Leto LX. številko 3. V Ljuminni, o sredo 5. lonoorlo 19Z1 Ceno Din r shaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. - mereti cio 30 petit a 2*— Din, do 100 vrst 2'50 Din, večji inserati petit vrsta 4*— Din; notice, poslano, izjave, ;ek ame, preklici beseda 7"— Din- Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. . ,> love ni ki Narod' velja letno v Jugoslaviji 240-— D za inozemstvo 420*—D. i Bliža se pravoslavni božič Popolno politično zatišje. — Tudi ministri že praznujejo. — Še prazna ministrska resora se zasedeta šele po počitnicah, — Davidovićevski proglas. Beograd, 4. januarja. Danes dopoldne Je zavladalo po*x>Ino politično zatišje. Večina poli likov je odpotovala v notranjost države in v svoja volilna okrožja, da prebije tam božične praznike, deloma pa tudi na agitacijo radi oblastnih volitev. V predsedništvu vlade je bil dopoldne samo minister za izenačenje zakonov g. Vasa Jovanović. Ko je ob 13. Nikola Uzunović zapustil svoj kabinet, je izjavil novinarjem, da tri nič novega. Na vprašanje novinarjev, kdaj bosta zasedena izpraznjena portfelja, je odgovoril Uzunović. da bo to storil šele po praznikih. Pristaši in prijatelji ministra Simo-novića in dr. Slavka Miletića izjavljajo, da sta oba ministra umaknila ostavke iz taktičnih ozirov, da pa ne mislita pre- nehati s svojo borbo proti sedanji vladi. Tudi oni redki nepravoslavni poslanci, ki so še v Beogradu, se te dni razhajajo, ker med pravoslavnimi božičnimi prazniki ni pričakovati nikakih političnih dogodkov. Danes dopoldne se je vršila seja glavnega odbora Davidovi će ve stran* ke, na kateri je bi! redigiran in spre* jet proglas stranke, povodom predsto* ječih oblastnih volitev. V proglasu ugo* tavlja strankino vodstvo izredno vaz* nost teh oblastnih volitev in poziva svoje pristaše, da še v tretjič izvojuje* jo zmago stranke, kakor prvič pri skupščinskih volitvah in nato pri občinskih volitvah, ki so se vršile meseca avgusta. M vieda je vlada pirite Svetozar Pribićević o Uzunovićevi vladi in razmerah v radi' kalnem klubu. — Klerikalci in vlada. — Beograd. 4. januarja. Svetozar Pribićević, ki se je včeraj vrnil iz Medji-murja. kjer je priredil za novoletne praznike več skupščin, je podal uredniku cVremena» zanimive izjave o sedanji vladi. Med drugim pravi: »Dolžnost sedanje vlade bi bila, da stopi takoj pred Narodno skupščino ter zahteva zaupnico. Vlada je doživela v radikalnem poslanskem klubu veliko razočaranje. Dobra tretjina kluba se je izrekla proti njej. Sedanja vlada predstavlja v bistvu neprikrito diktaturo; ona briskira parlament. Poleg tega pa je sedanja vlada diktatura nesposobnih ljudi.« Pribićević* nato pozdravlja akcijo ne- zadovoljnih poslancev v radikalnem poslanskem klubu ter pričakuje, da bodo ti poslanci ostali dosledni in se borili za politične principe do končne zmage. V tem slučaju bodo sigurno želi velike simpatije celokupne javnosti. Na vprašanje, kaj sodi o prizadevanju nekih članov vlade, ki bi radi pritegnili klerikalce v sedanjo vlado, je odvrnil Pribićević. da je to najslabša in najbolj nesimpatična točka sedanje vlade. Z vstopom slovenskih klerikalcev bi se položaj sedanje vlade še bolj poslabšal. V vlado bi stopil s tem še en plemenski separatistični element, ki bi se mu razun tega še pridružil verski separatizem. Mm dolotte mm finančnega zakona Kontrola nad proračuni samoupravnih zastopstev. — Poplavljene! oproščeni dohodarine. — Znižanje oskrbnine v bolnicah. — Prodaja žrebčarne na Selu in nakup ^Ljubljanskega dvora». Podaljšanje službene dobe in delovnega časa drž. nameščencev — Beograd, 4. januarja. Predlog financ* nega zakona za leto 1927/28 je zelo obsežen in obsega razne odredbe ki so važne tudi za širšo javnost. Člen 6. pravi: »-Noben državni davek ali dajatev v kakrSnikoli obliki se ne sme predpisati ali pobirati od prebivalstva, ako ni za to izrecnega pooblastila v tem zakonu ali državnem proračunu. Ravnotako ne smejo samoupravna te« lesa (župnije, okraji, srezi mestni senati in občine) ustanavljati, predpisovati aH pobi= rati doklad. taks, trošarin aTi kaj sličnega, **ko za to nimajo zakonskega pooblastila. Vsako uvedbo novih in zvišanje starih z zakonom predvidenih davščin mora pred« hodno oceniti in odobriti minister financ. Naše gospodarske kroge bo zanimalo vprašanje občinskih dokkid. Člen 73. pravi: Občinske doklade preko 300 % od svote letnega neposrednega davka odobrava za Srbijo in ČJrno goro neposredno minister financ, za ostale kraje pa preko svojega delegata, odnosno oblastnega direktorja. — Proračuni mestnih občin, kojih izdatki preo segajo s-votc 3 milijonov dinarjev, mora dobriti finančni minister brez ozira na vi* šino odstotkov doklad. Členi 13, 14 In 15 finančnega zakona govore o uporab: računskih rezervnih Icre* ditov v višini 174 milijonov dinarjev. O kreditu za izredne izdatke in poverljive svrhe govori člen 23. Tu je predvidena po* stavka enega mili iona dinarjev. (500.000 di<» narjev v zlatu, ostanek v papirju.) Ta kre* dit se bo uporabljal po odredbah predsedni* ka minstrskegfl sveta. Izplačane svote niso podvržene prccflod" in odobrenju glavne kontrole.» £a poverljive svrhe in izredne izdatke mi* nistrstva zunanjih del je določenih 56 mili* jonov dinarjev. Finančni zakon vsebuje tudi nefinančne odredbe za poedina ministrstva. Tako se n. pr. pooblašča minister prosvete* da uvede enotni učni program v vseh šoIah.> Ministrstvo financ sme izdati na pod* lagi proračunskih dohodkov blagajniške ob* veznice do 500 milijonov dinarjev s 7 % obrestno mero. Za ureditev državnih obvez iz prejšnjih let sme finančni minister iz* dajati 6 % državne bone z dveletnim izpla* čilnim rokom za skupno svoto 150 mili jo* nov Din. Uprava državnih monopolov bo smela najeti posojilo 100 milijonov dinar* jev z lOletno amortizacijo. Davčnim obvezencem, ki jim je popi* va 1926. leta uničila vso letino, se ne bo predpisovala, ne pobirala dohodarina z vse* mi dokladami za leto 1925. in 1926. Carinska cona je prostor 10 km širine vzdolž cele državne meje. V slučaju, da se ugo» tovi na carinarnici tihotapstvo blaga, se deli iznos zaplenjenega in prodanega blaga po odbitku stroškov na tri dele. Ena tret* jina pripade državnim blagajnam, druga tretjina fondu za pobijanje tihotapstva in ostala tretjina kot nagrada osebami ki so odkrile tihotapstvo. Minister prosvete se pooblašča, da otvori v Beogradu višjo trgovsko šolo ter višjo pedagoško Šolo v Zagrebu in v Beogradu. Minister prosvete sme v sporazumu s finančnim nrnistrom odobriti uporabo vISka preko predvidenih dohodkov narodnih zle-dališč v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani (!) za izdatke, od katerih zavisf povečanje dohodkov. Premest;iev učiteljev in učiteljic na podlagi razpisa se smatra kot premestitev na prošnjo. Za selitev v tem slučaju ne pripadajo potni In selitveni stroški 12 državne blagajne. Rodbine svečenikov, ki so poginili od Bolgarov, Avstro-Madža-rov in Nemcev, bodo prejemali poleg dosedanjih prejemkov Se po 500 Din mesečno kot narodno priznanje in po 150 Din mesečne doklade za vsakega mladoletnega otroka poleg drag-'njsklh doklad. Vsa državna kopališča in ona v državni upravi ter državna zdravilišča se morajo vzdrževati iz lastnin dohodkov. Minister narodnega zdravja se