ia3Er©e8Siiss hssu; = €sio teto	.	.	K	10*-
Fal teta	.	.	„	5’—
fbtrt ?«*»	.	.	„	2*50
HŠ&atčno	.	.	„	l-—
Butal AvsÉriia: =r Celo leto	.	.	K	15*—
fesastezae številke n 10 viiuarjev. ::
lm«raliailoiaanBa
se račuoijo po 12 vinarju« od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih refik :::	popust ss
„Straža“ izhaja v pe«-deljek in petek popoldan.
Rokopisi se e« vračaj
i nprawditvoi Maribor at sa Tolotoa St. 113.
Neodvisen političen list za. slovensko ljudstvo.
Z urad n li Ivom s« mora vsak dan od M.—13. ar«
Pred novo bitko v Galiciji.
Rusi skušajo udreti čez Karpate na Ogrsko. — Avstrijci in Rusi se pripravljajo na novo bitko. — Velike ruske izgube. — Naše čete so zavzele v Srbiji važne postojanke. — Važna francoska utrdba padla. — Pred Parizom krvavi boji med Nemci in Francozi. — Italijanski katoličani proti vmešavanju Italije v sedanjo vojsko. — Bolgari in Turki udirajo na
grško ozemlje.
Narodnostni boj jo potihnil.
Vsakemu dobremu Avstrijcu vzbujajo razna poročila iz dežel in posebno iz bojišča, veliko veselje. Vse narodnosti velike države so se združile v krepko obrambo lepe, širne domovine. Na Kranjskem ni niti majhnega nesporazninljenja opaziti med Slovenci m Nemci; na Goriškem in Primorskem delujejo skupno Slovenci in Labi, na Češkem, kjer je bil vedno največji narodnostni hoj, se objemata Ceh in Nemec, v Galiciji zbirata proti sklupnemu sovražniku, svoje moči Poljak in Rusin, na Ogrskem tekmuje Madžar s Hrvatom, z Rumuncem in Slovakom za prvenstvo in v zaslugah v boju proti sovražniku. Nikjer ni opaziti tistih malenkostnih ljudi, ki bi v času, ki poziva vse narode brez razlike k naj odločnejšemu odporu nasproti Srbom in Rusom, kalili mir med narodi in slabili s tem odločno skupni nastop.
Kakor preveva duh skupnosti vse narode, se kaže zlasti edinost na bojnem polju. Kot bratje stojijo drug poleg drugega mladeniči in sinovi vseh narodov in si pomagajo v vseh nevarnostih. Ginjeni do dna srca čitamo razna poročila, kaltera nam podajejo posamezne vesti, kako se je smrtno ranjen opiral nemški častnik na slovenskega vojaka, s kako možatostjo .je rešil slovenski junak nemškega oficirja, s kako očetovsko skrbjo j,e nemški vojak rešil češke vojake itd. Vznešene misli nas navdajajo ob tem prizoru. Ta složnost, ta edinost mora dovesti avstrijske narode do popolne zmage!
Duh skupnosti je našel lep odmev v vseh uradnih poročilih našega generalnega štaba. Prepričani smo, da ni naroda v Avstriji, ki bi ne dobil največjega zadoščenja za svoje delovanje v teh' resnih časih od tako visoke in edino merodajne strani. Pohvalila je najvišja vojaška oblast vojake vseh narodov brez izjeme. Vsi so na svojem mestu in izvršujejo svojo sveto nalogo ter storijo svojo dolžnost, katero jim nalaga dobrobit širne domovine. Mi Slovenci smo sicer manjši narod v Avstriji, toda kako nas povzdigujejo veličastni, junaški čini naših sinov. Vrli slovenski vojaki se borijo kakor levi. Cast jim!
Poročilo generalnega* štaba priznava v prvi vrsti to izvanredno junaštvo slovenskih mladeničev in očetov,, ki so na bojnem polju. Neštetokrat pa smo že slišali iz ust nemških oficirjev le pohvalno priznanje o slovenskih vojakih. Kakor vsikdar, mora tudi sedaj prenašati slovenski narod čast,, katero so mu priborili slovenski junaki, trezno in brez napuha. Splošno priznanje naj nas bodri še k višjim ciljem. Slovenski vojak naj ne gleda ne na desno, ne na levo, temveč naj hiti naravnost po nadaljne zmage. Vzvišeno naziranje celega ljudstva, da se borimo za svojega ljubljenega cesarja, za habsburško rodovino in za svoj dom, naj vedno bolj prodira v vse čete in jih navdaja s hrabrostjo in pogumom, ki stere vsako sovražno silo..
In še nekaj! Ce čitaš izkaze ranjenih, mrtvih, obolelih, ujetih, najdeš med njimi zastopane vse narodnosti. Vrine se ti nehote v misel dejstvo: „Pred Bogom smo vsi enaki“. Smrt ne dela nikjer razločka ; ali si Slovenec, ali Nemec, Madžar ali Slovak, Poljak ali Hrvat, vse enako zadene sovražna krogla. Zakaj torej toliko delati razlik mek raznimi narodi v isti državi, v kateri so se našlivsi v najvažnejšem trenot-ku!
Izreči smemo upanje, da bodo prešinile prikazni iz dobe svetovne vojske vse narode in one morajo uplivati na merodajne kroge vseh narodov, da bodo pospeševali le tesnejšo združitev v itidharhiji se zbirajočih narodnosti, Slovensko ljudstvo se zaveda v polni meri velikega tröriotka, ki je nastopil s Svetovno
vojsko, je vneto za višje cilje, katere mora gojiti vsak državljan, zato se ne bode dalo nikakor ovirati v svojem patrijotičmem naziranju in avstrijskem mišljenju od dogodljajev, ki so sei vršili v mariborskem in ptujskem okrožju, tem manj, ker dobro ve, da so našli odmev le pri malenkostnih ljudeh in tv! nemerodajnih krogih.
Maribor, 28, septembra 1914.
Naša armada je dosedaj svojo nalogo, da zadržuje kolikor mogoče prodir an je ruske armade, dobro izvršila. Že ko se je vojska v Galiciji pričela, je bila sklenjena stvar, da se naša bojna črta tako razvrsti, da se bo razprostirala naša armada v skoro ravni črti od Karpatov do trdnjave Przemysl ter dalje proti severu proti Krasniku in dalje proti severozahodu. Sovražnika je stalo silno žrtev, prodno je potisnil našo armado na to črto. Vsako pedi zemlje je moral drago plačati.
Rusi sedaj napadajo našo armado v njenih novih postojankah. Ob reki San, v okolici mesta Sie-niaiwa, so naše čete svojo nalogo, da zadržujejo prodiranje ruskih čet, dobro izvršile. Ko je bramba avstrijskih utrdb ob reki San postala brezpomembna, so se naše čete umaknile v svoje nove utrjene okope. Rusi baje obstreljujejo predutrdbe trdnjave Przemysl. Naš generalni štab izjavlja dne 25, septembra, da še do sedaj ni nobena teh utrdb padla.
Novejša poročila pravijo, da skušajo Rusi prodreti čez Karpate na Ogrsko. V soboto, dne 26. septembra, so se že [vršili ob prelazu Uzsok (Komitat Ung), na ogrsko-gališki meji in včeraj, v nedeljo, dne 27. septembra, pr.i prelazu Toronya manjši boji med našimi in ruskimi četami, Avstro-ogrske čete, ki so stražile gorske prehode, so se krepko branile in so preprečile p,i* e h o d Rusov na 0-grško.
