»Ilahaha!«
■ Zdaj je pa še stari izvedel marsikaj. II Katri sta pristopili Ktešnira in Kajžorica ia za vsako, ki jo je izpesnil Plahuta, jih je dobil deset nazaj, da je moral obmolkniti.
Ko ni imela Katra nobenega Plahutovega več pred očini — mati je bila skrivaj za'vrtini smuknila mimo — ie pritisnila otroka zopet h prsoiu in se podala z muterjo in Kaj/irico domov zakaj dosegla je bila, kar se je biU namenila.
Vsi pa, ki so bili obstali ter so videli in slišali, obrnili so se in šlo svojo pot. Z njimi je pa šla novica, ki se je razširila po vsej furi:
»Plahutov Tonček je oče!« ........___ , -
Ji minih
Sv. Gregor. Na binkoštno nedeljo zjutraj je
Firičelo goreti gospodarsko poslopje posestnika vana Modica. Kljub temu, da so naéi zares marljivi gasilci ogenj kmalu zadušili, trpi imenovani posestnik občutno škodo na "raznem gospodarskem orodju. —• Iz vojske se še do danes ni vrnil Jože Adamič, pes. sin iz Andola. Želeti je, da je živ in zdrav ter da se kmalu vrne v hišo očetovo.
Ii ljubljanske okolice. Trava je precej visoka, vendar zaradi dolgega deževja ni, kakor bi morala biti. Ce bo trajno lepo, se še lahko popravi. V ljubljanski okolici smo preorali veliko ledine v njive in zato je verjetno, da bo živinske krme manj in da bo dražja kot lansko leto, ko so prodajali seno po 2 din, pa tudi po 2.50 din za kilogram.
Središče ab Dravi. Dne 29. aprila je umrl pri nas cd kapi zadet koroški župnik iz Kotmare vasi g. Janko Arnuš. Bil je velik rodoljub in odličen kulturni delavec. Vzornemu duhovniku bomo ohranili časten spomin.
Kvrešček. Na binkoštni ponedeljek je bilo pri nas izredno mnogo izletnikov, zakaj imeli smo žegnanje. Že dopoldne je prišlo h službi božji do tisoč ljudi V koči je zmanjkalo jedi in tudi za pijačo je že bila trda. Cele vrste romarjev in izletnikov so se . o mraku vračale skozi Želimlje dale na vse strani. — V nedeljo 8. junija so napravili k nam izlet kongreganisti od D. M. v Polju pod vodstvom g• kaplana Vukšiniča.
Jeiiea. Oni dan popoldne Je nastal požar v gospodarskem poslopju upokojenega železničarja in posestnika Jožeta Avbija. Vnela se je tudi hiša in kaj bitro je bilo vse v plamenih. Prihiteli eo gasilci iz Ježice in Stožic. Pomagali pa so tudi italijanski vojaki. Stanovanjski del hiše so rešili. Kako je nastal požar, ni znano.
Domiale. Pri nas je bilo do zadnjih dni dovolj govejega mesa po ceni 18 din za kilogram. Zdaj je pristojna oblast prepovedala nakup živine v sosednih občinah in je zato nastalo pomanjkanje govedine.
Cerknica. Trave ne kažejo posebno dobro. Zemlja je od dežja precej zbita, kar ovira tudi rast koruze in krompirja. — Ob raznih potih so celi kupi betonskega materiala iz porušenih betonskih opor, ki jih je svoj čas zgradilo bivše jugoslovansko vojaStvo. Zdaj so polja očiščena bivše vojaške navlake. Pomagali so tudi italijanski vojaki. Mnogo kmetov še ni našlo svojih konj.
Trebnje. Tukajšnji domačin tovarnar g. Ivan Ban je imenovan za okrajnega župana petih dolenjskih občin. Trebnje je že od nekdaj gospodarsko križišče Mirenske, TemeniSke, Dobrniške in Svelokriške doline Upamo, da bo g. okrajni župan mož na svojem mestu. — En vagon moke je prišel te dni za Novomeščane, drugi vagon pa je ostal pri nas.
Vinice v Beli krajini. Nedavno sta se tu poročila poštna uradnica v Dragatušu Mieika Mi-helič, hčerka znane gostilničarke na Vinicah, in inženir Rado Cotar iz Ljubljane: Mnogo sreče!
Kočevje. Največ lesa iz naših gozdov izvozimo na postajo Slralo pri Novem mestu. Precej
Rabljeva roka
Spisal J. Fletcher Rajr.
Poslovenil Franc Poljanec.
In pomolil je ovčarsko palico, človeški sre-dincc dolgo; in ovco in majhne jasli, vse iz lesa izrezljano. Pogledal me je, kakor da ga je sram, in obraz mu je zardel kakor dekletu.
»Ti vefi, da se je tleček o takih rečeh veliko pogovarjal z Bartimejem, jaz pa svojega otroka nimam.«
In odprl je bisago, ki jo je nosil, in mi pokazal dar! vseh mož iz delavnice.
»Vidiš, vsi smo slišali, kaj se je zgodilo, in vsi ga imamo hudo radi: celo jaz, ki ga je moja roka svoj čas zadela. SnoC-i, ko sem ležal v celici, sem veliko nanj mislil.«
Za trenutek sein postni. V svoji žalosti sem bil pozubil, kako smo Proba vrgli v ječo; in zdaj je hodil zraven mene.
»Toda ti,« sem dejal, »kako si ti prišel sem? Zdi se mi, da sem te pustil v notranji ječi.«
»Ejl Ko se je zdanilo, so mi pa duri odprli.
Licinij mri ie nekaj pravil o tem, kaj sc vojaku spodobi, pa se za to, kar mi je rekel, nisem menil, in zdi se mi, da se tudi on ni.
In nato je predme postavil jedi in mi velel v delavnico.«
Mislil sem na besede, ki jih je bil rekel Pilat, in sem razumel. Tačas sva prišla do vrat mojega stanovanja.
»Noter siopi, Probus,« sem rekel, »na svoje oči bos dečka vide!.«
Na pragu je obstal, kakor .da se boji vstopiti. V srcu sem pa vedel, da je üel z menoj s io mislijo, da mu porečem, naj otroka po-
gleda. Nikoli ga prej nisem videl tako boječega.
Skup sva stopila v hišo
»Ali mu je dobro?« sem prašal Suzano.
»Počiva,« je rekla, »Mati Marija in Joana iz Betlehcma sta bili pri njem, ko te ni bilo. Videli sta, kaj je storil na griču. Toda do opoldne nista slišali tega, kar ga je doletelo na cesti. Dolgo sta sedeli pri njem in ga tolažili. Rekla sem jim, da mu nihče ne sme jx>ve-dati toga, kar se je zgodilo na Golgoti. On ne ve nič tega, kar se je zgodilo od dne, ko je gledal Jezusa pri tempeljski stebriščih.«
Odšla sva v spalnico. Oči so mu zažarele od veselja, ko me je zagledal. Ah! če se je spomnil vsega, kar so bile le njegove oči videle, kako bi mojel še kdaj v nje pogledati? Mislil sem na sočutni pogled v obrazu Nazare-čana, ko so Kvintus in žene dečka odpeljali. Morebiti je ta, ki je slepcu oči odprl, mogel Ilermu oči razuma zapreti, za vse, kar je bil videl.
»Oče,« ie rekel, »Marija, prelepa Mati, in Joana s srebrnimi lasmi sta prišli sem k meni. še enkrat sta mi pravili o njegovem rojstvu in o betlehcmskcm hlevu. Ejl in še veliko več, česar nisem vedel. Take čudne reči, oče! Hej, Probus, kàj se za očetom ti skrivaš? Ali si tudi prišel?«
»Sem, otrok moj. Prišel sem, da ti voščim zdravja.«
»Zares sem vesel, da te vidim. K očetu tulè sedi, da ti bora mogel v obraz gledati.«
»Ali te hudò boli, sinko moj?« sem ga prašni.
»Kadar mirno ležim, oče, me samo malo. Truden sem pa .vedno in bi kar spal. In kadar spim, v sanjah \idim Njega.«
»Potem pa spi, otrok moj, spi, pa ti bo bolje.«
»Ne, zdaj pa ne bor» spal, ko si ti pri meni.
Ali si danes videl Jezusa? Vem, da je v mestu.
saj sem g» pustil na tempeljskih dvorih. Če ga boš videl, ali mu poveš o meni, da naj pride in me ozdravi?«
»Bom, sinko moj.«
»Poslušaj me, oče. Prosil sem Mater Marijo, naj mu pove, pa mi ni nič odgovorila, ampak je glavo proč obrnila in zajokala. Zakaj ne prkle On? Jaz čutim, da me v kratkem obišče. Potem pa ne bom več čutil bolečin ali trudnosti. Ali bi ga ti ne hotel poiskati?«
»Da, sinko moj,« sem dejal jaz. »Do, otrok moj,« je dejal Prob etr
'robus in se obrnil, in vzdih je pretresel njegovo mogočno postavo.