pooblašča, da sme v soglasju z mbvstrskim svetom te ustanove zadolžiti v notranjosti države ali v inozemstvu, ako bi take zadolžitve (posojila) koristile njhovemu napredku. Anuitetne prispevke za te dolgove morajo plačevati Kopališča iz lastnih dohodkov. Člen 120. odreja, da znašajo bolniške takse v državnih bolnicah od 10 na 50 dinarjev, v umobolnicah od 5 da* 15 dinarjev. Bolnki z nalezljivimi bolezni ce plačujejo bolniških stroškov ne glede na njihove premoženjske razmere. Izjemo tvorijo osebe, ki so zavarovane po zakonu o zavarovanju delavcev. Minister saobračaja se pooblašča, da odobri nujno potrebne nabavke do 400.000 dinarjev brez licitacije. Za odkup palače »ljubljanski Dvor» v Ljubljani, kjer Je nastanjena direkcija državnih železnic. letne anuitete ne smeio presegati sedanje letne najemnine, ki jo plačuje direkčiia državnih železnic v UubUanlO). M:n:ster poljedelstva se pooblašča, da lahko proda zemljišča in zgradbe državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Izkupiček se bo vporabil za nakup drugega zemljišča i a objektov, o katerih bo izjavila strokovna komisija, da so ugodnejši. Državne tvornice svile preidejo is resora min str a trgovine v resor poljedelskega ministrstva. Vse trgovske akademije, trgovske Šele, srednje tehnične In strokovne obrtne Šole, noske Ln ženske obrtne šole, sploh obrtne in obrtno-trgovske šole v celi državi preidejo v resor ministrstva trsovine in industrije. Na uradniško vprašanje se nanašajo razni členi finančnega zakona. Člen 13. prav: Z novimi zakoni se ne morejo ustvariti novi uradniški položaji ln mesta in se ista ne smejo zasesti, dokler se ne določajo krediti. Člen 56: Začasno izplačani predujmi državnim uradnikom in uslužbencem za januar, februar, marc in april 1924 na račun prejemkov po uradniškem zakonu iz L 1923 se morajo definitivno črtati. Člen 76. odreja davčne dolžnosti državnih uradnikov, oficirjev, uslužbencev in upokojencev, razun telesnih delavcev. Vsi ti bodo plačevali dosedanje davke. Državna davčna šola v Beogradu kot organ ministrstva financ je povišana v državno srednjo šolo. Člen 181. določa, da Imajo državni uslužbenci meščanskega reda, ki na dan 1. decembra 1925. še niso imeli 10 let službe, pravico na osebno pokojnino šele po 15 službenih letih, za kar se Jim prizna pokojnina v višini 60%, za vsakega aadaljne-ga pol leta pa po 1%. Polna pokojnina pripada Šele po 35 letih. Člen 174: Vpokojitev državn h uradnikov glavnih skupin je mogoča samo po predhodnem pristanku ministra financ. Verski in državni prazniki, ob katerih državni uradniki ne delajo, so: za pravoslavne: Sv. Sava f-2 dni), Velikanoc (2), Binkošti (2) in dan slave, za katoličane Božič (2), Velikanoc (2), Vsi Sveti, Bn-košti. Za muslimane: Kur banjski bajram (3), Ramasanski bajram (3) in Mevlud, za Žide: Pasha. Roš a Sana in Jonkipur. Delovni čas v pisarnah administrativnih ustanov znaša najmanj 7 ur na dan, v slučaju neprekinjenega dela 6% ur. Minister se pooblašča, da sme vsako leto največ za 60 dn; podaljšati delovni čas za 1 do 2 url brez posebne nagrade. Najusodepolnejša je odredba člena 183, ki pravi: Eksekutivnlm potom iz državne imovine se ne smeio poravnati nobene zahteve, če tudi bi ble utemeljene na izvršnih sodnih odlokih ali drugih ugotovitvah. Jugoslavija in Mala antanta Zanimive izjave pomočnika zunanjega ministra. — Beograd, 4. januarja. Današnje »Vreme* objavlja interview s pomočmkom zunanjega ministra Jovo MarkovJčem. Jovo Markovič potrjuje, da se bo v kratkem vršila konferenca Male antante Dan te konference še ni določen, vršila pa se bo na Češkoslovaškem. Razpravljala bo tudi o novem položaju na Balkanu, ki je nastal po italijansko-albanskem paktu. Marković demantira nadalje vesti, da bi se bili v zadnjem času odnošaji v Mali antant; poslabšali. Razmerje med poedmimi članicami Male antante je povsem normalno. Naposled se je Jovo Markovič dotaknil rudi pakta prijateljstva med Rumunijo in Italijo, o katerem izjavlja, da je normalen in da odgovarja konvencionalnim paktom o prijateljstvu, kakršni se sedaj sklepajo po celi Evropi. Razsodba v premogovni aferi — Beograd, 4. januarja. Državn svet, ki obravnava škandalozni slučaj premogovne afere pri zagrebški direkciji, bo razglasil razsodbo šele danes popoldne. Kakor se doznava iz verodostojnega vira, bo državni svet razsodil takole: ena od prizadel t h oseb po upokojena. Štiri bodo odpuščene Iz državne službe, en obtoženec pa bo oproščen. Strašna nesreča na zagrebškem kolodvoru Posledica nesmiselne redukcije. — Zagreb, 4. januarja. Včeraj se je dogodila na zagrebškem glavnem kolodvora strahovita nesreča. Radi redukcije železniškega osobja je bil pomožni zavirač Milo Pfrin, star 24 let, pride!jen ranžiranjn osebnega vlaka za Beograd. Ko ie vlak odšel, so opazili, da se Pirin ni vrnil §11 so ga Iskat in ga našli vsega razmesarjenega pod nekim vagonom. Bil Je že mrtev. Pokojni Pirm je bil pomožni zavirač, radi prezaposlenosti in pomanjkanja personala pa ga Je železniška uprava uporabljala tudi pri ranžiranjn viokov, čemur pa ni bil vešč. Mora! ie tako z življenjem poplačati nesmiselno manijo reduciranja na nepravem mestu. Upravnlštvo: knaflova ulica štev. 5» pritličje. — Telefon Štev. 304. Uredništvo Knaflova ulica štev. 5, h nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. ai in pragi novega leta Pogled nazaj in naprej Nad 60.000 prebivalcev. — Blizu 2600 hiš. — Gradbena akcija v preteklih letih« — Letos dobimo 400 novih stanovanj. — Letos se do-vrši renovacija Masarvkove in Cojzove ceste ter Kongresnega trga. Pogled na Ljubljano m njeno življe- » najvažnejših prometnih žil, vodećih' do nje ob pričetku leta 1927 nudi opazo- | glavnega kolodvora. Masarvkova cesta valcu pestro sliko napredka in obnove. Ce se človek ozre par let nazaj, lah Ko ugotovi, da se je fizijognomija Ljubljane, zlasti zadnji dve leti znatno spremenila. Prebivalstvo Ljubljane v zadnjih letih trajno narašča. Začetkom leta 1921. izvedeno ljudsko štetje navaja, da je bilo I. 1920. v Ljubljani 50.551 civilnih, v primernih stanovanjih bivajočih oseb in 1404 vagonarjev odnosno barakar-jev. Istega leta je biio v Ljubljani 227] hiš. Od leta 1920. je prebivalstvo naraslo do konca leta 1926 na 56.1)00 civilnih oseb. z vojaštvom pa nad 60.000 oseb. V dobi šestih let se je v Ljubljani zgradilo 300 novih hiš, največ leta 1922. namreč 94: nato je začelo stavbno sri-banje padati m se je zopet dvignilo leta 1926, ko je bilo zgrajenih 93 novih hiš. Ljubljana je štela koncem leta 1926 skupaj 2571 hiš- ali povprečno na hišo 22 stanovalcev. Obseg mesta Ljubljane s Spodnjo Šiško in Barjem znaša po najnovejših merjenjih 43 km 200 m. tako da bi pešec za pot okoli mesta rabil skoro deset ur. Celokupna površina mestnega no-merija meri 81 ha 95 k v. m; na posameznega prebivalca odpade ;>?ib!i/no 15 kvadratnih metrov. Uprava mestne občine je zadnji dve leti in zlasti letos z največjo intenzivnostjo izvršila velikopotezno olepšavo mesta, največ na podlagi načrtov univ. prof. Plečnika. Zasnovan je obenem tudi gradbeni program ki se bo polagoma in stopnjema uresničil prihodnja leta, kakor bodo mestni občini pač na razpolago potrebne denarne svote. V okviru razpoložljivih kreditov pa su bodo že prihodnje leto izvršila gotova velika dela za modernizacijo mesta. Kakor znano, bo občina s pomočjo posebnega 6-rniljonskega posojila zgradil^ na Res-ljevi cesti ob ^glavnem kolodvoru veliko carinarnico. Centralna vlada je ponovno intervenirala pri občini tudi.