Iz teh poročil sprevidimo, da imamo pričakovati v bližnjih dneh zanimivih poročii z gališkega bojišča, Krvava in huda borba naše armade v Galiciji z o-gromno, več kot trikratno rusko premočjo, se je znova pričela. Bodimo mirni in zasledujmo potek vojske s prepričanjem, da je naša armada na svojem mestu in da bo naše izborno poveljstva storilo vse, da zabrani Rusom nadaljni pohod v naše dežele in izvoju-
je zmago našega orožja.
* *
*
D podvzetjih nemškega generala Hindenburga proti Rusom ni nobenih poročil.
Razvrstitev v Galiciji končana.
Z bojišča, 25. septembra.
Ko se je po drugi bitki pri Lvovu zbirala naša armada v Galiciji v nove prostore, je težka ruska artilerija obstreljevala1 v veliki oddaljenosti naše utrjene postojanke, a brez vsaEega uspeha. Nova razvrstitev naših čet v Galiciji ježe konča n a.
Položaj naše armade v Galiciji,
Dunaj, 26. septembra.
Avstrijski generalni štab objavlja sledeče urar dno poročilo»:
Zbiranje ali nova razvrstitev, naših feet po bitki pri Lvovu v prostoru zahodno od reke San ni dalo samo časopisju trojnega sporazuma (Rusije, Anglije in Francije) povod za najzlbbnejiše izmišljotine, in skrajno smešna razmotrivanja, ampak je povzročilo tudi drugod napačna domnevanja o položaju naše armade.	: ’
Temu nasprotno se mora paVdarjati, da se je izvršilo rečeno zbiranje popolnoma» prostovoljno, za kar bodi naveden le dolma, da sovražnik tega zbiranja nikjer niti motil nik
Od sovražnikov razširjene Wdifve q uspehih ob črti reke San so popolnoma neresnične. Gre se la samo za neka, s Številnimi sovražnimi četami in s težkimi topovi uprizorjena obstreljevanja slabeje zasedenih postojank, ki so jih naše čete popolnoma prostovoljno zapustile, ko so za seboj pognale v zrak vse mostove.
Londonska vest o padcu dveh predutrdb naše gališke trdnjave Przemysl je seveda popolnoma ia trte izvita.
Rusi skušajo prodreti čez Karpate.
Budimpešta, dne 27. septembra.
[Ogrski korespondenčni urad poroča: Posarne^ ni majhni ruski oddelki so se pojavili pred raznimi prelazi, ki vodijo iz Galicije čez Karpate na Ogrsko.
Včeraj se je vršila pred prelazom Uzsok v ko-mitatu Ung praska med našimi četami, ki branijo vhod čez prelaz in med oddelki ruskih čet.
Danes je pa prišlo pred prelazom Toronya v komitatu Marmaroš do spopada, ne da bi se bilo Rusom posrečilo, prekoračiti mejo na katerikoli točki.
Te praske, ki se vršijo daleč proč od glavnega bojnega pozoriŠČa, nimajo posebnega pomena. Njihov edini namen je ta, da bi odvrnile pozornost od glavnega bojnega pozorišča in vznemirjale prebivalstvo.
Kako so natepli naši Ruse pri Sieniawi.
Valovi ceke San rudeče pobarvani.
Poročali smo že, kajco so maloštevilni avstrijski (oddelki dne 17. septembra hrabro branili vojaško utrjeni most pri Sieniawi ter so prizadjali Rusom volito izgube.
V poljskem listu „Nova Reforma“ popisuje nek udeleženec borbe pri Sieniawi potek bojev sledeče: Na utrdbah pri Sieniawi so bile razvrščene po številu razmeroma slabe avstrijske čete. Imeli smo lam sferno tri bataljone infanterie, med tem, ko je proti nam prodirala ogromna rusKa bojna moč in sicer: dva armadna zbora, ki sta imela* seboj tudi težko artilerijo. Kliub silni sovražni premoči se je na avstrij-skì strani sklenilo, braniti naše postojanke kolikor mogoče dolgo, ter jih držati vsaj tako 'dolgo, dokler ne stopi v boj težka sovražna artilerija,. Mi smo n argo bojno črto zelo na dolgo raztegnili in na ta način
straft 8«
sovražnika slepili, kbt bi bile na naši strani v boju reč polkov. Naša infanterija je z izbornim streljanjem uspešno podpirala delo naših topov in tako se je nam posrečilo, da smo sovražnika o moči naših čet premotili. Na ta. način smo preprečili sovražno prodiranje. Ogenj sovražne infanterie in poljskega topništva nam je napravil zelo. malo škode. Gele tri dni smo se držali v naših postojankah ter smo' se uspešno branili zoper sovražne napadle. Mi bi se bili držah še dalje, ako ne bi došla sovražna težka artilerija, katera je pripravljala pot za napad velike sovražne premoči.
Sprevideli smo, da je sedaj zelo ugoden čas, da se-premeteno umaknemo. Naša naloga je sedaj bila, da prizadenemo Rusom kolikor mogoče velike izgube ter jim zabranimo prehod čez reko _ San. Naši pijonirji so že poprej pod' leseni most, ki vodi blizu Sieniawe čez reko, položili mine. Mi pa nismo hoteli samo razstreliti most, ampak načrt našega poveljnica je šel še dalje. Sieniaiwo smo zapustili krog poldneva. Najprvo so šli čez most naši bolniki in ranjenci z osobjem bolnišnice v Sieniawi. Tem je sledila naša kavalerija z Štirimi baterijami topništva, ki nam je v našem boju zelo dobro služilo. Končno je šla čez most naša infanterija s (strojnimi puškami. Pot nam je razsvetljavalo goreče mesto Sienia-wa. Kaka dva kilometra od mostu smo prišli nat izborne postojanke, ki so bile vsled z gozdovi obraš-čenega hribovitega ozemlja zelo dobro zavarovane. Tukaj smo našli izborni prostor za našo artilerijo in za strojne puške, katere smo tako razvrstili, da je sovražnik mislil, da je število istih na naši strani izredno veliko.
Rusi so pričeli pozno popoldne korakati na ta most: najpoprej kavtalerija, pozneje ena baterija topništva in potem infanterija. En» bataljon sovražne infanterije je bil ' že skoraj prekoračil most,, ko ie naenkrat zadonpl, grozen grom min, katere so se v-nele. Visok ognjeni steber se je mahoma vzdignil v zrak. Ruski vojaki, ki so se_ nahajali na mostu in ob mostu, bilo jih je več stotin, so bili vsi pri priči — mrtvi. ‘Eksplozija (razpok) je povzročila v sovražnih vrstah 'grozno zmešnjavo, posebno pri onih četah, ki so že prekoračile most. V tem trenotku so začeli naši streljati s strojnimi puškami; tudi naša infanterija je sipala ognjeno točo v sovražne vrste.
Med Rusi je nastal velik nered. Skoro vsi Rusi, ki so že bili tostran mostu, so bili mrtvi. Le malokateremu sovražniku se je posrečilo,, »uteči našemu ognju. S tem činom smo Avstrijci svojo nalogo izvršili, prizadjhh smo namreč Rusom ogromno žrtev. Kmalu nato so naše čete odkorakale. V valovih reke San so pa plavali ceh kupi mrtvih Rusov, voda pa je bila rudeče pobarvana od ruske krvi.
Rusi izgubili 100.000 mož«
!	Dunaj, 26. septembra
List „Neue Züricher Zeitung“ piše, da je Ru~ sija morala plačati obe bitki pri Lvovu ž izgubo sto tisoč mož mrtvih in ranjenih.
Avstrijsko=srbsko bojišče.