»Ali se še iz njega norčuješ?« je prašal llermas z žalostnim, očitajočim pogledom na obrazu, saj ni razumel, kij se je bilo dogodilo. Na kar se je Probus dolgo in zamišljeno zagledal v dečka in dejal:
»llermas, sin moj, zoper Galilejca sem bojeval svoj zadnji boj, in on je zmagal; dasi ne z močjo meča ampak s svojo odpuščajočo ljubeznijo. Ali veš, da so gobavci iz grobov šli k njemu, in on se jih je dotaknil in jih očistil? llermas, to ti pravim, da se je tisti Jezus prav tako dotaknil mojega malopridnega srca.«	■
Proba sem kar gledal in se čudil takim besedam, ki so prihajale iz njegovih ust. »Mi boš ti Jezusa pripeljal?« je prosil. Probus je glavo sklonil, saj otroku ni mogel povedati, da je Galilejec mrtev.
Glavo sem obrnil proč. Tega nisem mogel več prenašati. Vstal sem in rekel:
»Probus ti ima nekaj povedatL Se že vrnem.« Šel sem k Suzani.
»Žena, deček ima le malo bolečin. Meniš li, da je zdravnik Atilij povedal narobe?« — ln zmislil sem se na svojo molitev na vrtu, samo iz sramu nisem o njej govoril.
»Atilij je odšel, komaj uro bo tega. pravi, da preden jutri sonce zaide — —
P« On
los« predelamo «e doma, saj so «b mnogih naših «otočkih tage. Včasih smo von» deske na sejme, zdaj jih pa prodajamo naravnost rasnim kupcem. Izdelujemo pa tudi razno suho robo. Okrog Ko-čevia so Se gozdovi, kjer še ni pela sekira in ki jim pravimo pragozdovi. Med te prištevamo Kopo nad Koprivnikom in pragozd v podsteniškem oko-išu ik obsega skoraj 00 ha pravega pragozda.
Puliero nad Višnjo goro. Zdaj je pri nas res lepo, ker je vse v najlepšem zelenju. Tudi postre-žen je še vsak po starem običaju. Na Polževem lahko dobiš hrano in stanovanje.
Trebnje. Požar je nastal v Pehanijevem gospodarskem poslopju. Zažgal je najbrž neznanec, ki je tam prenočeval in po neprevidnosti vrgel v seno goreč ostanek cigacete. Požrtvovalni miličniki in vojaki so požar opiejili.
Novo mesto. Dosedanji okrajni načelnik za novomeški okraj Vinko Vidmar je bil premeščen k Visokemu Komisariatu v Ljubljano. — Politični komisar za Novo mesto dr. Oto Griselli je prevzel svoje posle. — Prav pogosto je sedaj videti, kako pred hišo sedita mlad študentek in italijanski vojak in drug drugemu pomagata preko prvih težav dollej nepoznanega jezika. To sodelovanje bo popravilo staro napako dosedanje prosvetne politike, ki je učila vse mogoče jezike, samo sosedovega ne, z izjemo ministrovanja dr. Korošca. — V dosedanjem obsegu obratujeta tudi obe predilnici. ki trenutno živita od surovin, ki jih je prejšnja Jugoslavija dobila iz Rusije. Zaenkrat se še ne da povedati, kako bo v liodoče urejeno vprašanje surovin, ki je v tekstilni industriji v bivši Jugoslaviji povzročalo velike preglavice, saj je že skoraj grozilo, da bo velik del tekstilne industrije moral prenehati z obratovanjem.
Dolenjske Topliee. Po odredbi italijanskih oblasti so se pojavili že povsod poleg slovenskih tudi italijanski napisi. Po javnih prostorih so tudi napisi, ki opozarjajo na pozdravljanje po rimskem načinu. — Vojaštvo napisuje po hišnih stenah razne Ducejeve izreke. — V naš topliški kraj so nedavno prišli zastopniki italijanskih oblasti. Gospod Civilni Komisar okrajnega načel-stva iz Novega mesta si je ogledal razne zdraviliške in kopališke naprave. Obljubil je zdravilišču vso gmotno pomoč.
Slovenska krajina. Naši krajini se z zasedbo madžarskih čet obetajo drugačni časi zlasti v šolskem in jezikovnem pogledu. Prekmurci se bodo v madžarščini odslej imenovali »Vendi«. njihova zemlja pa »Vendvidek«. Novo knjižno ustvarjanje hoče pretrgat! vse vezi s »kranjščino« in se po-
vrniti k jeziku Kflzmiča in drugih prekmurskih piscev preteklih stoletij. Akademska mladina kar kor tudi šolanri sploh so potegujejo za priznan e knjižne slovenščine. Nekateri krogi pa zastopajo stališče, da je spor za jezik odveč in nai se vpelje povsod samo madžarščina.
Z Dolenjskega. Pred tedni smo opazovali po raznih dolenjskih cestah polno konj, ki so jih kmetje od raznih krajev vodili proti domu. £daj obiskujejo konjski mešetarjl kmetije in ogledujejo in kupujejo lepe živali. Za par dobrih konj — od tretjega do šestega leta — ponujajo 50 do 60 tisoč din. Te dni je neki Metličan prodal tri pare konj za 165.000 din.
Vrh pri kočevski Kari. 21 letni Obramovi« Drago je šel oni dan i bratom Joietom k strugi Nežice, da bi tam preskusila najdeno ročno granato. Ko sta dospela na meato, ja brat Drago odvrgel nevarni predmet v vodo. Ker pa granata ni eksplodirala, sta to strašno orožje spet potegnila na kopno. Zavedajoč se nevarnosti, jo je brat Jože takoj odkuril. Pičlih par sekund potem je že nastala strašna eksplozija. Nevarno zadet se je brat Drago zrušil na tla in obležal v mlaki krvi. Njegovo stanje je zelo resno.
Velika Loka pri Višnji gori. Žegnanje svetega Antona v novi »erkvi na Veliki Loki pri Višnji gori bo v nedeljo 15. junija ob 11. C'a-stivci sv. Aniona, pomagajte pokriti dolgi Notranjščina cerkve je že dovršena in lepa, zunanje lice pa kliče na pomoč
IVsnira pri Mariboru. Te dni sta odšli po večno plačilo posestnica Josipina Hojnikova in 74 letna zasebnica Ivana Kušarjeva. Naj počivata v miru!
Slovenska Bistrica. Pri Sv. Jožefu je padel s kolesa in dobil smrtne poškodbe 67 letni železniški upokojenec Jakob Ambrož iz Maribora. — Večni mir!
Reteče pri Skofji Loki. Huda nesreča je zadela v torek zvečer Hafnerjevo družino iz Gode-šiča. 9 letna hčerka Tončka je bila poiK>ldne sama dcma. Proti večeru je zakurila v štedilniku in plamen in ji vžgal obleko. Tončka je vsa v strahu začela teči in je s tem plamen Se povečala, tako da ji je vsa obleka zgorela pri živem telesu. Hitro so poklicali zdravnika, ki ji pa ni nioijel več pomagali, ker je bilo njeno telo že preveč ob-žgano. G. župnik iz Mavčič ji je podelil zadnjo
J I PoSiljajte nam zopet redno novice. Širite naie laaopitje
Vrgel sera se na blazino. Laltko sem poslušal Probov glas, bolj nežnega in mehkega, kakor sem ga slišal kdajkoli, in Ilermovo veselo žlobudranje. Videti je biló, da je Probus zdaj, ko sta bila čisto sama, ves strah zgubil. Menim, da sem slišal, kako je skušal celo blejati kot ovca, na kar je ven zazvenel dečkov veseli smeh. Tako čudno se je to zdelo za jutrišnji dan: ta. ki se prav zdaj tako lahkega srca smeja in čenčlji; ta, ki doslej za bolezen ali bolečine ali rane nič vedel ni, naj bi jutri ležal mrzel in pokojen in S(,j| smrtno spanje... In Ta, ki bi ga bil lahko rešil in ga vrnil življenju, leži mrtev. In moja roka mu je žeblje zabila.
Vstal sera in stopi! v spalnico. Otrok je ležal in spal t blaženim nasmehom na ustnih. Lna roka je držala izrezljane jaslice, druga je pa ležala v Probovi, ki je pri njem sedel s sklonjeno glavo. Solze so se mu s tem počasi strk-ljane po obrazu, od bojev brazgotinastem, in padale postelji na odejo. Pogledal me ie in svoje žalosti ni skušal skriti. Kakor ženska je nežno odstranil ročico, ki je ležala v njegovi, in se sklonil, da strto dete poljubi.