*" da zgradi veliko vojašnico za orožništvo in brigadno orožniško komando. Občina se za ta načrt še ni izrekla in vlada v nekaterih krogrih proti njemu odl.^cn odpor. Poleg velikih in malih stanovanjskih hiš namerava občina prihodnje leto pričeti i zgradnjo za javno zdravstvo prepotrebnega serološkega zavoda, v katerem se nastanita še bo vsa pokrita z regularnimi kockami; doslej je pokrita že v površini 2905 m*. Po sredi ceste bodo mali otoki, na katerih bodo zasejane lepe planta.no, ali kakor jih notranjski gozdarji imenujejo «belc topole*. Plantana bo dajala tej cesti eleganco in impozantnosi. Olepševalna dela na cesti se bodo letos nadaljevala. S tlačenim asfaltom so bile lani tlakovane nekatere ulice, kakor Tavčarjeva in Dalmatinova ulica ter Kralja Petra trg. S tem asfaltom ie bib> doslej tlakovanih ulic in cest v skupni površini 10.870 mJ. Kakšen je olepševalni program za letos? Pred vsem se bo Cojzova cesta, kjer so že posekali in odstranili sedanji drevored kostanjev, moderno uredila. Ja bo pravi bulvar. Po sredi bodo nasajene vitke breze na otočkih. Ob obeh straneh bo cesta za vozove in avtomobile. Napravljeni bodo tudi Široki hodniki. Ob straneh, ob zidu od nekdanje Cojzove hiše dalje in na drti^i sirani ob šoli, bodo nasajene zajedavke, da bo vsa cesta v polnem zelenja. Hodniki ne bodo iz asfalta ali porfirja. marveč iz opeke in iz betonske zmesi, kar bo dajalo vtis. kakor da je položena preproca. Impo-zanteu 1k> pogled na cesto s šentjakobskega mostu tja daleč do srednje obrtne šole. do koder se bo cesta potegnila in bo tvorila del velike moderne okrožne ceste po vzoru dunajskega «Rinua». Prčetek Cojzove ceste od mostu bo krasil čeden Cojzov spomenikov, postavljen v bližini Kozinovč. preje Cojzove hiše. Letos prično tudi z renovacijo Kongresnega trga. Ves tr^ bo tlakovan. Na konec trga pred nunsko cerkvijo preneso zgodovinski spomenik Sv. Trojice izpred kavarne «Evropa» na Dunajski cesti, kjer je ta spomenik sedaj v veliko prometno oviro. Tudi spomenik na Ambroževem trgu. viden spomin na leta. ko je v Ljubljani razsajala kuga. bodo primerno renovirali, zlasti njega ozadje._ Ljubljanska akademija Beograd, 4. januarja, K r o-p a č Borzna poročila Devize: Dumj 798.50—801.50, Berii-n 13.40—13.52. Budimpešta 003.50^—996.50, Italija 254.68—256.68, London 275.09—275.89, Newyork ček 56.579-56.770. Pariš 223.75— 225.75, Praga 167.7i>-168.50 Curili 10.945 —10.975. — Valute: Dtmaj 802.50—S05 50, Newyork ček 55 90—56.10. Eiekti: L:ubljanska kreditna 150, Hipotekama banka 59. Jugobanka 97.5—9$, Praštedioaa 890—£95, Trboveljska 362.5 do 365. Vevče 120. INOZ. BORZE. _ Curih: Beograd 9.125, Pariš 2UA75. London 25.14, Ncwyork 517.875. Milan 23*235, Praga 9.125, Dunaj 73. - — Trst: Beograd 39.88. London II 3.1875, Curih 430.50. V soboto 8. t. m. v «Unionu» REDUTA V CVETJU športnih klubov Atena, Ilirija in Ljubljanski športni klub. 8092 Stran 2. «SEO V ENSK1 N A R O D» dne 5. januarja 1927. Dogodki križen Jugoslaoiie Samomorilna epidemija v Beogradu« — Zakonska drama v Mostaru. — Cerkveni tat v Vinkovcih. — Defravdacije pri mestni hranilnici v Srpskih Moravicah, Beogradski listi prinašajo med drugim tudi statistiko samomorov v minulem letu. Prvo mesto med samomori zavzemajo ženski samomori z raznimi strupi. S kameno sodo se je poskušalo zastrupiti krog 100 oseb. Od teh jih je nad 80 okrevalo in ie ^okrog 20 Je v strašnih mukah podleglo. Za-*nimivo je, da so vzroki vseh teh samomorov večinoma le trenutna razburjenost ali prepir. Le v najTedkejših slučajih tvori beda in pomanjkanje motiv samomora. Vse pa, ki so po zastrupljenju zopet okrevale, zatrjujejo, da nikoli več ne sežejo po strupu, ker da je to najhujša smrt, združena s strahovitimi bolečinami. Vse te kandidati-nje smrti, ki so j.m v bolnicah rešili življenje, so prepričane, da bi nobena ne poskušala ca tak način končati življenja, ako hi prej vedela, kaj se to pravi. Večina jih popolnoma «ozdravi» in nikdar več ne bo skušala sama končati življenje. Vzroki, Jd so jih prej gnali v smrt, se jim zde po okrevanju naravnost smešni in same ne morejo razumeti, kako so morale napraviti tako «neumnost». Moški sežejo najraje po samokresu ali po vrvi. Le redki so slučaji za s trup ljenja. Tudi pri moških je vzrok največkrat le hijma razburjenost, dočim ie beda in po-rnanjkanjc percentualno najredkejšl vzrok samomorov. Vseh samomorov je bilo Izvršenih v Beogradu v minulem letu okrog 250. V Mostaru se je na novega leta dan odigrala krvava zakonska drama. Mlada zakonca Zdenko in Lida Mikačič sta izvršila samomor. Poročila sta se še le pred par len". 2ena je štela jedva 18 let, on pa tudi ni mnogo starejši. Sprva sta živela srečno, pozneje pa so nastali med njima česti prepiri. Malenkosti so Jima zagrenje-vale življenje. Ona je bila zelo jeztjiva, on pa se tudi ni hotel ukloniti Nazadnje jo Je začel zanemarjati in znano je, da so žene, ki se čutijo zapuščene in zanemarjene, najbolj občutljive in najbolj nesrečne. Tudi na Novega leta dan sta imela domačo sceno. On jc po kratkem prepiru odšel v kavarno, ena pa k svojim starišem. Ko ga pozno ponoči še ni bilo domov, ga je odšla iskat. Našla ga je precej vinjenega v veseli družbi. Brez besede ji je sledil domov, kjer ga je začela oštevati. Beseda je dala besedo. Vnel se je hud prepir, tekom katerega je Lida naglo odprla okno, skočila na desko ter se z vzklikom: ljubim te! strmoglavila s drugega nadstropja v globočino. On je bil tako zaprepaščen, da ie brez pomišljanja skočil za njo. Oba sta obležala s polomljenimi udi t:i težkimi poškodbami na kamenitih tleh. Prepeljal: so oba takoj v bolnico, vendar p;i Je malo upanja, da bi okrevala. Tragična usoda mladega in simpatičnega para jc izzvala v vsem mestu splošno sočutje. Župnik v Vinkovcih je že dalje časa opažal, da mu venski ne polnijo več pusice, kakor je bi;a tu stara navada in dobič-kanosen običaj. Imel je svoje vernike na sumu. da postajajo vedno bolj brezbožni in brezbrižni za svoj duševni in župnikov telesni blagor. Zato jih ie začel opazovati. In zopet se mu je zdelo, da jih ra-dodaraost še ni zapustila. Skoraj vsak je kakor običajno prinesel svoj obulus ter ga spustil v nastavljeno pušico. Župniku se je rad: tega zdelo zelo čudno, da je bilo včasih presneto malo v pusici, ko jo je odprl, da jo izprazni. V zadnjem času pa je zače1 opažati, da ima tudi njegova ročna blagajna nekje luknjo, ker je bilo v njej vedno manj, dasi je vsak dan kaj pridal. Postal je pazljiv in nazadnje se mu je vendar posrečilo, priti celi stvari na sled. Vedel je, da noben tujec ne prihaja v te prostore in da ie le domačinom znano, kam skriva denar. Zaznamoval ie par stotakov in dese-takov ter jih polož 1 v blagajno. Nasled-niesa dne je res zmanjkalo zopet precej denarja. Z nekim izgovorom si j*5 župnik izposodil pri vsakem od svojih ljudi nekaj denarja, uvsteč, da mu bo ta ali oni dal morda kak ukradeni bankovec. In ni se motil. Sin cerkvenega zvonarja, Ivan Mar-ković, mu je takoj ponudil stotak, ki je bil sc prejšnjega