Maribor, 28. septembra.
Na lajvstrijsko-Brbskem in avstrijsko-črnogors-kem boiišču se sedaj vršijo živahni boji. Naše čete polagoma, a stalno prodirajo v, srbjsko ozemlje. Tudi proti Črnogorcem ima naše prodiranje znatne uspehe. Podrobna poročila o teh bojih manjkajo. Naš generalni Štab je izdal sledeče uradno; poročilo:
Dunaj, 26. septembra.
Nas balkanskem bojišču je položaj ostal neizpre-menjeno ugoden.	,i
Srbi osemkrat odbiti«
Gradec, 26. septembra-
Dne 22. septembra je poveljstvo avstrijskih čet, ki prodirajo v Srbijo, ilzdalno sledeče dnevno povelje :
„Srbi zbirajo svoje zadnjte rezerve v Valjevu. Našim četam se je zapovedalo, da morajo zavzete postojanke na vsak n Sa* din in pod vsakimi razmerami] držati, k en je usoda Srbije sedaj n a t e h t n i c L“
Srbi so zadnje dni osemkrat poskusih naskočiti avstrijske postojanke, a so bili vsakokrat z groznimi izgubami vrženi nazaj. Srbom prede vedno že slabše. Kakor je sedaj razvidno, ne bomo več dolgo čakali na veselo poročilo, da. so dosegle naše čete nad Srbi odločilno zmago. Srbi se obupno borijo ter s tem kažejo, dà so dobri voj ajd. (Danes se bijejo Srbi gotovo z večjo trdovratnostjo kot Rusi.
Avstrijcem se godi v Srbiji izborno. Naše čete na avstrijsko-srbskem bojišču feo prepričane, da je vsak čas pričakovfati popolni polom Srbije.
Naši skoro ujeli princa Jurija*
.jSüdslavische Korrespondenz“ piše:	Premli
smo od nekega častnika, ki se nahaja na srbskem bojišču, iz Srbije (brez označbe kraja in datuma) — sledeče poročilo :
Kakor • znano, so naše #ete neki torek ob 3- uri zjutraj, zakrite v gosto meglo v nižavah Drine, prekoračili neko Drino in po vročem boju zavzele prusko mesto L. V tem boju so imeli Srbi;velikanske izgube Po obilni večerji na srbskih tleh, kjer so nam svetile goreče hiše, smo tamkaj prenočili. Drugega dne,zgodaj zjutraj so naše čete nadaljevale prodiranje v notranjost Srbije. V lepem in v| ne prevročem vremenu smo korakali dva dni, ne da bi bili trčili na sovražnika, Ker smo se morali bati, daj bi Srbi bili podsuli ceste in pota z minami, smo napodili tu pred se dve čredi. iTa varnostna odredba se je pa izkazala kot odveč. Srbi, katere smo porazih pri L,, so se umaknili proti juga-zakodu in se utaborili pri
V.	z namenom, da zabranijo združenje naše čete z našo drugo skupino, ki je prodirale čez K. po cesti proti V.
Srbski načrt se je popolnoma izjalovil, Naša izborna artilerija je Srbom i tudi tukaj onemogočila, da bi se bili mogli delj časa vzdržati v svojih postojankah. Ko so planile naše vrle čete z bajoneti med živijo-klici1 po Srbjh, so Jjo Srbi takoj odkurili. Naselbina, katero so si . izbrali Srbi za svoje opirahšče, je že bila tedaj v plamenu, ko smo mi vkorakjali v njo. Med tem časom je imela, kakor smo pozneje izvedeli, tudi naša drugja skupina pri K. hud spopad s srbskimi četami, katerim je poveljeval srbski princ 'Jurij. Tudi tamkaj so bili Srbi popolnoma poraženi in 5. srbski pešpolk je bil popolnoma uničen. Pripoveduje se nam, da ni dosti manjkalo, da ni bil srb-sci princ Jurij ujet v trenutku, ko so naše čete nar skočile sovražnikovo postojanko in Srbe zapodile v beg. Med tem smo se združili z našo drugo skupino in nadaljujemo med neprestanimi boji naše prodiranje. Danes smo že šesti jdan v Srbiji in podimo sovražnika pred nami. Ujeli smo veliko število srbskih vojakov. Nekateri izmed njih sie nahajajo v pomilovanja vrednem stanju. Pravili so nam, da ne dobivajo skoro nič jedi, med tem, ko je razpoloženje naših vojakov izborno* Imeli smo do sedaj l,e malo izgub. Zdravstveno stanje naših čet je izvrstno.
Avstrijska ,vražja divizija’.
Gradec, 25, septembra.
Po „ITiagespošti“ posnamemo vsebino pisma nekega avstrijskega Častnika, kateri ise bojuje s svojo divizijo proti Srbom. Iz tega pisma se vidi, kak je položaj naših čet v Srbiji in kako je razpoloženje nar Ših vojakov na južnem,, bojišču. Pismo je pisano že pred nekaj dnevi in se glasi:
,„Naš velik bojni načrt se sedaj izvršuje. Mi sodimo položaj samo po tem, jkar dami vidimo, to je po naših uspehih. Da stojijo stvari za nas zelo ugodno, o tem smo trdno prepričani. Upamo tudi, da se bo uspeh našega orožja v kratkem pokazal.
Našo divizijo imenujejo Srbi vražjo divizijo in se nas zelo bojijo. To je za nas posebne važnosti, ker s tem sovražnik priznava, da z Avstrijci ni dobro Črešenj zobati, K naši sreči je vreme bilo do sedaj Še dokaj ugodno. Naš 'splošen položaj je torej za sedaj izboren. Mi sicer počasi napredujemo, a sigurno.
Ravnokar smo dobili poročilo, da je v osrednji Srbiji izbruhnila usta j a., Kmetje še do-sedaj niso dobili od vlade plačanih reči, ki so jih prodali ob zadnji vojski srbski armadi. Radi tega se povsod pojavljajo znaki prekucije, Z Rusije baje ne dobijo Srbi nobene, tudi denarne (pomoči več* Pričakuje se torej, da bo propad Srbije v kratkem popoten. Ob enem se domneva, da bo po končani sedanji vojski izbruhnila fv Srbiji Še tudi domača vojsk-au Potreba tore ji bo, da jo bo Avstrija za del] časa imela zasedeno. Srbija je sedaj od sveta odrezana in najboljša zveza, ki uspešno deluje, so naše krogle in granate.
Se enkrat ponovim : Naša stvar stoji v Srbiji zelo ugodaio. Navdušenje naših vojakov je veliko. Da so naše čete izborno razpoložene, imamo pripisovati mnogo. tudi temu, ker je oskrba naše armade z živežem popolnoma zadovoljiva. Tudi vse drugo, kar se tiče naše armade, gre prav lepo od rok.
'	Velike srbske izgube.
Sofija, 24* septembra.
Zopetno napadalno postopanje avstrijskih čet *e
prizadjalo srbski armàdi neizmerne izgub«. V Ni* prihajajo dan na dan dolgi vlaki s samimi ranjenci, Ranjenci so slabo oskrbljeni. Večkrat se zgodi, aa se prevažajo na bojišču ranjeni vojaki s takimi, ki so zboleli na koleri. Dne 18. septembra je prišlo samo v Niš 30 vlakov s samimi ranjenci, m koje pa v mestu ni več prostora.
i Srbi izgubili 60.000 mož.