»Zdrav bodi, junak moj.< je šepetal in spalnico molče zapustil. Skupaj smo se odteščali: Suzana, Nidija, Probus in jaz. Govorili smo kaj malo, saj nam je bilo vsem težko pri srcu. Ko smo pojedli, je Probus moral oditi. Licinij je bil namreč zapoved*!, naj on in Rufus z drugimi zastražita grob na vrtu Tisti čas se je po vsem mestu raznesla govorica, da so grob zapečatili s pečatom sinedrija.'
Zapečaten grob!
Ko sem to vojaško stražo pretehtoval, sem vprašal: kakšen pomen bi bilo imelo, če bi za Nazarenčanovo telo nihče ne prosil in bi ga bili vrgli na občinsko zemljo, da postane nlen mr-hoviner Ali bi bili duhovniki postavili stražo
1 Velikega judovskega zbora
v Geheno? Ne vem. Bi li bili njegovo meso trgali jastrebi, ali bi bil njegov Oče postavil stražo nad uničujočimi ticami? In ko sem tako pretehtoval, je Probus vprašal Suzano:
»Kaj meniš, ali bo Galilejec tretji dan vstal?«
Glas mu je bil spokojen, skoraj nežen; oči so mu zdhrepenele in se čudno raznežile, ko je hrepeneče poslušal Suzanine besede vere in upanja. Meni se je seveda njena vera zdela neumna in brezupna. Videl sem bil namreč rane v njegovih rokah in nogah, ra/.bičan hrbet in njegovo strahotno prebodeno stran Te rane so oskrbeli pač ljubeče, toda morda ne preveč spretno. In povrh sem zagotovo vedel, da je mrtev. Sonce je zahajalo nad judovsko veliko nočjo, ko je Probus odhajal.
»jutri«, je dejal, »je tretji dan, in naj vstane ali ne, jaz mu verjamem, da je božji sin.«
Šel sem z njim do vrat. Molče sva se objela. »Oh, Scipio! Scipio! Ce bi bil jaz za ženo dobil täko, kakor je tvoja Suzana, in imel sina, kakor je tvoj IlermuSj bi ne bil človek, kakršnega me ti poznaš. Ti me nisi poznal, ko sem ljuhil Ldvinijo. Ta je zdaj mrtva. Grob jo je poklical že davno tega, ko sem bil še mlad.«
In ko je tako povedal, je šel ven v noč. In se niti obrnil ni, da bi se po meni ozrl. Vendar pa se mi zdi, ko je odhajal, sem slišal, kako je močnega moža težko dihanje kar davilo. Ko je večer potekal, se jo dečku poslabSalo, in ni mogel počivati. Govoril je vsakovrstne reči, vedel pa ni vsega, o čemer je govoril. Včasih je bil v betlemskem hlevu; nato je bil s Samuelom na trgu, in Jezus je z njim govoril.
»Zopet te bom videl dalečJ odtod, ne bo dolgo,« je kriknil; in včasih je zaklical:
»O Jezus, nikar ne odlašaj, prosim te. Čakam, kdaj prideš in postajam tako truden; oh tako truden!«
popotnico In potem se je njena duša preselil« med angelce. V petek je Tončko pokopal g w nik Oblak iz Preskfe. Njene šolske prijuteljice so grob male Tončke zasule s svežim pomladanskim cvetjem. Tončka, počivaj v miru, nesrečno družino pa na.j tolaži Bog!
Maribor. V našem mestnem gledališču so pred kratkim gostovali graški igralci. Na sporedu »o bile znane nemške operete in veseloigre. — Te dni je prispelo v Maribor manjše število Avstralcev in Novozelandcev, ki jih je nemška vojska ujela v Grčiji. So pod strogim nadzorstvom, vendar pravijo, da se jim slabo ne godi, saj imajo isto hrano kot nemški vojaki. — Mladinske voditeljice se sedaj šolajo na dvodnevnih tečajih na nekdanji banovlnski gospodinjski šoli v Svečini pri Mariboru. Vsakega tečaja se udeležuje po 50 deklet in mladih žen.
Naznanila
n Prejeli smo »Vestnik Prosvetne zvezer v Ljubljani, zvezek 4. in 5. za meseca aprii in maj 1941.
Novi grobovi
m Umrli so: v Dobrunjah posestnik Jožef Se-lan, v Mariboru učiteljica Elza Lešnik. — V Ljubljani so odšli v večnost: vdova skladatelja Petro-nila Foerster roj. Vesely, strojevodja v p. Frano Dovga«, sprevodnik drž. železnic v p. Franc Ulčar, trafikant Vinko Itesnik, upokojenec drž. železnic Franc Znidaršič, vseučiliSnik Jožko Poljak, 84 letna vdova po poštnem upravniku Julija Helmich, generalni tajnik Trboveljske premogokopne družbe Jož. k o Pogačnik. — Naj počivajo v miru!
JABLIN - JaboKnih
za izdelava umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 80-—, po pošti din 42—, 2 zavitka po pošti din 78'—. 8 zavitki po pošti din 110.—. Predaja Drogerija Emona Ivan Kane - Lfablfaaa . Nebotičalk
Bolgarski parnlk »Princesa Maria Luiza« ss
je vžgal in potopil v grškem pristanišču Pireju. Osem članov posadke je zgorelo, med njimi tudi kapitan.
Eno uro nred polnočjo je sunkovito zaspul. Sitzana je sedela zraven njega in šlela njegove srčne utripe, vsaj meni se je tako zdelo.
»Scipio,« je rokla, »spi. Pojdi, prosim te, počivat, saj si strašno zrnu čeri. Tu se boiu jaz pomuHila in čtila.«
»Toda, žena, kako moreš ti čuti? Odkar so ga prinesli sein s Kalvarije, nisi zaspala. Duj, da jaz pri njem ostanem «
»Ne; ti si samo mož; negovati in čuti pa rA. može ni. Ce se kaj važnega pokaže, te že pokličem.«
Kar padel sem na blaz-ino nasproti vzhodnemu oknu. Pred očmi sem videl, kako so so drobne prsi dvigale in upadale, in napeti obraz matere. In med tem, ko sem te reči gledal, so se mi oči zaprle in nanagloraa sein zaspal.
Zbudil sem se v mraku. Nekdo je slonel nad menoj in se me dotikal.
»Scipio,« je dejdl neki glas, Suzanin glas, »Scipio, zbudi se, kliče te.«
Brž sem vstal in šel k njemu. Ležal jc s razprostrtimi rokami.
»Oče,« je rekel, »vzdigni me, prosim te!«
Vzdignil sein ga, medtem je Suzana popravila blaziine za njim Debele potne knplje so mu stale na čelu. Lica so mu .gorela. Oči so se mu bleščale v čudnem svitu.
»Oče! mati! in ti, Nidija! Poslušajte me! Sanjalo se mi je; čudno lepo. Bil sera na nekem vrtu — na vrtu, kjer je bilo veliko dreves in rož in lilij in drugih lepih cvetlic. Cvetje sem kar (Inhal. Tički s svetlo pisanim perjem so v mirtovih vejah peli veselo pesmico. V jutranjem svitu sé je vse bleščalo.
(Nadaljevanje prihodnfiS.l
Dobro sosedstvo je pogoj pravilno in uspešno delo
Smola barona Dortvala
»Gostilna pri brhki Kranjici«, kakor se je imenoval izluh, je bila komaj pol zasedena, ko je Dorival krevsul skoz tri sobe, da si poišče pripraven prostor. Ze od poprejšnjih obiskov je vedel, da je zadnja soba, ki je imela poseben izhod na dvorišče, kaj bi rekel, za boljše goste. Pet miz je bilo notri. Velika, okrogla miza je stala pred slaro, domačo zofo iz usnja. Glasnik iz kositra je stal na sredi mize. Bil je brez leve roke, v desni pa je nemoteno držal zastavico, kjer je bilo z rdečim sukancem všito »Stalno omizje«. Druge štiri mize so bile postavljene z ozkim koncem tik ob stene in poleg pleteni stoli. Na zofi je spal mož, poleg njega na stolu je sedelo dekle, ki si je postialo s prekrižanimi rokami na mizi. Poti-homa se je pogovarjal z mlajšim možakarjem, ki mu je sedel nasproti, in ki so se mu namazani lasje stekali v kitico, ki se je zdela, da je na sredi čela prilepljeaa. Spet pri drugi mizi je čepel grbast možiček, ki je imel tako kratke noge, da je z njimi bingljal.
Dorival je sedel za mizo, ki je bila naj-bližnja stalnemu omizju. Natakar, ki si je privezal čez ponosen (rak močno umazan predpasnik, je vprašal novega gosta, kaj želi.
Dorival je naročil steklenico piva. Dozde- J vaio se mu je, da si bo s tem zagotovil nata' karjevo pozornost. Ni se motil.