dne v župnikov! blagajni. Župnik je skrivaj poklical policijo, ki je mladeniča preiskala. Našli so pri ojem še več zaznamovanih dese takov tako, da mu vse laganje ni nič pomagalo. Nazadnje je skesano priznal, da je že dalje časa izmikal župniku denar ter da mu je skupno ukradel nad 10.000 Din. Mladega uzmoviča so takoj izročili sodišču, župnik pa je zopet zadovoljen s svojimi farami m njihovo darež-ij vos tj o. Pri Mestni hranilnici v Srpskih Mora-vicah so že lansko leto prišli na sled raznim nepravilnostim, ki segajo več let nazaj. Ravnatelj hranilnice je bil neki Gavrilo Petrovič, ki je upravljal zavod po svoji nri-li volji. Živel je zelo razkošno; svojim prijateljem je ponujal denar, drusi pa so zaman prosili za posojila. Končno je prišla nezadovoljnost do Izbruha in sledila je uradna revizija. Ugotovilo se je, da primanjkujejo velike vsote, baje nad 1 milijon Din, vse bilance pa so napačno sestavljene. Upravni svetniki in člani nadzornega odbora so prejemali visoke tantijeme in nagrade ter se niso d os d brigaJi za ravnatelj evo početje. Takoj po reviziji je bila zadeva prijavljena sodišču, a kljub temu, da jc od tega časa poteklo že skoraj celo leto, ravnatelj Petrovič doslej nI bil nit! zaslišan. Ko ie na zahtevo upnikov bil nastavljen v zavodu strokovnjak, da spravi poslovanje v red, mu Petrovič ni hotel izročiti niti knjig niti ključev od blagajne. Pozneje pa je sploh izginil in še danes nikdo ne ve, kje je. V zagrebških listih sedaj zahtevajo upniki, da se uvede proti njemu kazensko postopanje ter zahteva od upravnih svetnikov solidarno povračilo vse Škode. Najhujše je prizadeta zemljiška zajednica, ki ima naloženih v zavodu nad 1 milijon Din ter mestna občina, ki je istota-ko v veliki meri udeležena. Likvidaciji zavoda so se izognili na ta način, da so zavod prevzeli upniki ter ga postavili zopet na solidno podlago. Za pravne razmere ic pa vsekakor skrajno značilno, da se v tem slučaju postopanje oblasti tako zavlačuje. Če kak seljak ukrade kokoš, je takoj ves aparat po koncu, da ga izsledi, tukaj pa, kjer gre za več miliionov narodnega premoženja, pa se nikdo ne gane. Med prebivalstvom vlada radi tega veliko razburjenje. Na novega leta dan se je vršilo veliko protestno zborovanje, na katerem ie bilo sklenjeno, da odpotuje posebna deputacija y Beograd, da vloži direktno pri ministrstvu oster protest. Zasačeni amor LJubljana, 4. januarja. On je bil obrtniški pomočnik, oženjen in oče ljubkega otroka. Ljubil je svojo Ženo in svoje dete, in zato ga je tembolj bolela neprostovoljna ločitev. Moral jo namreč po svetu za zaslužkom. Dobil je službo v Karlovcu in prihajal često domov na obisk k ženi in otroku. Tudi za Bož'č ie prišel. Opazii pa ie nenavadno spremembo. Njegova žena, ki ga je vedno sprejela radostnega obraza, je postala nekam mračna in nedostopna. To ga je preseneti'o. Že nekaj časa je slutil, da doma ni vse v redu in ta sum je potrdila tudi hčerkica, ki mu je povedala, da v hišo zahaja neki tu] človek. Pravijo, da otroci in nore? govore resnico. Zato se je mož vznemiril in sklenil, da bo svojo zenico strožje nadzoroval. Te dni se je zato res nenapovedan, ponoči vrnil iz Karlovca Zalotil je svojo ženo v prijetnem kramljanju z nekim neznancem. In že se je zasvetn samokres v njegovi roki. Žena je kriknila, njen strah pa ni bil potreben, kajti revolver k sreči ni bil nabasan. Samo za las pa je manjkalo, da se ni odigrala krvava drama, ki bi zahtevala morda celo več čjoveških žrtev. Davi je moral mož na policijo. Kadi nevarne grožnje. Bil je takoj izpuščen. Žena je zatrjevala, da je bil oni moški zgolj •slučajno* v njeni sobi. Na policiji ji niso verjeli, mož tudi ne ... Epilog bo na sodišču. Mož je vložil tožbo za ločitev zakona. Darujte za dijaške kuhinje Naše gledališče pred katastrofo Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je sporočila podpisani organizaciji, da je primorana zaradi delnega skrčenja proračuna v tekoči sezoni 1928-27. in zaradi znižanja proračuna za sezono 1927-28. za I, 340.935 Din reducirati 80—40 svojih članov. To redukcijo je oprava že deloma začela izvajati z 31. jan. 1927. Podpisana organizacija, zavedajoč se ka-strofalnih posledic tega dejstva, ki zadene zavod kot tudi Članstvo, se obrača tem potom na vse odločujoče faktorje, prijatelje gledališča in umetnosti sploh, za skupen nastop, da se prepreči ta zla nakan«, ki resno ogroža naš s težkim trudom pri-borjeni slovenski teater. Medtem ko ima Beograd za sezono 1927-28. ca. 12,500.000 Din, Zagreb ca. II, 500.000 Din, je za ljubljansko gledališči predvidenih nekaj manj kot 6,000.000 Din. S tem me rajo gledališča izhajati, ves inka-so predstav pa sproti odvajati državni blagajni. Višini državne dotacije odgovarja tudi angažirano osobje naših treh drž. gledaliSč. Tako ima Beograd ca. 420 ljudi angažiranih, Zagreb 380, Ljubljana pa 208. V teh številkah je 6eveda zapopaden umetniški in tehnični personal. S tem malim osobjem in denarjem pa proizvaja naš teater na podlagi statistike največ. S tem da omenjamo beograjsko in zagrebško Nar. gledališče, nikakor ne zahtevamo za nase gledališče državne dotacije v isti višini. Tac pa uajodločnejie- in z vso pravico terjamo od države, da nam posli ekstitenčni minimum če ne več. Ce torej uprava na ukaz ministrstva reducira 40 oseb svojega staleža jih ostane 5e 168. S tem številom je pa po našem globokem prepričanju nemogoče voditi dramo in opero v dosedanjem obsegu in obdržati gledališče vsaj na dosedanji umetniški višini. Leto za letom se našemu gledališču znižuje državna dotacija. Leto za letom se ga sistematično ubija, postopa se ž njim kot da je »nepotrebno kulturno zhx. V osmem letu evojega prenovljenega gledališkega življenja smo prišli tako daleč, da bo 40 prevedenih članov — Jugoslovenskih državlja-nov-SIovencev — z enomesečno odpovedjo pahnjenih v bedo in obup. To je bene podržavljenja, bene slovenskega igralca — državnega uradnika. Mi kot strokovno stanovska organizacija — mi, ki smo teater — mi enostavno ne razumemo, kako je mogoče, da se poskusa našemu gledališču vzeti zadnja možnost gole eksistence. Kdo je temu kriv? Neiniormiranost, zloba, ali kaj? Hočemo vedeti, ali smo enakopravni, ali nismo. Javni delavci, prijatelji gledališča, vi vsi široni naše domovine in izven nje, ki vam je na srca stvar toga našega teatra, vi vsi, ki ga ljubite, ki se zavedate njegovega pomena za naše kulturno življenje_ govorite! Naš teater je na smrtni postelji. Ce iz* dihne, izdihne zii vedno. V zvezi s katastrofo našega teatra sklicuje podpisana organizacija skupno s >Savezom muzičara v Ljubljani £ dne 9. ian. 1927. javno zborovanje. Na to že danes opozarjamo vso našo javnoM. Kraj in čas zborovanja bo pravočasno objavljen: >Udruženje gledaliških i«rraleev Mestni odbor Ljubljana.«. sveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, Drama: Torek, 4.: Ko varstvo in ljubezen. A. Sreda, 5.: Slaba vest. E. Opera: Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: Cosi fan turte. D. Četrtek, 6.: Ples v niaskih. Premijera, l/.v. * Iz gledališke pisarne Danes je opera zaprta radi generalne skušnje za Verdijevo opero «PIes v maskahi>. V sredo s>e ponovi izredno uspela Mozartova opera buffa «Co* si san tutte» za abonma D. V četrtek sc vrši izven abonmaja premijera popularne opere Železna nujnost — to je moja magistra. Vendar pa mi je delo užitek in ga skušam opraviti kar najlepše.