List „Budapest“ objavlja pismo uradnika dunajskega; bančnega 'društva dr. Evgena Strumpfa, ki stanuje že več let v Sofiji, v katerem poroča, aa je nekega 'dobro poučenega Bolgara obvestil bolgarski poslanik v Nišu, daso Srbi d o >s e d a j i z -gubili 6 0.0 O O mrtvih, ranjencev in u -jetnikov.
Francozi v črnogorski vojski.
i Metković, 25. septembra.
Na nekem mestu so naše Čete prekoračile reko, ki tvori mejo med iCrnogoro in Hercegovino, ter pognale Črnogorce z bregov. Med mnogoštevilnimi mrtvimi sovražniki je bilo tudi več Francozov, ki so o-čividno pripadali' svoječasni francoski i posadki v Skadru.
1	Zemun in Belgrad.
Poroča se:	Železnica do Zemuna še ni popol-
noma popravljena. Vlaki vozijo samo do Batajnice, ki leži 12 km od Zemuna proč. Odtod se pride po slabih cestnih z vozom v mesto. Z daljnogledom se prav natančno opazijo poškodbe, ki so jih' paše čete povzročile v Belgradu. Kaljimegdan in vse vojašnice so razsute. Tudi spomenik Karadžordževičev, ki se jo postavil po zadnjih srbskih zmagah na (Balkanu, je podrt. Na srbskem bregu Save so vsa utrjena poslopja, kakor carinska hiša, vojašnica, stražnica, iz katerih so Srbi streljali na (ogrski breg, izginila z zemeljskega površja».. Tudi tobačna tovarna je razdejana od bomb.
V Sremu zopet mir.
Zagreb, 26. septembra.
i„jSudsL Korr.“ javlja: Kraljevi komisar v Sremu, pl. Hideghetty, uradno naznanja, da so zdaj že vsi nasledki srbskih upadov v Srem popravljeni. — Vsi hrvatski, madžarski in nemški prebivalci .obmejnih krajev, ki so ob upadu Srbov zbežali iz svojih sel, so se zopet vrnili nat svoja stanoV'ali'šča., Škodo, ki so jo posamezni prebivalci trpeli, se uradno preceni in poravna. V Sremu in vsej Hrvatski vladaj že mir in red. Vsi uradi poslujejo, kot v mirnem času.
Odločilna bitka na Francoskem.
Maribor, 28. septembra.
Gigantska borba med (francoskimi in nemškimi armadami, ki že traja dolgo, se še vedno nadaljuje, in še vedno ni prišlo do odločilnih uspehov. Uradna poročila naznanjajo dan na d'an s kratkimi besedami, kje in kaki boji se bojujejo. Nemške čete so zavzele postojanke, ki so že po svoji naravi težko pristopne in utrjene, ki pa so jih Še izdatno utrdili. Ti boji dobivajo vedno bolj značaj obleganja in bojevanja za utrdbe. V teh bojih igra artilerija posebno veliko ulogo ter pripravlja pot zajvojevanju nasipov in jarkov. V takih razmerah je vsako naglo napredovanje izključeno in nihče ne more reči, da je spričo tega upravičeno upanje, da pride y tej velikanski bitki že v Kratkem do odločitve. Zadnja poročila sicer pravijo, da je padla važna južna predutrdjba Verduna, Camp des Romains. S padcem te predutrdbe je storila nemška armada zopet en korak dalje proti — Parizu.
Važna utrdba trdnjave Verdun padla.
Berlin, 26. septembra,
(Uradno.) Veliki glavni stan, dne 25. sept.,:
Na skrajnem desnem kriiu je prišlo do nO|vih bojev, ki pa so ostali do sedaj še popolnoma neodločeni.
V središču bojne črte ste Izvršili obe stranki posamezne napadalne sunke, drugega pa se ni zgodilo ničesar. Kot prvi izmed zatvornih utrdb' južno od trdnjave Verdun je padel danes /'Camp des Romains pri St. Mihiel.
Bavarski polk „Von der Tann“ je razobesil na trdnjavi nemško zastavo. Bavarske čete 'so,tam prekoračile reko Maas. V ostalem ni na zapadu in na izhodu nikako spremembe.
Kako Nemci utrjujejo svoje postojanke.
London, 26. septembra
(Uradno.) „jManchester Guardian“ pravi, da je nemško stališče ob reki Aisne tako trdno, da mora vsak napad, če ne nastopi kakšno presenečenje, dovesti do nasprotnega učinka. Napadi na to stališče morejo le tedaj imeti kak uspeh, če bi bil sovražnik prej že popolnoma utrujen. Nemci so umetnost utrjevanja na bojnem polju dovedli do višine, ki je do-
slej ni nihče dosegel. 'Oni znajo postojanko, kije po svoji naravi navadno trdna, spremeniti v utrdbo, 'ki je močnejša in ima več odporne sile kakor obrambna črta, napravljena iz jekla.
Ogromne izgube na franeoskih bojiščih.
Kajcor sodijo vojaški strokovnjaki, je padlo v velikanski bitld, ki se bije sedaj na francoskem bo* jišču, na vsaki strani že nad 100.000 mrtvih in ranjenih.
Mestno prebivalstvo zapustilo Pariz.
Vojaški upravitelj Pariza, general Galieni, je zaukazal, da je moralo zapustiti. mesto Pariz vse prebivalstvo, ki je za boj nesposebno. Kot rok je bil določen 25. september, Ta odredba jasno dokazuje, da se Pariz prav resno pripravlja na obleganje. General Galieni je izjavil, da je Pariz preskrbljen z živili za več mesecev. Mesto so morali zapustiti vsi starčki, otroci in žene.
Berolin, dne 27. septembra.
(Uradno.,) Veliki generalni štab poroča:	Sov-
ražnik je pričel nov naskok na desno krilo nemške armade. Poslužil se je pri tem vseh železnic v bližini.
Pri Bapaume je bila pri tem prodiranju pobita cela francoska divizija od veliko manjših nemških čet. Tudi druge naskoke so ustavile nemške armade.
V sredini bojne črte prodirajo nemški oddelki.
Napadene utrdbe južno od Verduna so ustavile ogenj. Naše topničarstvo se bojuje z> vojaštvom, katero je postavil sovražnik ob bregu reke Maas,
Velika bitka se biie v znamenju obleganja.
Berolin, 25, septembra,
O veliki bitid na Francoskem se poroča iz Pariza 'listu „Corriere della Sera“ sledeče: Velika bit-da, ki že traja deset dni, dobiva .Vedno bolj značaj obleganja in bo bržčas tudi tako končala, kajti vsak hip se poroča, da se je obrambna bojna črta na tem ali onem mestu predrla, kar onemogočuje nadaljni odpor na celi črti.
Vojaški poročevalec lista „Times“ piše o položaju bitke sledeče : Bitka dobiva polagoma značaj obleganja. Obe stranki se nahajate v močno utrjenih postojankah, Vrše se boji tudi po noči. Nä obeh krajih se strelja iz težkih topov. Prišel je čas, ko bi se smelo pričakovati, da bo francoski vrhovni poveljnik peljal v boj vse čete, ki so mu na razpolago, proti temu ali onemu sovražnemu bojnemu krilu.
Francoski glas o ponočnih napadih Nemcev. V
Pariz, 24. septemora.
(Uradno.) j„Petit Pairisien“ priobčuje nek članek podpolkovnika Rousseta, v katerem izraža mnenje, da bo bitka napredovala počalsi, ker so nemške čete zavzele zelo močne postojanke in se nahajajo v izborno (utrjenih stališčih. Vkljub utrujenosti nemških čet so ponočni napadi Nemcev zelo smeli.
Uspešni nadaljni, hoji Nemcev na Francoskem.
Berolin, 25. septembra.