Ko mu je natakar prinesel odprto steklenico in mu natočil kozarec, jc vprašal:
»Koga pričakujete?«
Dorival si je moža ogledal. Iz ozkega, koščenega obraza je štrlel velik, zakrivljen, tenek nos. Revni brki iz črnih, štrlečih ščetin so padali na ozke, stisnjene ustnice neverjetno širokih ust. Da je brada na obrazu, se je samo zdelo. Močno razvit je bilo samo jabolko, ki je krasilo natakarjev suhi vrat in skakalo gor in dol, kadar je govoril, ki je včasih popolnoma izginilo, pa se je hipoma tem močnejše prikazalo. Pod nizkim čelom je žarelo dvoje globokih, lisičjih oči. Drug k drugemu je. bil mož tak, da je človeka silil k previdnosti.
Pa Dorival ni prišel k »brhki Kranjici«, da bi iskal plemenitih ljudi.
»Ne čakum tega in tega, rad pa bi se s kom spoznal. Poznate zanesljivega človeka, ki se razume, kako se odpre železna blagajna?«
Začudeno pogleda natakar gosta. Čudak je. Na prvi pogled se mu je zdel sumljiv. Morda je ovaduh? Saj je nemogoče! Tako neumno in nerodno oni ne sprašujejo. Kolikor je natakar poznal ljudi, se mu je hitro posrečilo, da je Dorivala pravilno precenil. Novinec je, zelenec, ki gre prvič v ta posel, pa si išče tovariša!
Natakar se je uprl z obema rokama ob mi-, žico in se zaupljivo sklonil k Dorivalu.
»Si kaj izvohal?« se zanima.
Dorival ni bil navajen, da bi ga natakarji tikali, vendar —
»Seveda sem!« odgovori Dorival. »Tudi zaslužilo bi se nekaj!«
Natakar se še bolj skloni.
»Se gre na ta posel lahko brez zamere?«
»Ne vem, kara merite,« se je zdelo Dorival u potrebno, da vpraša.
»Če je nevarno, mislim?«
»Zajec mi ni za rabo. Za človeka, ki mu ni prav nič težko vlomiti v železno blagajno, zadeva ni nevarna, bi mislil!«
»Če bi dobil jurja — sam se namreč poprej —,« je pokazal z roko, da je že vlamljal. Dorival ga je razumel. Natakar mu je hotel do pičice razložiti, kako. se pride železni blagajni do živega. Pri spominu na prejšnje vlomilsko delovanje se je zdelo, da mu raste poželenje do novih poslov. Potrapljal je Dorivala po plečih.
»Ti, jaz sem poleg,* pravi in široka usta se mu razlezejo v nasmeh. »Všeč si mi. Pri meni se marsikaj lahko naučiš. Pet let sem že jedel ričet. Pri nas ni zdaj nič novega. Grem po čašo, potem preudariva, kako bi to šlo.«
Ni čakal, kaj bo Dorival rekel; šel je v prednjo 9obo in vzel čašo iz omare.
Tedaj nekdo na lahko pocuka Dorivala. Dorival se obrne. Mali grbec je stal za njim.
»Varujte se Maksa,« mu pošepeta. »je nesramen mulec. Laže ko pes teče. Poznam njegove muhe.«
Natakar Maks pride s čašo in jo postavi na Dorivalovo miz». Grbec se hitro umakne oa svoj prostor. Maks sede nasproti Dorivalu.
»Kaj je iskala pokveka pri tebi?« vpraša nezaupljivo. »Varuj se kanalije. Za kovača t«
m
z nznansko močjo in pokanjam požene \sc ski* paj na beli dan. Moč način in čas izbruha e« pri raznih gejririh kaj različn'. i . • F ,I.8'*n(1'ie Be Ponašajo z gejziri tudi ne. katen otoki Nove Zelandije, pa tudi Amerika in Japonska nista brez vročih vrelcev
__, Vu»<anski značaj zemlje je s svojimi gejziri
močno vplival na Japonce in Jih nagnil k snaž-nosti. Japonec ceni dnevno kopelj skorajda boli ko obed. Kurivo pa je draga stvar. Zato Je vsekakor sreča, da imajo zlasti severne, z zimskim mrazom zelo obdarovane japonske pokrajine, pr«v-cejšnje število gorkih mineralnih vrelcev.
V Jozankeiju na severnem japonskem otoku Hokkaido, kjer bi bile morale biti leta 1940 ve-ìke mednarodne zimske olimpijske igre, se lahko tudi v najhujši zinui v svobodni naravi umiješ v gorkem, tekočem potoku. Drugi vroči vrelci na pravkar navedenem japonskem otoku napolnjujejo s svojo vodo velike kopalne in plavalne prostore (bazene), dobrodošle vsem, zlasti pa utrujenim smučarjem, ki prihajajo z izletov, s tekem m z vezb. Vroča kopelj sredi zime in snega napravi pač vsakega izletnika in zlasti smučarja zopet čilega, krepkega, odpornega, zdravega.
Zgornja slika nam kaže pestro Japonko. Čeprav je okrog nje trda zima, je pripravila košarico jajec, ki jih bo pravkar potunkala v vroči naravni vrelec. Na desni strani je deska z na-vodi om, da morajo biti jajca, če hočeš, da bodo mehko kuhana, v vrelcu 4, če si želiš trdokuhana, pa 6 minut.
. ®koda, da smo tako daleč od japonskega otoka Hakka da. Kopati ee, greti se in celo kuhati v vodi, ki nič ne stane, to je užitek in korist, lako pa nas leto za letom pretresate skrb in strah že davno prej, kakor nam potrka na vrat» — starka zima.
Čudna zvezda Je »Sirius«
v' i® V ^liä ,dv°iček- Njen mani« del Ima kvečjemu 20.000 km premera, a njegova vsebina je tako pesta, da bi košček njene površine, velik kakor škatljica vžigalic, tehtal 5 meterskih stolov. Človek na tej mali zvezdi bi tehtal več tisoč meterskih stotov. Zvezdoslovei so odkrili še drugo malo zvezdo, pri kateri bi kubični centimeter njene vsebine tehtal 1000 ton. Privlačna sila te zvfezde je 15 milijonkrat večja od privlačnosti zemlje Luna, ki bi krožila okrog nje, bi io morala obkrožiti v dveh sekundah, sicer bi jo ta čudna zvezda takoj prižela nase.
Vroči vrelci
Menda ni Mi odraslega človeka, ki bi ne bil Ce kdaj slišal, da izvira tu in tam iz naše zemlje topla voda. Tudti Slovenija se ponaša z večjim številom izvrstnih ln lepo urejenih toplic, kamor di hodijo na revmatizmu in ie na drugih boleznih bolni ljudje Iskat ljubo (dravje. V Dolenjskih Toplicah vre na dan voda, ki ima reč kot 30 stopinj Celzija toplote. Drugi slovenski gorkl vrelci, pa tudi nekatera toplice v tujini'''te ponašajo še z Večjo stopinjo toplote.	"" '
Na zemeljski obR so pa tudi kraji, kjer prihaja iz zemlje pravi krop. Na daljnem severu je
peska.
znan v tem pogledu veliki otok Islandija, kjer je zelo mnogo vročih vrelcev, ki jih imenujejo tam gejzire in ki mečejo vročo vodo včasih tudi do 40 m v višino.
Kako nastane gejair? Kratko ln preprosto rečeno takole: Mislimo 6i naravno »cev«, sega-jočo globoko v zemeljska tla. To »cev« je napolnila talna voda. Vroča para, ki prihaja iz zemeljskih globin, prisili vodo v spodnjem delu »cevi«, da zavre in se izpreinlnja v paro. Vodni' »teber v »cevi« pritiska nekaj časa vodo navzdol. Kontno zmaga sila nabrane spodnje vodne pare, ki
sredi snega
Čudežna svetilka
Za nai« malt
Živela je nekoč na Kitajskem revna starka. ki je imela sin« Aladina. Aladin je bil velik lenuh in je zapravljal Tet tvoj čas z igranjem.
ko se je nekega dne spet igral na ulici t družbi pocestnih pobalinor, te ustavi tam blizu neki neznanec, gleda nepremično Aladina in ga končno vpraša:
»Kako ti je ime. fantič?«
• Ja? sem Aladin, tin krojača Babe Mustafe. Toda moj oče je že pred časom umrl,« je odgovoril Aladin.
Tedaj ga neznanec objame, izbruhne v jok ter pravi:
►Ojoj! Vrnil sem se domov, in zdaj čujem, da je moj ubogi brat umrl! Fantič moj. pojdi, povej tvoji materi, da je prišel tvoj ttric in da bo noooj večerjal pri njej.«
Aladin je odhitel domov ler povedal materi o tvojem srečanju z neznancem. Mati te je zelo začudila in rekla:
»Nisem vedela, da imaš strica.<
Karkor koli že, pripravila je izvrstno večerjo. Neznanec je prišel in govoril tako ganljivo o tvojem pokojnem bratu, da je vdova začela verjeti v njegovo resnicoljubnost, zlasti fo. ko je obljubil, da bo kupil Aladinu trgovino in ga napravil za trgovca.