«: Nato pripoveduje, da je bil nekoč godbenik, da se je uril v slikarskem ateljeju, študiral pri strokovnjaku mikroskopijo, transplantacijo organizmov itd. O vseh tehničnih in sploh znanstvenih problemih, ki je o njih pisal, se je dal podučiti iz prve roke. Tipe za jun.Vke svojih pove>ii je iskal čest d na ulici. Ni ustvarjal iz same domišljije, ampak je domišljijo uporabljal za to, da na globoko in na široko zagrabi realno življenje. Aleksander Pavlović: Qui judicati*. Zagreb 1927. Mladi, doslej še malo znani hrvatski pripovednik Aleksander Pavlov Ic ie izdal v lastni založbi povest izza vojnih dni (Vi, ki sodite). Knjiga obsega 103 sirani v osmerki. Kdor se znuima zanjo, jo lahko naroČi pri gosp. Gvidu Zupanu, Novo mesto 71. Slane 25 Din. O spisa se i/pregovori mo. Na praznik 6. t. m. ob 15. v «Unionu» vsiik KONCERT pevskih zborov iz vse Slovenije Vstopnice od 5—30 Din v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. port Še nekatere nedeljske tekme LIEGL: Češkoslovaška — Belgija 3 : 2. \ nedeljo se je vršila v Lic£u v Belgiji pred 20.000 gledalci meddržavna tekma Cc-hcslovaška — Belgija, ki je končala z zma* go Čehov 3:2^1 : 0). o čemur smo poro* cali že včeraj. Obe moštvi sta predvcdli prav krasno igro, vendar so Čehi tehnično visoko nadkriijcvali nasprotnika. Najboljši mož Češkoslovaške pa je bil vratar Plani* čka. Prvi gol je zabil Svoboda v 22. minuti, isti igrač je tudi v 5. minuti drugega pok časa zvijal na 2 : 0- v 15. minuti pa so Belgijci dosegli prvi gol, v 33. minut: je Podražil zvišal seore na 3 : 1 za Češkoslova* ško, Belgijci pa svj bili v 39. minuti drugič uspešni. DUNAJ: Tekma -*> .rimski pokal: FAC : \Vacker 3 : 3 (3 : 2). BARCELONA: V rcvanžni tekmi je Barcelona odpravili dunajsko Austrijo (Amateure) s kolosalnim porazom v raz* morju 5 : 0 (3 : D). KAIRO: Kapid (Dunaj) : reprezentan« ca Kaire 3 : 3. Xi;\\ VOkn: Broockivn VVanderers : Giants 3 : I. Pri o klubih }p;r;:jo nekdanji dunajski icjralei. ITALIJA: Napol! : Genova 4 : 3, lici, 1 : > Brcscii : Alba 4 : 0; las : asalc Juventus : Modena 7 : 2. Internationale Pro Vcreelli 2 : o. Fortitudo : Torino 4 : 2, Bologna : .Vessanririn 2 : 0. Andrea I>oria : Padova I D. I Carmen | Prva jubilejna nagrada Čitatelje opozarjamo na razpis naših jubilejnih nagrad v znesku 12.000 Din. Vsak mesec bomo izplačali 1000 Din onemu, ki bo predložil naši upravi na poseben način označeno številko «Slovenskega Naroda*. Dotični izvod bo prišel v promet v času od 6» in 16. t. m. Shranjujte zato vse številke ^Slovenskega Naroda* iz tega časa, ker bomo seveda šele naknadno naznanili, kateri dan je izšel dotični izvod in kako je ozira čer Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze je končnoveljavno določen 16. februarja 1927. za etežnica ..OLL^.vR. Dane a: Torek, 4. januarja 1927; kat c! -čani: Ti tu s: pravoslavni: 22 decembra: An ;^ stas. J^lri: S da, 5. Unuai a. .J27: katcl:-Čani: Telesi -; ^rav si- nI: 23. ^cermbra. Ar ! >hijc. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Kovarstvo in l;u» bezen*. A; pera: zaprto. Kino: .latica: «Pleši bajaco»; Dvor: «Valčkov čari>; Ideal: «Nc javi sc». Predavanja: »h 20. v m rm dom ; K .^kc pJ.-ninc in Karavank DEŽURNE LEKARNE. Danes: Banove**, Kongresni trg; L star. Sv. Petra cesta; Jcm, Cck - cesta. Jutri: Levstek, Marijin trg. Kuralt, G o* sr>o: ctska cesta. Solncc zaide danes ob 16.31. vridc ju« tri ob 739 in zaide ob 16.32. Mesec zaide danes ob 1636. vzide jutri ob 9.36 in zaide ob 17.52. Odprava stanovanjske bede Dočim si v Ljubljani lomimo glave, kako bi odpravili stanovanjsko bedo ter pripomogli onim nesrečnežem, ki sc morajo še danes9 v osmem letu po osvobojen ju, stiskati po nezdravih, za človeška bivališča sploh neprimernih iuknjahj si naša vlada celih osem let ni delala posebnih skrbi, kako bi vsaj za svoje uslužbence rešila to vpraša-nje. Ukinitev stanovanjske zaščite, ki preneha s 1. novembrom t. L, pa je pri-silila tudi vlado, da končno nekaj ukre* ne. Posebno železničarji, ki morajo še vedno prebivati po napol razpadlih vagonih, preveč očitno dokazujejo, da s samimi stanovanjskimi zakoni to vpra* sanje še ni rešeno. Na drugi strani pa gospodarski krogi tarnajo nad pomanj= kan jem vagonov. Ne vemo sicer, ali je še stari ali že novi prometni minister izdal naredbo, ki je te dni zagledala luč sveta in ki sc bavi s tem problemom. Rešitev, ki jo predvideva ta naredba, se nam zdi zelo posrečena. Prometno ministrstvo jc namreč odredilo, da morajo vagonarji odslej plačevati redno stanarino, in sicer v onem iznosu, kakor jim po zako= nu pripada. Tako vsaj ne bodo mogli več tožiti, da nimajo stanovanja. Kajti če danes nekdo plačuje stanarino, ima pač tudi stanovanje. Običajno sme vsaka železničarska družina imeti sa* mo po en vagon v najemu, za vsak na* daljni vagon je potrebno posebno do* voljenje ministrstva. Gospodarski krogi torej ministru ne morejo več očitati, da se z vagoni ne gospodari dobro. Na vsezadnje pa si bo marsikak železničar, ki je sedaj *-s/a-novafo v vagonu, raje poiskal kako drugo stanovanje in tako bo vedno več vagonov na razpolago za gospodarske kroge. S tem pa bodo ob enem prene* hale vse te nezdrave in nehigijenične vagonarske kolonije. Tako je prometni minister ubil dve muhi na enkrat. Skrb naše vlade za uboge vagonarje je gotovo nad vse gin-Ijiva in zasluži vsestransko priznanje! sa- lt J. Magog: Roman. II. poglavje. Mož s krinko. Tames Oldsilver ni bil kaj presenečen. Nemara da je vsakodnevno nastopanj© v dramatičnih filmih ostavilo nanj svoj vpliv; vsekako ni življenja nikdar vzel preveč z resne plati. Često se je celo v položajih, ki niso dopuščali dvoma o svoji istinitosti, vedel kot da stoji pred aparatom. Hladno in brezbrižno si je ogledoval neznanca, ki sta sedela pokraj njega. Oblečena sta bila korektno, malone elegantno, po vzorcu getlemanov - vlomilcev, ki so Se danes v modi i v gledaliških komadih i v kriminalnih romanih. — O literatura! je razmišljal. Tako daleč sega torej tvoj vpliv! Prijazna bandita hočeta najbrž preizkusiti sceno, ki sta jo videla v filmu. Sam sem si kriv, nihče drugi! Torej je tudi pravično, da plačam. In s filozofsko mirnostjo se je obrnil k njima: ~ Kolfcoi Spremljevalca, ki sta bila kakopak zakrinkana, sta se radovedno ozrla vanj. Njune oči so se ironično zaleske-tale skozi masko. James Oldsilver je čutil, da si ga hočeta privoščiti. Toda do tega'mu danes ni bilo, bogme da ne. — Vprašam vas. koliko vama moram plačati, da mi vrneta svobodo, je nadaljeval malce vznemirjen. Pripravljen sem vama napisati ček. — Nepotrebno! je odgovoril eden izmed neznancev. — Zakaj nepotrebno? je osupnil lepi James. Torej vama ni do mojega denana? — Ne! — Kaj želita potemtakem? — Boste takoj čuli. Milijarder je z muko premagal naval jeze. — Prijatelj, je dejal kar mogoče pokojno, vaše ravnanje je glupo, da nikoli tega« Šala, ki ste si jo hoteli privoščiti, je zamišljena na uprav otroški način. Da niste naleteli na dobričino, kakor sem jaz, ki gledam zelo milo na pogreške svojega bližnjega, bi se vam ne izteklo baš dobro. Le pomislite: treba je le krikniti. pa ustavi šofer