Uradno se poroča z bojišča dne 24. sept.: Na zahodnem bojišču ni bilo danes nobenih posebno važnih dogodkov. Posamezni deli bojev so izpadli za Nemce ugodno.
Iz Belgije in z izhodnega bojišča ni prav nič
novega.'
Na morju.
Angleški minister o avstrijski vojni mornarici.
Rim, 24. septembra.
Rimski list „Giornale d’Italia“ priobčuje sledeči pogovor z angleškim mornariškim ministrom Churchillom, Churchill obeta Italiji mnogo koristi v slučaju, če bi se vrgla na stran I trojnega sporazuma. [Angliji je bilo znano, da se Italija ne bo nikoli borila vi zvezi z Avstrijo proti Angliji. Položaj avstrijske vojne mornarice v Adriji se lahko primerja s položajem nemške vojne mornarice v Severnem morju, Avstrijska vojna mornarica se skriva in si ne u-pa na odprto morje. Dokler se Angliji ne posreči, da izvabi avstrijsko vojno mornarico na odprto morje, ne bo prišlo do končnega uspeha.
K temu pripomni „Pester Lloyd“ sledeče: Kar je povedal Churchill v zasramovanje I o naši vojni mornarici, smatramo mi za poklon. Gotovo si bode vzela naša vojna mornarica, v kateri še vedno živi Tegetthoffov duh, poprej za vzgled nemško, nego pa angleško vojno mornarico. Dosedaj je prišlo na morju samo do enegia samega spopada med nami m sovražnikom. Bil je to namreč napad polnoštevilne an-gleško-francoske vojne mornarice, ' broječe 24 oklopnih ladij, na našo majhno križarko jZiento,“ Ta to-naška križarka, pravcato) orehova lupina v primeri s sovražnimi morskimi oklopnimi velikani, ki so planili po njej, se je borila kakor lev proti ogrsmni premoči, jih neusmiljeno obistreljeva,a in ko je že bila vsa; v ognju in plamenu, se je raje častno potopila, nego bi se bila udala sovražniku. Tak duh vlada v naši in v nemški vojni mornarici. Angleži, ki si ne
upajo odpluti s svojimi vojnimi ladjami iz varnih pristanišč na odprto morje, učinjajo velikansko neslanost, če s© drznejo odrekati na5i vojni mornarici duha junaštva
Sicer je pa Churchill že lahko izvedel, da se nemške vojne ladje ne skrivajo v varnih vojnih lukah. Usoda treh velikih angleških križark, katere so potopili nemški podmorski Čolni, naj bo Angležem za vzgled, jcaj utegnejo pričakati od takega sovražnika. Tudi naša vojna mornarica v Adriji še utegne napraviti francoskotopgleški vojni mornarici marsikatero presenečenje.
Dosedaj ima Anglija mala vzroka, da bi se bahala z velikimi čini svojih francoskih vojnih ladij v Sredozemskem morju. Naša vojna mornarica je dosedaj že tolikjo izvršila, da se je mnogošltevilnejši sovražnik niti lotiti ne upa. Nemoteno1 lahko izvršuje svojo nalogo, da varuje avstrijsko morsko obrežje. Nima pa prav nobenega povoda, da bi se spuščala na odprto morje. Ce je pa angleški mornariški minister res tako hraber, potem pa naj le prevzame poveljstvo nad združeno francoska-angleško vojno mornarico v Sredozemskem morju 1 in naj nas obišče. Kar bo potem doživel, tega ne bo preživel.
Drugačna sodba o avstrijski mornarici.
Angleški mornariški minister se je žaljivo izrazil o naši mornarici. (Toda mornariški poročevalec v „Times“ piše čisto drugače: j„Nikakor nočemo podcenjevati bojne sposobnosti avstro-ogrske mornarice, tudi ne junaštva in odločnosti, s katerim je prešint-jeno vse mornariško osobje. i Tudi ne smemo omalovaževati ugodnosti- katere nudijo dalmatinski otoki, M so posebno pripravni za torpedne napade.“ Na to svetuje poročevalec sredozemskemu brodovju, da vznemirja našo obal, ker se s tem od.Vzame naši armadi veliko število vojajštva, ki se bi rabila za o-brambo obali.
Nemška križarka „Emden“ bombardirala Madras.
London, 24. septembra.
Reuterjev urad poroča uradno iz Kalkute:
Nemška; križarka „Emden“ je priplula prea Madras ter streljala na dve shrambi za olje, ki ju je zažgala. Angleške utrdbe so odgovarjale na nemški ogenj. „Emd'en“ je ugasnila svoje svetilke in izginila v tomi.
♦
* *
Madras . je glavno mesto angleško-indijskega predsedstva istega imena, tretje največje mesto angleško-indijskega cesarstva. Na jugu je utrdba Sent George. * — Prebivalcev je štelo mesto Madras 1.1901 509.346.
■	o
Sledovi potopljenega avstrijskega parnika „Gautsch.“
Pri otoku Arbe tv Jadranskem morju sol ujeli ribiči 5 m dolgega morskega volka. V njegovem želodcu so našli 5 usnjatih čevljev za moške, par belih moških čevljev, 1 par čevljev za otroke, v kat v rem je še tičala otroška noga, 1 posamezen otroški čevelj z nogo, 1 srajca, 1 bluzla, 1 robec in nekaj človeških kosti.1 Sluti se, da so to (ostanki avstrijskega potopljenega parnika „Gautsch.“
Nemška križarka potopila angleški parnik.
London, 25, septembra.
(Uradno.) (Iz Rio de Janeiro se poroča: Nemški parnik „Preussen“ je priplul tv pristanišče Santos. Na krovu parnika se je nahajal kapitan in 15 mož posadke angleškega parnikJaj „India Prince“, kar terega je potopila nemška pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm.“
Rmnumja proti Rusiji«
i	Berolin, 24. septembra.
Rumunsfca vlada je zavrnila pritožbo rus*.e vlade, ker je Rumunija prepovedala po Donavi prevažati rusko vojaštvo v Srbijo. Pri tem se je sklicevala na svoje dolžnosti, ki jih ima kot nepristranska država.
Italija ostane nevtralna.
Milan, dne 27, septembra.
Tukaj se je vršil velik shod katoličanov, ki so sklenili resolucijo, naj se Italija v zadnjo vojsko ne vmešava ter naj na vsak način ostane nevtralna.
Socialno-demokraška organizacija je po celi I-taliji izdala oklice, naj se nevtralitedta Itjalije strogo varuje.
Kolera.
Dunaj, dne 27. septembra.
Zunanje ministrstva poroča, da sta se dne 27. t. m. pojavila na Dunaju izmed vojakov, ki so prišli ranjeni iz severnega bojišča, dva; slučaja kolere.
Iz Budimpešte pa, je došlo poročilo ministrstva, da se je dne 26. t. m. pojavil v NagyMergyer, v Radvani in Ubsoku po eden slučaj, v Tokodu pa 7 slučajev.	..... .. .....	. : .	• ‘ i '
Trije Hrvati proti 28 Srbom.
Bosanski Hrvat Ivan J uričekič se ja pred več dnevi, ko so mu zacelile prve hude rane, zopet vrnil k svoji četi na bojišče. Mož je res pravi navdušen jugoslovanski junak, ki hoče še nadajlje za slavo naše ljube Avstrije prelivati svojo kri. Juričevič je izobražen in krepek dečko, je zgovoren ter pripoveduje sledeče:
Rojen sem bil dne 18. aprila 1876 v Beljici v Bosni. Moj oče je že 30 let župan malega bosanskega sela. Po stanu sem mehanik (strojnik) ter semo-ženjen. Žena mi je porodila sedem otrok, med temi šest dečkov, od katerih je najstarejši 17 let star.