»Jutri ne moreva kupiti trgovine,« pravi stric, »kajti jutri je petek in v petek te ne delajo kupčije. Sla bova pa pogledat mesto in javne nasade zunaj metta.«
po javnih nasadih in mimo kra«mh palač, dokler nitta prišla do vznožja gora. Tukaj se je neznanec nstaTtL
IUIIJ	JC uc.uautv »»•'—•»•-
»Zdaj ti bom pokazal nekaj čudovitega,« avL »Toda prej naoeri nekaj drv za ogenj « Aladtn je nabral nekaj dračja. in ko je
praTÙ
Aiaain JC lldurai uckaj uiaij«. m
prižgal ogenj. Trže neznanec v plamen nekaj pripravljenega prahu. Takoj se je zemlja odprla. Prikazale so te stopnice, ki to vodile naTadoL
»Pojdi doli po teh ttopnicah.« prari neznanec. »dokler ne prideš do treh velikih dvoran. Pojdi tkozi nje in prišel boš v sadovnjak.
Pojdi preko vrta in prišel boš na teraso v j. boš videl v zidni vdolbini prižgano svèti|l„ L'gatni jo. olje zlij na tla ter mi jo prjn,,: tem. Tu imaš prstan, ki le bo varoval v*, ga zlega.«
Aladin si je nataknil prstan ter odšel » stopnicah. Sel je skozi tri dvorane ter priS na vrt Potegnil je svetilko iz votline, upihnil plamen, olje zlil na tla ter skril tvetilko mei gube tvojega plašča. Potem je pogledal okror sebe. Ni videl se nikoli tako lepih dreves. katera so imela belo sadje (to so bili biteri) druga to imela svetle in prozorne tadeže (té to bili diamanti), spet druga drevesa teran«, rdeče (rubini), druga zelena, modre, vijoličaste in rumene (smaragdi, turkini amelitti in t0. pazi). Aladin je kajpada bil prepričan, da so sadeži iz barvnega »tekla, in rajši bi imel namesto njih sočne smokve in tladko grozdje. Toda njih barva je bila tako lepa, da jih j« utrgala nekaj od vsake vrste.
Potem te je vrnil k odprtini.
»Dajte mi rok«, stric, ter mi pomagajte ven!« je rekel.
»Daj mi prej svetilko!« je odgovoril ne. znanec.
Aladin ni hotel oddati svetilke, dokler ni bil na prostem, kajti imel jo je pod nabra. nim sadjem.
Tedaj se je neznanec razsrdil. Vrgel je nekaj prahu na ogenj, nakar se je zemlja zaprla.

(Nadaljevanje prihodnjič.)
na meh odere. Ne razumem gotpodarja, da ga sploh trpi v svojih prostorih. Že dvakrat sem ga po ttopnicah vrgel, pa velikani duha te ne zmenijo za take reči.« Srepo, grozeče pogleda na mizo, kjer je tedel grbee.
»če boš ie kaj srboritil, ti jih naložim mernik z leskovim vatlom,« zakliče malemu, prihuljenemu možičku.
»Maks,« pravi grbec mehko, »kaj sem ti pa nipak naredil. Saj sem tvoj prijatelj.«
Maks napolni čašo in trči z Dorivalom.
»Pusti nesnago,« reče. »Igrajmo spet enkrat barone! Na zdravje!« in spije kislo vino kakor vodo.
Dorival je samo pomočil ustnice. Postajalo Dil je vroče.
»Povej, kako se pišeš? Sploh vera za vero. Meni te lahko vtega razodeneš. To je sploh podlaga za vsak posel. — No, Malka, na-tpančkala?«
Vprašanje je letelo na dekle, ki je spalo pri okrogli mizi. Ko so zažvenketali kozarci, je dvignila glavo in mežikala, še napol v spanju, proti Dorivalu. Saj to je čeden mladec, čisto nova prikazen. Prav gotovo ima polne žepe denarja. Oči to ji obvisele na njem. Mukoma se vzdigne in gre do mize, kjer sta sedela Dorival in natakar. Vzame v roko tte-klenico in pozorno ogleduje, kaj je napisano na njej.
»Maks,« ga pokara, »gospodu grofu bi pa že lahko prinesel boljwe vino. To vino človeka za ušesom zašegače. Saj dovolila!« Prime Do-rivalov kozarec in v dušku spije. »Po cvičku je človek veseL Smem prisesti?«
Napravljala se je. da bi sedla aa stol poleg Dorivala. Dorival je odklonil.
8»
»Precej grem,« pravi »Tn imaš vino in kozarec.« Da ji steklenico in kozarec, dekle se pa umakne, od koder je prišla.
»Prinesem druffo steklenico. Prvovrstno vino!« Maks vstane in hoče iti v prednjo sobo, pa ga Dorival pridrži
»Ne pijem nič več,« reče. »Grem. Pridem zopet. Julri zvečer. Takrat se vse pomeniva.«
»Da mi ne pobegneš. Ni kar tako, zelenec,« je bil Maks jezen. »Povabil si me. Ne smeš se potuhniti. Ni kar tako! Nalašč prinesem steklenico šampanjca. Körle! Pepe! Sapralot! Tu je gospod, ki rad plačal V vrstol Malka, ti tudi!«
Možakar s častitljivo brado in mladec z mastno kitico na čelu sta bila takoj zraven. Tudi zaspane na zofi se je vzdignil. Imel je široka pleča, vrat ko bik in oduren obraz.
»Kaj pa je?« vpraša.
»Mludi gospod ima danes odprto srce in odprte roke,« mu Malka pove in vrešči od veselja. »Pridite, gospod grof, na zofo, na mojo desno stran!«
Hotela je prijeti Dorivala pod pazduho, čemur se je Dorival odločno uprl. Pogledal je po plašču in šele sedaj zapazil, da je natakar odnesel plašč in klobuk iz sobe.
»Takoj mi prinesite moje reči!« veli natakarju. Natakar se mu je v obraz smejal.
»Zmeraj z dobro voljo, zmeraj,« se mu je posmehoval natakar. »Sicer bi pa strašansko rad vedel, s kom imamo prav za prav čast? Pepe, teci vsaj po biriča na vogalu, naj dol pride in mu kosti in obisti preišče!«
»Saj!« pravi Dorival mlademu človeku, ki mo je rekel natakar Pepe, »pokličite takoj stražnika!«
Pepe |£ ne gane z mesta. Z rokami v žepu zija v Dorivala. V sredo stopi stari, častitljivi možakar s polno brado.
»Otroci! Pustite policijo v stran!« jih svari Obrne se k Dorivalu in reče:
»Mladi gospod, ostanite mož beseda in kaj dajte, če nočete piti z nami, vam tega ne bomo zamerili. Le potegnite boto.«
Orjak z bikovim vratom ri Je izmencal spanec iz oči in stopil bliže do Dorivala. Zelo natančno ai ga je ogledal. Za hip se je zdelo, kakor da se mu hoče namuzati in ga pozdraviti kot starega znanca, pa je zmaknil roko, ki jo je bil že stegnil, in razočaran zmajeval z glavo.
»Tako zelo je podoben mojomu dobremu prijatelju,« pravi Malki, ki je stala poleg njega, »sem mislil, da je Emil s cilindrom.c
Dorival ni prav nič dvomil, da je Krnil s cilindrom njegov dvojnik Emil Sepec. Naletel je vendar enkrat na človeka, ki ga podobnost z Emilom Septem ni premotila. Kako ostro je znal ločiti stalni omiznik v razbojniški kletil Sivobradec ga je.še enkrat opozoril: »No, mladi gospod, pokažite vendar nekaj dobre volje.«
Dorival mu stisne zlat novec v roko. Bil je vesel, da se lahko reši z odkupnino, kajti že je prišlo nekaj sumljivih postav iz prednjih sob, ki to pa bili vsi taki, kakor da jim je resnično srčna potreba pobiti in obrati boljše oblečenega človeka. ■ —
Maks mu prinese plašč in klobuk in zahteva za steklenico vina sto dinarjev. Brez godrna-nja plača Dorival in urno odide iz gostilna »Pri brhki Kranjioi«. Bradati starec zapoje « njim »že dolgo nismo pili ga«, in zbor mu navdušeno pomaga.	(Nadaljevanje prih.)
Kako slišifo žuželke
se je vprašal že marsikdo. Nikjer na telescih metuljev, muh, hroščev in drugih žuželk nI opaziti, kar bi bilo podobno malim ušescem. Vendar pa je obče mano, da je sluh malih živalic prav dobro razvit. Naravoslovci so po dolgih preizkusih dognali, da slišijo žuželke 8 pomočjo neznatnih dlačic in bradavičk, ki delujejo kakor sprejemne antene pri naših radijskih aparatih. Sicer pa sistem radijskih aparatov okorno posnema mater naravo, ki je na neverjetno preprost in hkrati izredno duhovit način podarila razvitejšim živalim in človeštvu važni čut sluha.