avto in pozove stražnika. — Bilo bi slabše... ne za vas, nego za nekoga drugega, ki vam ie blizu, je odgovoril bandit brutalno. James Oldsilver je prebledel. — O kom govorite? ie vprašal s pridušenim glasom. — Ne bo vam treba dolgo čakati na odgovor, če naju izvolite spremiti... Ce ne, tem slabše! Neznanec je poslednje besede izgovoril tako energično, da se je James nehote stresel. Pomislil ie na mis Perlo. — Ne bom se upiral, ie odvrnil z lahno drgetajocim glasom. Prešinila ga jc bila namreč misel, da je avantura v tesni zvezi s Perlinim klicem na pomoč. Zdaj ni več dvomil, da je bil njen glas. ki ga je čul v telefonu: ona ga je klicala na pomeč in na n j o je meril neznanec s svojimi skrivnostnimi besedami. James je tehtal misli sem in tja, a kakor je premišljal, vedno je prišel do istega zaključka: mis Perle ie v nevarnosti, treba se požuriti. Avto je drvel z vso brzino, a pot, po kateri je \ozil, je bila docela druga od one, ki jo je bil naznačil šoferju, preden je vstopil v voz. To mu je dalo misliti. — Darker je torej njun zaveznik? se je spraševal. Ali pa sta ga nemara odstranila in- postavila na njegovo mesto svojega pajdaša? Bogme, tako mi je, kakor bi sanjal. Take zarote zločincev so možne le v naših scenarijah. Ha, mis Perle pa ie dejala, da življenje ne nudi več pravih emocij! je razmišljal melanholično. Radoveden sem, da li je še zmerom teh misli? Avto je v tem z nezmanjšano brzino zavil in za vozil skozi zamrežena vrata, ki so se za njim takoj zopet zaprla. Šofer je ustavil motor in James, ki sta ^a neznanca potisnila iz avtomobila, se je znašel na zadnji stopnici pločnika. Imel je jedva toliko časa, da se je ozrl okoii sebe. Neznanca sta ga pograbila vsak za eno roko in ga potegnila seboj. Dospeli so v sobo, ki je bila vsa preprežena s črnimi zavesami in pogreznena malone v popolno temo. Potisnila sta ga pred se, igralec se je zadel v rob pohištva, se spodtaknil, zakrilil z rokami in padel v nekak naslanjač, kamor sta ga stražarja namerila. Tisti mah je začul suh prasket, kakor da so se sprožile skrite vzmeti: v trenutku je imel na rokah in nogah kovinske okove, ki so ga pritisnili na stol in k tlom, da se ni mogel niti ganiti. Istočasno ie začutil okoli vratu obroč in na prsih jermenje, ki ga je nemilo združilo z naslonjalom. Tedajci je zaplala luč, ln James, ki je bil povezan kakor na smrt obsojen morilec, je zagledal, da se nahaja na nekakem prestolu, ki je močno nalikovat električnemu stolcu. — Tristo jih! je pomislil pokoino. Bogme, fantastičen sprejem in nevsakdanje priprave! Ni se zavedal, da ie bil igralec v njem, ki je govori toli hladnokrvno. Drugi ljudje, nevajeni fantastičnosti in neverjetnosti, bi že bili poginili od groze ali pa se razpoČili od krčevitega smeha, ne verujoč, da je možna toli absurdna avantura. Preveč je nalikovala kinematografskim senzacijam. Gentlemana sta bila med tem izginila. James je bil potemtakem sam: toda obroč okrog vratu mu ni dopuščal kretenj z glavo, in zato ni vedel, kaj se utegne dogajati za njegovim hrbtom. Minilo je nekaj neskončno dolgih minut. Slednjič je začul korak, ki je drsal po preprogi, in pred njim se je vzpela postava. James je od osupnjenja zaprl oči. Došlec je bil rdeč velikan, obladan po modi, na glavi pa je imel krinko, ki je zagrinjala ves obraz. Le dvoje lukenj je bilo v njej, ki je skozi u Ji zrlo dvoje, kakor ogenj žarečih oči. — Rdečeokec s krinko! jc nehote zamrmral James Oldisilver. ki se ni mogel iznebiti vpliva svojega filmskega poklica. In s studom je dostavil: — Ni lep in tudi ne simpatičen. Velikan se je strahotno zagrohoftal. da se Je James stresel. ctev. 3 iStOVENSK 1 NAROD« dne 5. januarja 1027, Stran 3. Dnevne vesti V Ljubljani, dne 3. januarja 1927. — Kralj siromašni deci in invalidom Za božične praznike ie daroval kralj osTed-njemu odLoru vojnih invalidov 25.000 dinarjev, mestnemu odboru lU.uOu. Srednješolski Matici IO.0UO, Narodnemu gledališču v Beogradu 35.000 in siromašni deci 500U dinarjev Poleg teh darov v denarju je poslal kralj slepim invalidom v Zemunu tn siromašni deci železničarjev, ki stanujejo v vagonih, večjo količino živil in obleke. — Zakon o univerzah. V prosvetnem ministrstvu je izdelan nov osnutek zakona o univerzah. Osnutek je pregledala in odobrila strokovna komisija tako, da pride v doslednem času pred Narodno skupščino. Z novim zakonom dobe naše univerze širšo avtonomijo osobito v personalnih zadevah. Tako bo moral rt. pr. prosvetni minister po novem zakonu tekom osmih dni odobriti volitve novih profesorjev, ako jih pa ne bo odobril, bo moral tekom enega meseca odgovoriti univerzitetnemu i>vetu. zakaj je volitve zavrnil — Norveški generalni konzul v Beogradu, Norveška vlada je imenovala za honorarnega konzula v Beogradu kapitana-ievaltda Oiordja R o š a. — Reorganizacija v poštnem ministrstvu. Poštno ministrstvo namerava nekatere oddelke ukiniti, odnosno spojiti z drugimi tako, da bi se proračun znižal. En oddelek bo popolnoma ukinjen. V svrho znižanja proračuna bodo reorganizirane tudi poštne direkcije. — Statistika soL Prosvetni minister ie odredil, da se morajo zbrati točni podatki o številu šol in učiteljev po vseh oblastih, srezih in mestih. Na podlagi nove statistike hoče ministrstvo ugotoviti, kje so potrebne nove sole. odnosno večje število učnih moči- — Ukazi prosvetnega ministrstva. V prosvetnem ministrstvu je pripravljenih več novih ukazov o imenovanju, napredovanju in vpokojitvi učiteljev, srednješolskih in vseučiliskih profesorjev ter administrativam uradnikov. Ukazi bodo te dni podpisani. — Za zaščito slovenskega časopisja v Italiji. Italijanske oblasti strogo pazijo, da ne zaide med naše podjarmljene rojake kak slovenski ali celo jugoslovensko orijentirani list. Psebno na piki imajo »Jutro«, »Slov. Narod« in druge slovenske in jugoslavenske liste, ki razpravljajo o italijanskih razmerah in o zatiranju Slovencev pod Italijo. V kolikor niso sploh prepovedani, jih fašisti na meh" kratkomalo s poštnega voza ukradejo ter uničijo. Njihovo nasHje gre cdo tako daleč, da na meji pregledujejo potnike, nima li kateri pri sebi kakega slovenskega lista- Ako najdejo doma pri kakem Slovencu tak list. ga kaznujejo z dolgim zaporam in uprav faSistov-skimi mukami Že letošnji novinarski kongres na Cetmju se je bavU s to zadevo in v posebn: resoluciji pozval zunanje ministrstvo, da zaščiti naše časopisje. Ker pa se razmere niso izboljšale, Je poslanec dr. Žerjav v energični interpelaciji pozval zdaj tudi novega zunanjega ministra dr. Perica, da posveti preganjanju Časopisja iz Jugoslavije v Italiji vso pažnjo ln naše liste zaščiti. — Prosto učiteljsko mesto. Na ženski obrtni šoli v Ljubljani bo s 1. februarjem t. L prosto službeno mesto strokovne učiteljice za prikrojevanje In šivanje perila, Reflektantje naj se do 15. t. m. javijo pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani. — Lesnj most čez Soro v Medvodah so začasno toliko popravili, da se vrši po njem promet tudi z vozovi in avtomobili, a most Ima le en nr, ker ie za polovico ozn od starega. — Učiteljišče v Kastu. Prosvetno ministrstvo ie izposlovalo večji kredit za dograditev učiteljišča v Kastvu. Novo šolsko poslopje bo dograjeno spomladi. — Nenadna smrt dalmatinsko - istrskega Škota Iz