Dne 27. julija t. 1. sem bil vpoklican pod orožje. Prideljen sem bil k orožništvu v Sarajevu. Dne
1.	avgusta sem že bil z aktivnim moštvom na srbsiäl meji pri .Višegradu. Ko smo dne 2. avgusta dobili poročilo, da se bliža srbska armada, je bila od nas poslana na mejo patrulja. Jaz in druga dvla moža smo šli proti nekemu gozdu ob Drini blizu vasi Drinjače ob gori Tropina, Kmalu nato smo opazili srbsko patruljo, ki je štela 28 mož, pred nami. 'Srbi so imeli navadno obleko, a so bili od' nog do glave dobro oboroženi.. Ko smo jih zapazili, bdi smo od njih komaj kakih 30 korakov oddaljeni. • Naš frajtar je, zapovedal ogenj in mi smo oddali na Srbe skupen strel (salvo). Potem pa smo se mi trije zakadili v 28, nasprotnikov. Kmalu nato smo bili v veliki gnječi. Z golo roko pa sem drvel nad Srbe in kogar je zadela moja koščena pest, je padel na tla. Kmalu sem začel streljat) ter sem po kratkem boju ustrelil 4 Srbe, 7 sem jih ranil, tri pa ujel.
Kljub temu pa je bila proti nam še velika premoč. Sedaj pa se nam je približala pomoč. Prihitelo je j 12 mož k nam in tako se mi je posrečilo, da sem tri moje ujetnike pripeljal pred našega poveljnika. A bil sem ranjen. Zadela me je sovražna krogla in bajonet v levo ramo. Kljub precejšnjim ranam sem pa ostal še od 8. do 11. ure v bojni črti, dokler nisem radi prevelike izgube krvi pajdel na tla- Naši vojaki od zdravniškega oddelka so me odnesli iz bojišča.
Naš priljubljen general mi je za mojo hrabrost dal 500 K nagrade in mi je še naznanil, da me bode priporočal v odlikovanje. Najprvo sem bil poslan v bolnišnico v, Zagreb, kjer so me zelo skrbno zdravili. Potem sem prišel na Dunaj in sedaj se že neizmerno veselim, da me zopet pošljejo na mejo, da mi bo mogoče zopet se boriti za cesarja in domovino zoper sovražnika.
Junaštvo hrvatskega častnika.
Zagrebški .„jObzor“ poroča:	Hrvat podpolkov-
nik Emil pl. Bugarin je poveljnik kiszent-mikloške konjeniške artilerijske divizije. Tudi ta divizija je bila poslana n'a* severno bojišče.
Nekega dne je dobila povelje, naj s par eskadroni konjenice zadrži poldrugi kor 1 ruske armano tak)o dolgo, dokler se naše Čette ne zbero in ne preidejo v ofenzivo (napadanje). Podpolkovnik Bugarin je zbral krog sebe svojo divizijo in jo nagovoril: Slavno delo nas čakia, na katerem nas bodo zavidali — vsi ostali. Hvaležni bodimo Bogu, da je prav naša divizija izbrana, da izvrši ta slaven posel.“
Drugi dan se je napotila divizija* da zavzame postojanke. Ko so konjeniške patrulje dognale, kje se nahaja sovražnik, je četa pričela z ognjem. Naši topovi so sijajno streljali in povzročali silne izgube v vrstah ruske vojske, ki je napadala v stisnjenih vrstah brez artilerije. Te izgube so bile tako velike, da je sovražnik začel bežati. Podpolkovnik je postal za bežečimi Rusi par topov, ki so se sovražniku tako približali, da so bile makoma vse njegove vrste razbite.
Po preteku več ur so se Rusi vrnili v, veliki premoči in pod zaščito močne artilerije. Toda naša divizija jih je tako odločno napadla, da dolgo časa ruska artilerija; ni mogla zavzeti ugodnih postojank in vsled tega tudi ni mogla pričeti z uspešnim ognjem. ICastniki in vojaki so ne glede na čast in položaj v polnem obsegu storili svojo dolžnost, ker so se vsi zavedali svoje naloge, da morajo do določenega časla zadržati sovražnika.
Podpolkovnik Bugarin je bil ranjen v ramo, ne da bi to opazil. Ko ga je nek vojak na to opozoril, mu je velel, naj mu rano obveže. Koj na to pa je vedel svojo divizijo na naskok.
Bitka je trajala polnih 16 ur, a naša divizija je v vseh teh bojih ne salmo junaško obdržala vse svoje postojanke, marveč je celo zavzela več novih. Ob enem je sovražnika s spretnimi manevri Še tako preslepila, da je bil prepričan, da mu stoji nasproti desetkrat močnejša Seta. Med tem so se naše ostale čete v popolnem redu zbrale, se razvrstile in odŠLe v novo bitko, ki se je za sovčažniBa skrajno nesrečno končala.
Za ta junaški čin je bil naš rojak podpolkovnik pl, Bugarin odlikovan z redom železne krone 3. vrste in z vojnim okraskom. Bugarin je prKn hrvatski častnik, kJ je bil v sedanji vojni odlikovan na bojišču.
Hrvatje v bojih pri Komarovem.
Poročevalec „Grazer Volksblatta“■ piše:	Sode-
loval je v teh bojih in je bil rajhjen. Na prevozu z bojišča v bolnišnico je napisal svoje poročilo rečene* mu listu, v katerem posebno naglašaj junaštvo hrvatskih p o 1 k o V. To spričevalo Je posebno
Bitka pred Parizom.
veljavno, ker je je napisal oöiviidec in — Nemec,To poročilo se napada na boj dne 8. septembra. Najpo-prej opisuje, kako je morala njegova četa vzdržati nekoliko ur v strašni toči ruskih šr apnelo v. Vendar je vzdržala svoj prostor, dokler se ni začel pojavljati v borbi IV. armadni zbor. Ko pa se je zapletel v borbo XIV. (zagrebški) zbor, so naši zopet uprizorili napad. Hrvatje so potegnili zase* boj vso bojno črto in šli so naši z razvitimi zastavami k naskoku, ki ga je artilerija čvrsto pripravila in podpirala. Po strašni borbi na bajonete so bili Rusi pregnani iz njih stojišč, pri čemer jih je bilo mnogo ujetih. Ali, ker so sovražniku prihajale Še vedno nove močne rezerve, je bil spočetka v premoči, dokler se ni njegovi odpor razbil ob junaštvu hrvatskih polkov.
Tjaiko pravi očividec — Nemec. A če se spominjamo, da je bila Auffenbergova zmaga dosežena z zmago pri Komarojvu, potem je jasno, da so hrvatski polki s svojimi bajoneti najtveč pripomogli do Auffen-bergove zmage!
Bolgarske in turške ustaške čete podirajo v grško ozemlje.
Iz Aten se poroča, [da se zbirajo ob grški meji ustaške čete bolgarske in turške. Na tisoče ustašev je poskusilo udreti čez mejo; po grškem poročilu so jih grški jvojaM ustavili. fTurki so izgubili 9 mož, 7 ustašev je ubegiiilo.
„Zelo vsrano — kraljeva Visokost!“
Te dni je obiskala vojvodinja Viktjorija Luiza iz Brunšvika na Nemškem! neko bolnišnico v mestu Brunšviki Pri tem obisku sß 'je dogodil ta le smešen slučaj : Ko je vojvodinja slišala, da je nek ranjenec videl na bojišču mladega vojvodo, njenega soproga, ga je vprašala vojvodinja, kako je neki vojvoda izgleda!. Nepričakovano je odgovoril ranjenec: „Zelo vsrano — kraljeva Visokost!“ — Visled slabega vremena v zladnjem času je 'to že verjetno.