Najhujši sirup na svetu je adenfj
Dobivajo ca iz južnoafriške rastline adenije. 'Adenij je 5000 krat boti strupen kot strihnin. Le neznatna kapljica zadostuje in človeško truplo je v razkroju. Smatrajo ga za najmočnejši strup na »vetu.
Tekoča svila
Japonska je dežela, ki že od pradavnine izdeluje najlepšo in najbolj dragoceno svilo. Prof. Hošinu iz Tokija tedaj ni Ilo za to, da bi izboljšal njeno kvaliteto, ko ie pričel s svojevrstnimi poskusi s sviloprejkami. Slo mu je lamo za znanstvene svrhe ko mu je šinilo v glavo, živalce pri-sititi, da ne bi več predle svojih mešičkov kakor doslej, temveč da bi izločevale svoj tibroin kot prozorno tekočino.
Ni še znano s kakšnimi pripomočki le profesorju uspelo uresničiti to stvar. Toda dejstvo, da je mogoče iz te tekočine z zelo preprostim
načinom pridobivati svilne niti ln jih predelati za vso vrste svilnil» tkanin, je baje že preizkušeno. Prednost njegove metode Je v tem, da Je or-slej potrebno veliko manj dela za izkoriščanje produkta sviloprejk, zato pa se bo tudi cena svili znižala približno za polovico. Poleg tega meni prof. Hošino, da bo mogoče kakor svilo-prejke tudi druge vrste gosenice pripraviti do tega, da bodo izločevale uporabno fibroidno tekočino.
Anekdota
Ko ie bil angleški kralj Henrik VIII. sprt s francoskim kraljem Francom I„ ie hotel poslati temu odposlanca, ki bi naj kralju zabrusil v obraz nekaj psovk in groženj. V ta namen ie izbral nekega škofa, ki pa ni hotel sprejeti tega nenavadnega poslanstva.
»Čisto mirno lahko greste tja,« je skušal kralj pregovoriti škofa. »Ce vam bo dal kralj Franc odsekati glavo, bom jaz takoj dal odsekati glave sto Francozom, ki so v moji oblasti.«
»To prav rad verjamem,« je odgovoril škof, »Dvomim pa, da bi se katera izmed teh glav prilegala mojemu vratu.«
Zlata gora v puščavi. Vsa Avstralija se zanima za ekspedicijo, ki je odpotovala v skalnato avstralsko gorovje z namenom, da poišče zlato goro. 2e 20 let vedo zanjo, ne poznajo pa točnega njenega mesta. Prvi je pripovedoval o njej nek iskalec zlata, da je baje polna zlatih zakladov. Od 6amega veselja pa se je nato vdal pijači in umrl, ne da bi izdal podrobnosti. Pozneje ie naletel nanjo s pomočjo nekega lovca nek bančni uradnik in prinesel s seboj v mesto celo več kamnov, ki so vsebovali izredno količino zlata. Slučajno pa je lovec takoj po prihodu umrl in uradnik se m mogel več točno spomniti mesta. Neka družba je stavila uradniku
nato letalo na razpolago, pa ekspedicija 6e je po» uesrečila in pozneje so našli uradnika mrtvega v nekem drevesu. Umr' ie od gladu. Pri njem pa eo našli ie beležke o zlati gori, ki jo je vendarle spet našel. Te beležke so izročili vladi, ki je takoj odposlala posebno skupino iskat zlato goro. In sedaj Avstralci nestrpno čakajo na novico, da jo je skupina našla.
a
I» življenja ruske carice. Ruska carica Katarina II. je po krivici na glasu velike tiranke, kajti napram svojemu služabništvu Je bila izredno mila in prizanesljiva. Vstajala je zjutraj že ob netih. si sama zakurila ogenj in skuhala zajtrk. Nekoč je to storila, ne da bi vedela, da dimnikar ometa dimnik. Mož je bil ravno na delu v dimniku, ko mu je dim udaril v obraz, da je moral nemudoma zapustiti dela Prihrumel je v kuhinjo kjer je stala pri ognjišču vladarica in Jo Je nahrulil z grobimi psovkami. Carica se Je muzala in smejala — dimnikar Je šele pozneje izvedel, koga je tako kosmato obdelal s svojim jezikom.
*
Deli lesenih voinih koles se B 'časom zraK« ljajo, posebno če se vozovi nahajajo na soncu« Pomagamo si navadno tako, da spravimo voz bodisi v vodo ali da pridno škropimo lesene in tudi železne dele kolesa. Na jesen pa nam kolo navadno odpove, če imamo dobro srečo, se nam kar sredi vožnje sesuje. Pravi voznik si bo pri zrah-Ijanem lesenem kolesu pomagal na ta način, da bo med dva zrahljana dela ali med železni obroč in les pognal primeren lesen, ploščat klin« Izognil se bo tako morebitnim poznejšim neprijetnostim.
Ne igrajte se s granatami in patroni, ki so zakrivili med mladino že toliko smrtnih nesreč. Obvestite o najdbi pristojne oblasti 1
Iščem kobilo
temno pramo, uSesa klapasta, stara S tet, oddana k 1. bat. Drav-lje, žig 2546, razpuSčena v okolici Novega mesta. —- Ce Je koinu znano, kje se kobila nahaja, naj proti dobri nagradi sporoči na naslov : Bartol Alojzij, Travnik 68, p. Loäkl potok.
2000 din nagrade dobi
kdor ml sporoči, kje bo nahaja kobila tuk-sa, brez ilga, z belo liso na glavi ln vse Stiri noge pod blnc-Ijem malo bele, zadnje noge botj močne, je visoka In moòna, sta Ta 8 let, svetle grive RazpuSčena je bila v Skofljicah prl Šmarju pod klanccm. — ISčem tudi dva komata In en voz. Frane Kobal. Cavie* 32, Dol. Logatee
1000 din nagrade
dam onemu, katert M » "lei, kte ne nahaja konj pram, srednjo težek. B belo Uso na Selu ln nosu, zadnji nogi do btclev ne! I, star S let, ž.c na nosi St. 3. via. 155/170, konj Je lepe pouiava, oddan je bil v öko.'jt Loki Planinske,«u sea-vojifiču, kdor bi vedel kaj resneua povedati, ali vi*»».)« re r.al-ujn, naj proti povrnitvi stroškov sporoči na naslov i Bre-gar Frančiška, Uree, P. Dobil 2, poflta fit. Vid p. Stlčlil, 1'olenJ.
Prodam kaščo
hrastovo, dobro za hläo, gepelj tn mia-tllnlco, stroj za koruzo sadit ter čebelnjak po nlzkt cent. A.^'Skuble, Borvac«, Grosuplje.
Iščem kobilo pramo
temno rudeča, zadnje noge Ima rapavo. — Okoli blnclja spomladi poBtrlžene dlake. Via. 167/180. Stara okoli 18 lot. Sporočiti proti nagradi na Ivan Marinko, Vna-nje gorice 14, p. Brezovica prl LJubljani.
Iščem kobilo
mokro (ukso, z dolgo liso na glavi, staro S let, SI g 3061. Kdor jo najde, dobi 1000 din nagrade, -i, 2nidarSiö Fr., Llp-aenj 12, p. Grahovo-Rakek.
Iščem konja
prama, na hrbtu ln rebrlh malo sive dlake. star 8 let, visok 165/166, srednje težak, žig 739, vojaške podkove na zadnjih nogah, Prosim sporočila proti nagradi na naslov : Btrajnar Franc, Dedja vas, p. Trebnje.
Iščem konja fuksa
žig 3273, Ime »Publ«. Vis. 160, obseg 180 cm, leži na desnt. Sporočila proti nagradi din 1000. Ivan PetkovSek, Ižanska o. 117, Ljubljana.
2000 din nagrade
dobi, kdor sporoči, kje Je konj (uks lisičje barve, lisa Široka čez celo glavo, obe nosnici ln ustnici beli, star 15 let, malo slokast, višina 168/172, žig 2200, tUdI komat Istega žiga, voz ln komat St. 2010 z leseno osjo spredaj ln železno zadaj, voz Je lojtrnt. Dalje Se voz žig 3610 ter komat žig 2196. Sporočiti Trček Jakobu, Laze 8, p. Borovnica.
Iščem kobilo pramo
z malo liso na glavi, žig 302 ln voz srednje težak z dvojno vprego ter vol rdeč, Sekast, žig 100. Sporočila proti nagradi na Potokar Tomaž, Podlipo-glav 11, p. Dobrunje.
1000 din nagrade dobi
kdor mi sporoči, kje Je konj temen pram, star 8 let, višina 160, obseg 181 cm, žig it. >666, močne grive, na čelu bela zvezda, zadnja leva noga spodaj bela, s črnimi pikami. Oddan v Dravljah ». bateriji, razpuSčen na Mokrem polju prl Novem mestu. - Naslov! Ivane Ivan, Vel. Poljane Stev. K, poŠta Ortnek.