Šibenika poročajo o nenadni smrti dalmatinsko - istrskega škofa Danila Pantelića. Skof le prispel v soboto z brzo-vlakom čil in zdrav v Šibenik. Zjutraj so naSi rnrtvega v postelji. Zadela ga je srčna kap. Pokojni le bil star 62 let. Med verniki svoje škofije ie bil zelo priljubljen. — Velik nasip na progi Subotica-Vin-kovci. Te dni začno graditi ua progi Su-botića-Vinkovci velik nasip, ki se bo razprostiral od Sonte do Bogo jeva. Nasip bo dolg poldruiri kilometer in bo zgrajen po vseh predpisih modeme tehnike. Ta nasip bo varoval nad 100.000 katastralnih jutrov zemlje poplav. Stroški bodo znašali 10 milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo bo m*ispevaIo tri milijone. — Nova bolnica na Sušaku. Z novim letom je bila na Sušaku otvorjena nova državna bolnica. V ponedeljek jc bil sprejet prvi bolnik. Bolnica, ki so jo začeli graditi pred dvema letoma, je moderno urejena, ima svoje lastno gospodarstvo ter poseben kiruTgični, interni in infekcijski oddelek. Uprava bolnice je poverjena usmi-Ijenkam. Svečana otvoritev bolnice se bo vršila še le spomladi, ko bodo dogotovliena zadnja dela. — Strašna smrt V baškem selu Stara Sova ie kurila hčerka bogatega veleposestnika Luterja, Magdana, peč. Pri delu se jI je vnelo krilo in bliskoma je bHa v plamenih- Dekle Je dobilo tako težke opekline, da je v bolnici podleglo poškodbam. _ Mestna hranilnica ljubljanska in Slavenska banka. Mestna hranilnica nam sporoča: Z ozirom na časopisne notice o naložbi Mestne hranilnice ljubljanske pri Slavenski banki Vas prosimo za objavo sledečega pojasnila: »NI res, da Ima Mestna hranilnica ljubljanska pri imenovani banki naloženih Din 16,342-450.—, temveč znaša njena naložba z obrestmi do 24. septembra 1926 Din 7.302.090.—. Iz naslova reeskonta pa trna terjat! Din 4,050.000.—, za kar Ima J pcieg zna Slavenske banke kritje še v drugih podpisih. Poudarjamo, da so vse vlode in obresii pri Mestni hranilnici ljubljanski povsem sigurne, krite s hranilničnimi rezervami in vrh tega še zajamčene s celo davčno močjo in s premoženjem mestne občine Ljubljanske, ki garantira za vse obveznosti hranilnice*. -- »Narodne Enciklopedije« 16. tn 17. zvezek sta d otipkana in se bosta pričela — zaenkrat samo v latinici — dostavljati tekom tega tedna. — Planinski dnevi na Pohorju. Agilna podružnica SPD v Mariboru priredi v dneh od 6. do 10. januarja na Pohorju planinske dneve. Svojo udeležbo so prijavili že številni ljubitelji zimskega Pohorja iz Ljubljane in Zagreba, a tudi med domačini vlada veliko zanimanje. Saninec in smuka sta na Pohorju še vedno zelo dobra. — Požar v tvornici vžigalic v Rušah. V tvornici vžigalic v Rušah, Jd je še le pred dvema letoma skoraj do tal pogorela, je uastal na novega leta dan iz doslej neznanega vzroka požar, ki bi bil lahko postal zepet katastrofalen. Domače in tvorniško gasilno društvo z motorno brlzgalno 4 sta par minu* po izbruhu požara prihiteli na lice mesta ter po krajšem skupnem naporu zajezili razširjanje požara na sosedne objekte. Prispelo je tudi mariborsko gasilno društvo z avtoturbinsko brizgalno, ki pa nI stopila več v akcijo, ker jc bil ogenj med tem že pogašen. Streha je popolnoma pogorela, uničene pa so tudi velike zaloge vžigalic. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. — Zagoneten umor v Kucniancih. V Kucmaucih pri Ormožu je bil dne 28. decembra zvečer ustreljen posestnik Tomaž ŠSale. Ko je zvečer v krogu svojih domačih in nekaterih znancev luščil bučno seme, je okrj<£ pol 11. ure zvečer nenadoma počil strel. Neznan zločinec je streljal skozi zaprto okno. Krogla ;e zadela gospodarja naravnost v srce- Smrtno zadet se je zgrudil na posteljo ter bil par minut kasneje mrtev. Kdo in zakaj ie streljal, ie prava zagonetka, ker je bil Šilak povsod spoštovan in priljubljen. Že lansko spomlad ie bil na njega izvršen sličen napad. Takrat je zločinec streljal s šibrami in je bil Silak le lahko ranjen. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo, da izsledi brezvestnega zločinca, ki je umoril petim še nepreskrbljenim otrokom očeta, skrbni ženi pa zvestega moža iu pridnega gospod ar ja- — Iz zagrebške policijske kronike. Leta 1933. ie zagrebška policija aretirala 10.74$ oseb. Od teh je bilo 1725 izgnanih preko Maribora v Avstrijo, 245 v Češkoslovaško Lu Nemčijo, 39 preko Sušaka v Italijo. 6 preko Rakeka v Italijo, 40 preko Koprivnice na Madžarsko, nekaj pa v Ru-muniio in na Bolgarsko. Državnemu pravd-nlštvu ie bilo izročenih 1387 oseb, okrajnemu sodišču 1033, komandi mesta 106, a v bolnico je bilo oddanih 240 oseb. 5849 oseb jc bilo policijsko kaznovanih, več nedolet-nlh oseb je bilo izročenih mladinskemu sodišču in v poboljševahrico. — SUvestrovo v Zagrebu. Silvestrovo je poteklo v Zagrebu zelo živahno, vendar popolnoma dostojno, tako da policija ni imela težkega posla. Vse prireditve so bile sijajno obiskane in vladalo je povsod tako živahno vrvenie kot v blaženih časih inflacije. Iz Ljubljane —Ij Francoski v i ce konzul v Ljubljani g. Paul Joseph Flach je bil te dni povišan v konzula. Ko mu čestitam* si želimo, da bi ostal še tudi naprej v Ljubljani, kjer si ie pridobil i kot zastopnik velikega prijateljskega nam naroda i s svojo osebno ljubeznivostjo tako velik krog prijateljev in splošno priljubljenost. * —Ij Sedemdesetletnico rojstva obhaja j u tri telesno in duševno čil hi zdrav ma-mistratni pisarniški ravnatelj g. Albert Se-žun, skromen, a požrtvovalen delavec v mnogih ljubljanskih društvih, eden najboljših poznavalcev Ljubljane in Ljubljančanov, s katerimi je imel službenega posla cela desetletja. Jubilantu, ki je bil in je še zvest m spreten sotrudnik našega lista, iskreno Čestitamo tudi mi, želeč mu od srca, da bi mu usoda naklonila še dolgo vrsto let življenja v njegovi sedanji mla-deniški svežosti. —Ij Veselico s plesom v gostilni Amerika, Vič-Glince, priredi na praznik Treh kraljev godbeno društvo »Gradaščica«. —1] Orkestralno društvo Glasbene Matice ima prvo redno' skušnjo v letošnjem letu v sredo 5. t m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici. Študira se nov program. Prosimo vsi polnoštevilno in točno. —Ij Klub ljubiteljev športnih psov sklicuje redno sejo v sredo, 5. t. m. ob 20. v ljubljanskem dvoru. — Tajnik. —Ij Izgubilo se ie pismo. Ker je samo za lastnika velike važnosli, prosim najditelja, da ga odda proti visoki nagradi na upravo tega lista. —Ij Ljubjanska podružnica Narodne banke na pravo vin v ni božič dne 7. t. m. ne uraduje. 5n —ii Tudi ioietuica. Poročajo uam: Meseca februarja letos bo štirideset let, odkar je pogorelo na Kongresnem trgu staro deželna gledališče. —Ij Vidovičev klub v Ljubljani naznanja obiskovalcem večernega tečaja, da prične redni pouk v torek 4. t m. ob 7. uri zvečer na Ledini. V torek bo prvo uro risanje drugi dve uri matematika. Prosimo točne in polnoštevune udeležbe- —Ij Organizacija okrožnih zdravnikov v Sloveniji priredi 9. t. m. ob 15. uri v hotelu Štrukelj v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dnevni red: Pc*očilo odbora, volitve, slučajnosti. Qg. kolegi se naprošajo, da se zbora polnoštevilno udeleže. Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo na p red sestanek, ki se vrši v torek 4. 4. m, točno ob pol 0. sveeer v mejni dvorani v svrho sestave kandidatne liste. — V nedeljo. 