Z gosli v vojni.
V MObzoru“ čitamo:
(Z enim izmed naših domačih polkov j.et odšel na bojišče tudi mlad cigan. Ker ni imel drugega, je vtaknil v §voj žep svojo cigansko pipo, pod pazduho pa je vzel svoje ciganske gosli. Ka|dar je imel čas, je zasviral na svoje gosli, njegova stotnija pa je veselo pela. Vojaki so bili vedno dobre volje. Naenkrat je postal cigan zamišljen, in njegovih gosli ni bilo več slišati. To je opazil tudi častnik ter vprašal vo-jaka-oigana, zakiaj je tako otožen. Gospod stotnik, je odgovoril cigan, pokorno javljam, da, so se mi razbile moje gosli. Malo prah, malo dež, včeraj pa ona sovražna krogla, ki mi je oddrgnila kožo na prsih, in mi razbila gosli, Ni mi žal za prsa, ne za kožo, žal mi je pa za gosli!
Stotniku se je smilil cigan, zajto mn je rekel: Ako boš vedno marljiv in hraber, ti bom kupil nojve
gosli !	.	,
Cigan je od veselja tlesknil ob dlan, vrgel kapo v zrak in veselo zajvriskal1. Od tega £asa je bil povsod prvi, /v vsakem boju je hrabril svoje tovariše, sploh nastopal je kot vzor vojaka, kot pravi junak. Tako je prešlo par dni. Polk je dospel v neko mesto, Eier mu je stotnik kupil nove gosli.
Cigan se je ves spremenil in zopet je sviral na svojih goslih, kjerkoli je mogel. Veselje je bilobe zopet v njegovi stotniji. Rekega dne pa je tudi njega zadela svinčenka in mu povzročila hudo rano in odpeljali so ga z bojišča. Evo ga sedaj v eni utned zagrebških rezervnih bolnic. Cim je končana vizita, seže ranjeni cigan po svojih goslih in svira. Ran* jenoi dvigajo glave, poslušajo, se vesele in pojoč še spremljajo pesem. In tako odmevajo bolniške dvorane od časa do časa od zvokov veselih vojaških pesmi. In prav je tako. Kdor poje, zlo ne misli in se nadeja boljše bodočnosti.
To je povest, resnična in živa o ciganu-vojahu in o njegotvih goslih.
„Fantje, držite se, jaz umiram!“
Na južnem bojišču pri Sajbacu je padel poročnik nekega pehotnega polka Maksimilijan Prohazka, o Čegar junaštvu so pripovedovali ranjeni vojaki i-stega polka, Poročnik, ki je bil pri moštvu zelo priljubljen, je bil težko ranjen. Ko je že na bojišču rimirai, je še zaklical : „Fantje, držite se jaz umiram!“
Raznoterosti.
SLOVENCI!
»STRAŽA« stane odzdaj do novega leta B K! »SL. GOSPODAR« odzdaj do novega leta 1 K!
Naš knezoškof-jubilar. Dne 27. septembra je poteklo 25 let, odkar je bil dr, Mihael Napotnik imenovan knezoškofom lavantinskim. To se je zgodilo 27.
septembra 1. 1889. Visoki slavljenec je v posebnem o-klieu na čč. duhovščino izrazil željo, naj se radi sedanjih časovnih razmer opusti vsako slavlje, kajti sedaj je tempus orandi in plangendi, češ, da se moli in žaluje, Mi se uklanjamo visoki želji z upanjem, da nam bo v boljših in veselejših časih dana priložnost, storiti vse ono, kar sedaj opuščamo, Le tihe molitve naj se dvigajo k vsemogočnemu Bogu, da blagoslavlja njega in njegovo višepastirsko delovanje. Se na mnoga leta!
* Slovenska pesem na mariborskem kolodvoru.
V petek, dne 2&.; septembra zvečer so se pripeljali na tukajšnji kolodvor vojaki-Slovenci iz Kranjske in Goriške, Bili so okrašeni s slovenskimi trakovi in zasta-vioami. Prepevali so narodne pesmi. Glas slovenske pesmi je donel tudi v mesto. Celo Nemoi so občudovali lepoto slovenske pesmi. Fantje so bili veselo razpoloženi ter krepkih in zalih postav. Z obrazov se jim je bralo, da gredo s posebnim veseljem na boj zoper sovražne Ruse.
Molitve za domovino. Predsedstvo škofovske konference na Dunaju je proglasilo 4. oktober, godov-ni dan našega cesarja, za dan molitve za domovino.
Franjo Holz. Umrl je na ranah, dobljenih na severnem bojišču, v dunajski bolnišnici g. poročnik Franjo Holz, tajnik o. kr. štajerske kmetijske družbe. — Gospod Holz je spodnještajerskim kmetijskim podružnicam dobro znana osebnost. Rajni je pospeševal našo gospodarsko organizacijo v kmetijskih podružnicah ter je nastopil večkrat kot predavatelj. Doma je bil iz Pobrežja pri Mariboru, Holz je študiral v Mariboru, se posvetil kmetijskim študijam na Dunaju, V začetku je služboval v Bosni in bil pred leti imenovan za tajnika štajerske kmetijske družbe. On je bil prvi slovenski začasni tajnik te družbe. Pred letom dni je prestal na višji poljedelski šoli stroge izpite; nato ga je imenovala družba definitivnim tajnikom. Blag mu spomin!
Slovenski junaki. Izmed junajškjh Činov so posebno priznavajo vrline vojakov* ki so se borili pred Lvovom, Borilce iz teh bitk najzivljajo splošno leve izpred Lvova. Posebno se je med temi odlikoval ljubljanski polk št, {17, ki že obstoja* skoro četrjttisočlet-ja. Boril se je že sikoro v vseh delih Evrope in se še odlikoval leta 1878 pri mestu Jajce v Bosni. Pred Lvovom se je (pokazala zopet v pravi luči vrlina te* ga polka. Poveljniki, častniki in moštvu so stali vi boju kakor nepremagljive1 scale. Ko je bil opasen položaj, je hitel oberst baron Stillfried vi (prve bojne vrste, na katere je najbolj pritiskal sovražnik, se vlegel med pešce, ugrabil pušk|o in streljal na sovražnike, kličoč svojim jvojajkom: , ,,'Sddaj ne koraka nazaj!“ Ta čin poveljnika je tako spodbudil vojake, da so res vstrajali v najicrvavejšem boju. Pri tej-le priliki je bil hraber poveljnik ranjen. (Na njegovo mesto je stopil takoj podpolkovnik pl. Ventour. Polk je bil več dni neprestano v boju in odbil; marsikatere napade. (Prišlo je povelje, da nadomestijo polk, ki je že toliko pretrpel, nove Čete ' Podpolkovnik prosi, da se dovoli polku, da se bori dalje, Češ, da moštvo ni utrujeno. Ugodilo se je tej prošnji in polk vstraja nadalje. Tudi podpolkovnik je bil ranjen na nogi.
Kršč.-socialni poslanec Fuchs je. padel v vojski proti Rusom. Bil je jako priljubljen zastopnik in odločen katoličan.
Nabor mladeničev iz 1. 1892, 1893 in 1894:.