Šivalni stroj
pogrezljlv za 2000 dl narjev ln moSko kolo prodam. > Florjanska St. 10.
Dekle
pridna ln poštena, se sprejme v službo na kmetijo blizu Ljubljane. Dimnik, JarSe 6t p. M o k te-Ljubljana.
Iščem voz z lojtrami
ln konjsko vprego (komat) Stev. 83, oja (Stanga) nova, zeleno barvana, na sprednjem delu voza je močna zavora. Sporočila — proti nagradi — na naslov : Strubelj Janez, Paradtsče St. 7, p. Smarje-Sap.
Vse vojake,
ki so prejeli konje I. planin, batalj. dne 12. marca v žabnlcl pri Skofji Loki, na prošam, da če kdo kaj ve o mojem konju, rdečem pramu, ima majhno Uso na glavi, postrlženo grivo, z desno prednjo ln levo zadnjo nogo v blnclju belo. Naj sporoči proti nagradi 1000 din, lastniku : Mlakar Vinko, CeSnjlce Stev. t, obč. Dobrunje pod Ljublj.
Iščem kobilo pramo
visoka 154 cm, žig na nogi je menda St. 174. Zadnje noge nad kopitom bele. Kdor bt kaj vedel, naj sporoči — prott primerni nagradi — na naslov : Iv. G., Ljubljana, Sv. Petra e 40, pritličje desno, alt pa lastniku : Pogačar Petru — TunJIce- 26, Kamnlk-Gorenjsko,
Pozor!
Znano ml je za kobilo pramo. Visoka Je 148, obseg 162 cm. Zadnje noge ima v blnclju bele. — Vem tudi za konja prama. Visok je 165, obseg 172 cm. — Zadnjo nogo ima v blnclju belo. Rep In grivo Ima črno. žig St. 866. Star približno 17 let. Naslov v upravi «Domoljuba« pod Stev. 8696.
1000 din nagrade
dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja kobila žig 1075 ali brez. »Fuksa«, glava Stroko lisasta, brnasta, spodnja usta bela, zadnja desna noga do blelja bela, enako leva v manjši meri, griva, rep rujav, vis. 167/177. Oddana v 16. art. puk 14. marca 1941. Sporočiti na naslov : Ilo Karol, Go-rlča vas 41, p. Ribnica na Dol.
. Mlatilnieo
»Kovaržlk« v dobrem stanju, težka 1600 kg, proda Strojna zadruga v Dravljah, Ljubljana.
Dobro nagrado dobi
kdor ml izsledi vola belopSenlčne barve z belo liso na čelu, žig r.a rogu 213 ln vola sivca z žigom 214. — ISòem tildi oblestvan voz s žigom 213. Andrej Jaklič, Ravnik St. 17, p. Nova vas prl Rakeku.
1000 din nagrade dam
kdor ml pove, kje je konj (uks, star 7 let, siisi na ime »Publ«, srednje težak,. visok 163, obseg 172 cm, je krotnk, na glavi ima belo liso, nosi jo pokonci. Na plečih ima belo piko. — Na obe strani Ima rumenkasto grivo. Rep malo sivkast. — Oddan 28. marca v posadnl bataljon na Vrhniko. — Jakob Rotar, Brezovica 32, pri Ljubljani.
Iščem konja prama
z zvezdo na glavi, za-črnel, obe levi nogi v biclju bell in hraBtavt. Na rebrih majhne bele lise. Na desnem stegnu bulica s Sivi. Vis. 164, obseg 180 cm. Lanski žig na kopitu 114 ali 11, nI Jasen. Letos nI dobil žiga. Star 14 let. Oddan v Golt vrh prt Lučlnah. Kdor mi sporoči kje se nahaja, dobi primerno nagrado. Bra-desko, Crnl vrh 45, p. Polhovgradec.
300 din nagrade
dam onemu, ki polzvo in ml Javi kje se nahaja moj konj, ki ima na sprednji desni nogi žig St. 633. Sporočiti na Damjan Ignao — St. Jur p. Litiji.
Hlapca
za kmetijo, treznega,-poštenega in vajenega konj, sprejme takoj. Cerne. Ljubi jana-SI-Ska, Vodnikova IM:
"T5"
Metli oglasnik
1090 dinarjev dobi
Kdor mi sporoči, kje se nahaja kobila prama, pri opravljanju ae boji komata, na desni strani pod lakotnlco ima 10 cm dole paa od nekdanje rane, po il-votu Ima prav malo pomešane sive dlake, mera 160'174, «tara 14 let. brea iiga, razpu-Sčena Kloster Smlhel pri Novem mestu. Tel-ban Franc, Verd 57. Vrhnika.
1000 dinarjev nagrade
tlatemu, ki ml sporoči aa kobilo airasto pramo. iig >17. na vrhu repa Ima alvo iimo. 20 let atara, huda na konje. — Ivan Lamplč, Fodmolnlk 10, p. Do-brunje.
litem konja fuksa
lisa na glavi, bela griva. na levi zadnji nogi Je bil avoj Jas zbo-den, zato Je v biclju noga malo debelejša. Krmo Je počasi, kopito visoko, hodi z zadnjima nogama Stroko. Oddan pri Sv. Duhu pri Skorji Loki v 20. vod, star S let. via. 164'162. Ter konj tuks, iig 2221. via. 160/170, star 14 let. mala zvezdica na glavi, ozek v križu, stoje pokončne, v vozu počasen, oddan Je bil v art. vojašnico v LJubljani v trupno komoro. Javiti proti nagradi na Franc Dolenc, Brezje 2, Dobrova pri Ljubljani.
Išiem vola
pienlčnega. 650 kg, lepo rožan. iig 236, In voi X žigom 236 In loj-tranil. Dam (00 din nagrade kdor ml sporoči na naslov Baraga Janez, Sv. Duh 4, p. Nova vaa, Rakek.
1000 din nagrade
od vsakega konja. Kobila, pram, zadnja leva noga 20 cm bel',, na glavi Bika. mera 1501 170, 10 let stara; drugI fuks, belo grivo, rep postrani, 147-165, 16 let star, oba prednja kopita ploska In oba z tlgom 76. Franc Samida, Mali Rlgel, p. Toplice, Dolenjsko
Išiem konja fuksa
male postave, na glavi zvezda, temna griva, obe zadnji nogi do klplna beli, star 5 let, vis. 148/1(2, brez žiga. razpuSčen v Ribnici, Dol. Nagrada najditelju In ki javi konja Je 500 din. Pajk, Kočevje 1(, Videm-Dobrep. —j
Vem za konja fuksa
iig nerazločen če« tl-aoč, star 6 let a kosmatimi nogami, z malo belo liso na glavi. Naslov pove uprava »Domoljuba, pod 8462.
Išiem vola
rjavega, star 5 let. lepo roian. velike roge. bil Je podkovan, iig na rogu 402. Prosim aporočlla proti nagradi 1000 din na naslov : Tellč Joie. Zerovntca St S», p. Grahovo prt Cerknici.'
Seme soninic
za elisine Jame nudi Sever A Comp.. LJubljana.
Kravo ™
s četrtim teletom In kobilo 8 let staro prodam. Kavčnlk Alojzij. Dragomer I. p. Brezovica.
1000 dinarjev nagrade
dobi. kdor mi sporoči, kje se nahaja konj, groiast zelenko. žig I486, via. 160-174. — Levstek Franc. Gorlča vaa, Ribnica, Dol.
Išiem par volov
eden vis. 165 cm. zelo dolg, montafonéc, na rogu iig 292, drugI Je arednje velik, vis. 156 cm. pgenlčne barve, na rogu žig 298. ter gozdarski voz z zavoro zadaj, na trakclnu, oplenu ln polici vigan znak F. D. Sporočiti proti visoki nagradi na Franc Devjak, Logatec 18.
1000 dinarjev dobi
kdor ml Javi. kje Je konj dor. 154'168. žig 148, oddan S. bat. 37. pp. Juran Josip. Stara žaga 16, CrmoSnjlce.
Išiem konja fuksa
starega 4 leta. na glavi ima tenko Uso, žig 82, ima poseben znak na desni atranl bulo od udarca. Proti lepi nagradi sporočiti na : fttnibelj Marija, Para-disče 5, p. Smarje-Sap.
Išiem 2 konja murea
oba približno 162 cm visoka, eden ima žig 16 na levem kopitu, na levo oko slep, alar 8 let; drugI Ima iig 181 (tablico v grivi), atar 12 let uJesa drži pokonci bolj skupaj, oba gresta pokonci. Kdor kaj ve, naj proti primerni nagradi aporočl na Janez Knap. Mahnet! 1, p. Begunje prt Cerknici .