Vsi mladeniči, rojeni v letlih 1892, 1898 in 1894, ki niso bili prej potrjeni, se morajo zglasiti pri pregledovani naborni 'komisiji v Mariboru vi prostorih kazine (pri stolni cerkvi) in sicer iz okrajev: Cmurek, dne 5, in 6. oktobra, Radgona dne 7. oktobra, Maribor okolica dne 8., 9u, 10. in 11. oktobra, Sv. Lebart v Slov. gor. dne 12. in 13. oktobra, Sl, Bistrica dne 14, in 15 oktobra. — Pri naborni pregledovalo! komisiji v G .el-j. u v, domobranski vojašnici iz mesta Celja dne '1. oktobra, iz okrajev Celie dne 1., 2. in 3. oktobra, Šmarje pri Jelšah ane 3. in
4.	oktobra, Laško dne 5, in 6. oktobra, Vransko dne
6.	in 7. oktobra, Gornjigrad dne 7. in 8. oktobra in Konjice dne 9. in 10. oktobra, — Pri naborni komisiji v C e 1 j u v prostorih starega okrožnega sodišča iz okrajev Rogatec dne 1. oktobra, iOrmož dne 2. in 3. oktobra* Ptuj dne 3.;, 4„ 5. in 6. oktobra, Gornja Radgona dne 6. in 7, oktobra, Ljutomer dne 7. in 8. oktobra, Šoštanj dne 8. in 9, oktobra, Slovenj-gradec dne 9. in 10. oktobra, Marenberg dne 10. in 11 oktobra, Selnica dne 12. oktobra, Kozje dne 13. in 14. oktobra, Brežice dne 14. in 15, oktobra, Pre-gledovalni nabor se začne vsak dan točno ob 8. uri zjutraj.
Huzar in ulanec. Beseda huzar, (francoski hu-ssard, angleški russar, nemški Husar) izvfira iz madžarskega huszar, ki pomeni: dvajseti (husz pomeni dvajset). Svoj prvo ni izvor pa ima ta beseda ravno v; pomenu besede husz = dvajset, kajti za časa ogrskih vojn proti Turkom Je imorala vsaka vas dati od vsakih dvajset družin po enega popolnoma opremljenega jezdeca. — Ulanec, ki je ravno isto, kakor bi v slovenskem jeziku rekli suličar, izvira po mnenju nekaterih jezikoslovcev iz' poljske besede ula sulica, drugi pa trdijo, da beseda ulanec izvira iz turške oglan, ki pomen j a mladenič. Tia beseda se je v turški jezik vrinila iz tatarščine.
4000 češpljevih cmokov. Žene v Mladi Boles lavi na Češkem so v nedjeljo, dne 13. t, m„ skuhale za ranjenoe v 1 tamošnjih lazaretih 4000 češpljevih cmokov in so obljubile — Še. Veselje vojakov, je bi-lq neznansko in v najlepši slogi t— kakor 'da ni bilo nikdar narodnih bojev med njimi — so se češki in nemški vojaki vrgli (na cmok'e.
Posrečilo se mn je. Namreč nekemu ranjenemu vojaku, ki leži v neki dunajski bolnišnici. Zdravnik mu je namreč v šali obljubi) za vsako strelno rano eno krono denarja. Mislil je, je pravil vojak usmiljenki, da najde mogoče dve ali (tri rane. A med tem jih je našel — sedem: eno na prsih, tri na ramah in tri v levi nogi, in moral je plačati — sedem kron !
Sv. Križ pad Mariborom. Naše županstvo je poslalo kabinetni pisarni na Dunaj udanostno izjavo povodom imendana Njega Veličanstva. Nato je prejelo sledečo zahvalo: Njega c. in kr. Veličanstvo je naj-muostneje ukazalo,, da se izreče Najvišja zahvala za udanostno izjavo občinskega odbora pri Sv. Križu nad Mariborom.
Celje. C. kr, samostojni slovenski gimnazijski razredi viCelju. Pouk se bo začel dne 1. oktobra 1.1. ob 2. uri popoldne v starem (poslopju nemške • gimnazijec______
Naročajte „Stražo“! Marsikateri slovenski list je zmrznil v, zadnjem času. Merodajni izdajatelji si niso hoteli nakopati velikih skrbi, dela in žrtev, 'katere zahteva sedaj izdafajnje listov, Mi smo vstrajali na svojem mestu (in spolnjujemo Časnikarsko dolžnost nasproti slovenski javnosti. Kdo bi obveščal slovensko Ijudštvo na Spodnjem Štajerskem o najvažnejših dogodkih, če bi tudi mi bili vrgli puško v koruzo! Zato (pač mislimo, da ne zahtevamo mnogo, čo se obračamo do slovenske javnosti s prošhjo, da poskrbi za nove naročnike. „Straža.“, ki si je pridobila že zdavno ugled, se mora udomačiti v vseh slovenskih hišah, da bode dobra spremljevalka zelo razširjenega i„1Slovenskega Gospodarja“, kateri se tiska sedaj v več kot 17.000 iztislh.
Zadnja poročila.
Beroli n, 26. sept. Katedrala ((stolnica) y Roimsu je večinoma nepoškodovana.
Bordeaux, 27. sept* Francoska vlada je v* poklicala 1 Dietne mladeniče pod orožje.
London, 27. sept. Nemški zrakjbplov je metal na mesto Antwerpen bombe.
B o r o 1 i n, 27, septo Rusi so svojo obljubo, da bodo dali Poljakom samostojnost, (preklicali.
Petrograd, dne 27. septembra. Gr-ško-katoliški nadškof iz Lvova, grof Szeptycki, katerega so vjeli Rusi, je bil odveden v Nišninovgorod.
Carigrad, 25. septembra. Močno angleško brodovje se je prikazalo pred Dardanelami, kjer križari.
Kaj se godi na srbskem bojišču.
Z bojišča, dne 27. septembra.
Na srbskem bojišču naše prodiranje izborno napreduje. Na eni strani naše bojne črte, posebno tam, kjer se nahaja srednje visoko gorovje, so se pojavile močne srbske Čete. V tej pokra* jini — Podrinje imenovana — se nahaja posebno veliko močvirja. Omenjene srbske čete imajo namen, zadrževati prehod naših čet pri žvorniku in Ložnici v Srbijo 'tor hočejo ob enem tudi od strani motiti dohod naših pomožnih čet. Vodstvo naše armade je pa spoznalo potrebo, da prežene Srbe iz Podrinja, Po večdnevnih trdih bojih se je končno našim četam to tuffi posrečilo in smo zasedli celo važne višine zahodno od Krupanje, Te višine so za nadaj j ni razvoj našega bojevanja proti Srbom velike važnosti, ker na daleč okoli obvladujejo ozemlje ob Drini, Posebno važne so za nas že zasedene višine Jagodina, Crnivrh in Biljek. Na teh višinah bo . imelo naJŠe nadaljne prodiranje v (Srbijo veliko podporo. Našim Četam je sedaj odprta pot v hribovje pri Valjev u. Odslej se nam ni itreba več bati, da bi se Srbom L o-srečilo motiti dohod naših pomožnih čet h glavni armadi, Zasedli smo že tudi' neko važno postojanko, katera nas posebno za hrbtom dobro Krije in varuje pred sovražnim obhodom. Ta postojanka — katere ime se Še ne sme sedaj objaviti — nam zelo olajša prehod naših čet pri Zvorniku in Ložnici, ter ob enem tudi daje varno poroštvo, da se ni treba bati, da bi bile naše čete za pohod v Srbijo preslabe. Večina čet, katere M sicer morale biti za varstvo ozadja naše armade, se sedaj lahko udeležujejo boja v prvih vrstah.