1000 dinarjev nagrade
dobi. kdor ml aporočl. kje ae nahaja vol, temno siv, bel smrček, naprej ukrivljeni rogovi, rep do kolena, zadnji parkljl bolj narazen, star 5 let. visoke postave. brez znaka. Ivana Oblak, Stara Vrhnika 61.
1500 dinarjev dam
kdor ml poišče konja prama a malo liso na glavi In smrčku. leva aadnja noga v biclju bela via. 172-182. ilg 2956. Kolar. Logatec.
Zamenjan
kravo za vola. Ivan Blzjan. Dobrova 2.
Išiem konja prama
fuksa. ti« 8, bela griva. na čelu lisa. star t let raapuSčen v vasi Peč, obč. VISnJa gora. via 155-179. Sporočiti proti nagradi 1000 din Antonu Rusu. Segova vaa 9, LoSkl potok.
Išiem konja fuksa
rjav. 6 let atar, brez lis, na prvi deanl nogi v biclju Ima znotraj obrunek. zadnji nogt krivi nazaj, via. 156-175, žig 60, lepega života. T&zpusčen na Peči pri Grosupljem, nagrada 1000 din. Prijatelj Ivan. Vol. Poljane 15, Ortenek, Dol.
1000 dinarjev dobi
kdor sporoči, kje se nahajata konja prama: žig 2363, z zvezdo na glavi In malo liso med nosnicama, oddan 13. marca v 16. artll. polk. 3. bat; žig 4199. zadnja desna In prva leva malo bela, se muza, vozil Je z neko črno kobilo pri vozar-jlh, oba sta bila raz-puSčena na Dolenjskem. Sporočiti na: Erjavec Marlin, Stara cerkev, Kočevje.
Išiem voz
z lojtraml in lesen aka, žig 142. Sporočiti proti nagradi na Grm Janez, Gradišče 8, p. Ig.
Išiem konja fuksa
oddan k 1. bat. Dravlje, atar 7 let. via. 161-182, na glavi malo belo liso. leva noga do podkolena bel, žig st. 2031, glavni znak za spoznanje : konj živ, na zadnjo levo nogo počepuje (Škripec). — Kdor bi kaj vedel, kje ae konj nahaja, proalm sporočiti proti dobri nagradi na Franc Ko-ilr. Travnik, p. LoSkl potok.
Dva konja, voz, komat
iščem ; konj Je črn z žigom, če Je okoli 69. star 10 let, lep ln povit. srednje velikosti, a zadnjo levo nogo v vlSInl 26 cm belo, v vozu se nosi lepo ln alisi na Ime »Milan«. Crn konj z žigom nekako 1066-1077, star 8 let. visok, ozkih prs, z povesenlm križem, glava bolj ozka In z majhnimi očmi, zelo dober voznik in nosi v vozu glavo navzdol ter s njo malo maha. SUSI na Ime »Cvetko«. — Vos Je enovprežen. tehta ca 370 kg In Je v zelo dobrem stanju, skoraj nov ter je ple-akan a alvo zeleno barvo, platišča S cm. — Komat za težke vožnje. — Kdor me obve-atl. kje se konja nahajata, hvaleino Izplačam za vsakega konja 2000 din, ako pa pripelje konja 2500 din. Za voz ali komat dam tisoč dinarjev nagrade. Hren Alojzij, Ribnica, Dolenjsko.
Pozor!
Vem sa konja črnega ftlmla, visok približno 157 cm, miren, po čelu bolj belo sivo, lepe postave. brez žiga, grivo temno sivo, vse 4 noge do nad kolenom bolj črne, rep zgoraj bolj črn, spodaj sivo. Naslov v upravi »Do-moljubac pod St. 8517.
Pozor!
Vem za konja prama, via. 158-173, zadnji desni kopiti beli za dva prsta bele dlake, rep črn. debel skozi enako, vse Stiri noge do nad kolen črne, brez žiga. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 8518.
Pozor!
Vem za konja fuksa, temen, via. 160-165, na glavi dolgo belo liso, na čelu za pot jabolka rjavo piko, obe zadnji nogi beli, desna več, na levi strani prs belo liso, okrog Use za mul prst rjavi krog, okrog rjavega kroga malo bele dlake, iig 812. mogoče star ali novi žig. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 8619.
Išiem vola
ki sem ga oddal vojski v Novo meato, 4 leta star, črne barve, žig 5 na rogu, na zadnjih nogah Ima en parkelj nekoliko prlrezan. — Stroške povrnem. Sedanji laatnlk naj Javi naslov na Zaje Anton, U. Korlnj », Zagradeo.
Kupim voz
zapravljlvček. Žitnik Martin, Stara vaa 1, p. Grosuplje.
Išiem konja
nagrada 500 din, via. 175 cm. pram. brez Ila, ilg 574, prednja desna .noga pod kolenom zažgana kost, zadnja leva Stih panj žgan. — Vinko Vovk, KolezlJ-ska 25. Trnovo.
Kobila fuksa
s žigom 460, bela griva, se nahaja pri Ko-prlvcu Janezu, Žalna *t 22. Višnja gora.
1000 din nagrade
dam onemu, ki Izale-dl mojo kobilo »ramo, 12 let staro, srednje teika. 16» cm vt-soka, obseg 170 cm, podolgaata lisa na čelu In podolgasta lisa na amrčku, zadnja leva noga v biclju nekoliko debelejša. — Bres žiga. Franc Qo-atlta, Bevke 61, poŠta Vrhnika.
Lepo nagrado dobi oni
ki Izsledi kobilo pramo, staro t let na glavi Ima malo cveta, rep trn. kosat, griva napol ostrižena. VIStna 152, obseg 157 cm, iig na nogi Štev. 77, Je malo altna. Komur Je kaj znano, proalm, da ml aporočl proti lepi nagradi. MIha Grkman. Tunjlce Stev. 11, posta Kamnik.
Dobro nagrado
dam tistemu, ki Izsledi moja dva konja fuksa, eden B žigom 1210, oddan v Hraatje prt LJubljani. DrugI z tlgom 234, na deano oko mesečno slep, oddan v StražISče pri Kranju, oba B belimi lisami, težje vrste. — Zeleznlna Fr. Stuplca, Ljubljana, Ooaposvet-aka St. 1.
Išiem vola, žig 47,
slvobele barve, razpu-Sčen v Novem mestu. Sporočiti proli nagradi na naslov : Sčurk Rafael, Ščurki «tov. 1, Turjak.
Kdo od vojakov
2. bat. 126. dlvlzljo-na kaj ve o kobili žig 2670, vel. 160/178 prama, na glavi Ima malo zvezdico. Raz-puSčena Je bila v Mokrem polju. Sporočiti proti nagradi 700 din na Bolha Janez, Gorlča vaa I, p. Ribnica.
. nagrado dam
kdor ml sporoči, kju H0 nahaja konj fuks, vi-aoke postave, miren, na glavi dolga lisa, zadnji nogi pod koleni beli, se malo krese, prednjo desno malo ven postavlja, leva Je znotraj pod kolenom malo debelejša, atar 7 let, na desnem pleču malo zaplečence. Seme Jože, Polica S, VISnJa gora.
1000 din nagrade
dobi, kdor ml pove^ kje se nahaja vol ln voz, ki je bil te v dobrem atanju, z lojtraml, zadaj zavora, žig 1(1 spredaj na zaboju. Vol je črn montatone, s veliko belo llao, po glavi roian. Ima lepo, bolj drobno glavo, malo zaplečnat. Star t lota, tlg na rogu Stev. 1(2. Zemljak Janez, Vrh 7, p. Ig-fltude-nec.
Išiem dva konja
proti nagradi. Konj pram, via. 164, zadnji nogi Svedrastl, kopita nastoljena, na čelu majhna zvezda. Kobila fuksa, liaa. na glavi, vis. 165 cm. za prednjo nogo na desnt strani mala jamica od nekdanje rane. na rebru obrunek, oba brea iiga, razpusčena Klo-Ster-Smihel pri Novem mestu. — Vinko Nagode. Verd St. 12. Vrhnika.
2000 din nagrade
kdor izsledi voz, komat In kobilo pramo 4-5 let, na levi zadnji nogi Ima znamenje, oveze, na ategnu pa bulice in »ber-pavzarco«. iig 4125. Naprošam vojaka, ki je vozil s to kobilo, naj sporoči, kje Je In če Je Se ilva. Oddana Jo bila v Koseze. razpuAčena pri No» vem mestu. Dobi nagrado. Okoren, Vodice 1, Vldem-Dobre-polje.
1000 din nagrade
dam tlstumu, ki ml aporočl, kje dobim vola tomnorjavoga. vrh repa Ima belo llao, ilg na rogu 38. Vel. 150/188. Zadnji nogi precej močni, ukrivljeni (vagasti), zato težka hoja. Z zobmi večkrat, «krta. R»«-
puSčon v LJubljani 1(. art. puk. odgnan najbrie v gorenjsko stran. Martin Stare. Lipi ene 11, p. Oro-suplje.