9. t. m. ob pol 11. dopoldne na se vrši v društveni telovadnici redni občni zbor, na katerega vse brate in sestre vljudno vabimo ter pričakujemo čim mnogobrojne je udeležbe tako od teloradečega članstva, kakor tudi od starejišh bratov. Na občnem zboru bo razstavljen tudi meč, darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra društveni zmagovalni vrsti na inedzletni tekmi v Beogradu na Vidov dan 1925. 2-n —I j Plesna vaja srednješolskih maturantov se ne vrši, kakor običajno v sredo 5. t. m., ampak v torek 4. t. m. zvečer v Narodnem domu. —li Pevski zbor Glasbene Matice. Skupna vaja celega zbora se vrši v torek 4. t. m- ob 8. zvečer. Vsi in točno. — Odbor. —Ij Policijski drobiž. Radi nevarne grožnje c orožjem je bil aretiran Janko 2., radi tatvine Ignac H., radi protidržavnega govorenja Mirko D. in radi pijanosti stara znanka policije Marija Jerina. Poleg tega so prispele včeraj sledeče ovadbe: radi suma tatvine 1, tatvine 3, telesne poškodbe 1, razgrajanja I, pijanosti 1. pasjega kontu-maca 1, nezgode 1 in prestopka cestuo-policijskega reda o. —Ij Tatovi sukenj po šolala. Neki podjetni uzmović se ie zadnje čase spravil na suknje šolarjev. Tako je bila 3. t. m. med poukom ukradena suknja dijaku Zdravku Flisu raz hodnika I. državne gimnazije v Tomauovi ulici. — V Mostah je bila v šoli ukradena suknja učencu Ladislavu Šran-korskemu. —H Dve nezgodi. V stru&arnici na glav-uein kolodvoru je padel raz poldrug meter visoke lestve ključavničar Andrej Zor. Pri padcu je dobil precej občutne notranje poškodbe iu so ga morali prepeljati v bolnico. — Na Sv. Petra cesti je tik pred cerkvijo podrl na tla osebni avto SL 520 tovarnarja Adolfa Mergenthalerja, ki se ie vozil na kolesu. Pri padcu ie bil Mergentbaler občutno poškodovan na glavi, Čuti pa tudi bolečine v križu. Poškodovano je bik) tudi kolo Šofer Anton R., ki je bil ovaden, se zagovarja, da je Mergenthaler zavozil v avto in ne on v njega. Nasprotno pa zatrjujejo očividci, da je tovarnar vozil pravilno po desni strani ceste, da pa je šofer prenaglo vozil iu s tem zakrivil-nesrečo. —Ij Pretep radi zaročenke. Na GUncah se je stepel Leo L. z Janezom R. in ga udaril tako močno po nosu, da se ie ta onesvestil. Radi hudega krvavenja jc moral iskati kasneje zdravniško pomoč. Leo ie bil ovaden, izgovarjal se pa je, da je udaril v Jezi, ker je Janez žalil njegovo za- ročenko. Iz Celja —c Tajništvo srezkega gremija trgovcev v Celju posluje od 1. t. m. v lastnih pisarniških prostorih v palači Jadransko-podunavske banke —c Vlom. Neznanci so te dni ponoči vdrli v pisarno tvrdke Iv. Čater in so odnesli ročno kaseto z malo vsoto denarja in raznimi dokumenti. Čudno je, da so bila vrata po vlomu zaprta. Radi suma sodelovanja pri vlomu je bila aretirana ena oseba. —c Redna sokolska telovadba se je pričela v ponedeljek 3. t. m. Naraščaj in deca se prosita, da telovadbo redno po-sečata. —c Pomlad v zimi. Na solnčni sirani na starem gradu so izletniki v praznikih zasledili cvetoče trobentice in vijolice. Na Celjski koči pa so našli cvetoče jagode. Iz Maribćra —m Na vaba no vin avtobusov. Kakor *>e zatrjuje, namerava mestna občina naročiti še tri avtobuse za vzdrževanje avtomobilskega prometa med Mariborom ter daljno okolico, frekvenca novih avtobusov je zelo zadovoljiva. Z ozirom na lokalne potrebe pa bi morala zjutraj in zvečer biti zveza na obe strani. Radi tega bo občina nabavila še potrebne avtobuse in so tozadevna pogajanja sedaj baje z neko londonsko tvrd k o že v teku. —m Osebna vest Vodstvo podružnice Celjske posojilnice le prevzel bivši ravnatelj podružnice Slavenske banke g. Pišek. Razen njega ie bil sprejet v uovo banko samo sc eden uradnik Savenske banke, vsi drugi pa so ostali brez službe —m Gibanje prebivalstva v Mariboru v letu 1926. V minulem letu je bilo v Mariboru rojenih 865 otrok, umrlo Je 496 oseb, porok pa je bilo 375. Največ porok je bilo v frančiškanski župniji (139). največ rojstev (524) in pogrebov (247) pa v magda-lenski župniji. —m Vlomilci na delu. Silvestrov večer so si izbrali doslej neznani vlomilci za svoj posel. Računali so s tem, da se bodo ljudje zabavali in postali brezskrbni. Najprej so vlomili skozi klet v delavnico fotografa Maverja v Gosposki ulici, kjer so vlomili v malo železno blagajno. Našli pa so samo okrog 300 Din drobiža. Nato so poskušali vlomiti v prostore mlekarne Bernhardt ua Aleksandrovi cesti. Odstranili so že ključavnico, nato pa so iz neznanega vzroka pobegnili. Vlome so odkrili Še le naslednjega dne, ko o storilcih že ni bilo več nobenega sledu. p mti Izpred sodišča Zaljubljeni Mirto. Tam zunaj Ljubljane prebiva lepa šte-parica Minka, ki je marsikakemu Čevljarskemu pomočniku zmedla pamet. Minka pa pravi, da čevljarja ne mara za moža, češ, da smolarji šivajo vse noči in popivajo cele dni. Minka pač dela poštenim čevljarjem krivico in jih presoja samo po mladih zaljubljenih pomočnikih, ki so sicer pridni rokodelci, a preveč ljubijo kapljico in ženska krila. Dobila je novega čestilca. Srečal jo je tkalec Mirko in se takoj vanjo zagledal. Njegov prijatelj, čevljar Dreta, mu je sve* to val. naj Minko pusti pri miru. češ da je to dekle nepremagljiva trdnjava, a Mirko se zato ni brigal; podnevi je tkal platno, a ponoči s svojim koprnenjem iz mehke mesečine lestvico, po kateri je v duhu plezal na visoko okence svoje Minke. Minka je res tudi tkalca zavrnila. Fant se pa ni dal kar tako odgnati. Jel ji je žugati, da jo bo s samokresom ustrelil in jI že z nožem preb^del kamenito srce. Minka se vendar ni dala omehčati in razžaljeni fant I o ie nekega oktoberskega večera počakal. Ko je šla domov, ji ie pri-solil na levo tri. na desno tri. Mirko je misl;l. da bo s svojim junaškim nastopom kai več opravil, pa je bilo ravno nasprotno; Minka se g3 je jela naravnost ogibati. Mladec pa ni odnehaL Imei je prijatelja mehanika Lisca, kateremu je obljubil svoj samokres, če mu napravi ključ, ki odpira hišo, kjer prebiva Minka. Lisec je res napravil Mirku ključ in ta je neko uoč trka* In trkal na Miukina vrata ter ji prisegal Itubezen: a ona ie ostala gluha. Minka ie fanta ovadila; a ne zato, ker je udri k njei. ampak radi — kupčije z revolverjem. In tako bo moral Mirko plačad 25 Din njegov prijatelj mehanik pa ravno torko. Mirko je z veseljem sprejel obsodbo. Zdi se mu namreč, da se je Minkina trdnjava vendar že začela majati. Danes pred sodnikom ie bila Minka sicer še zelo huda in mu je zagrozila, da se mu bo pred nosom poroč;la ako ji ne bo dal miru, a iant se ji je samo zasmejal. Porna jo jji ve, koliko ie ura bila . .. Zapeljive bakrene cevi. Matiček je lan' hodil po Vevčah iu iskal dela. Pa se je spomnil na dober zaslužek in jel je ponoči obiskovati podstrešje Združenih papirnic, od koder je odnašal bakrene cevi. Matiček e cevi vozil v Ljubljano, kjer jih je prodajal. Za cevi se je iel zanimati tudi stražnik, ki je trdil Matičku, da rabi cevi policaja. Škode je okoli 4'X) Din. zato se bo pa Matiček 3 mesece postiL pa še na trdem bo ležal vsak mesec enkrat, da na trde cevi ne bo mogel pozabiti. GOSIHKlflrStV Vinska letina v Dalmaciji Vinska letina v Dalmaciji preteklo le* to ni bila posebno dobra. Po dosedanjih Kdatkih je pridelala Dalmacija lani 565.000 ktolitrov vina. Od tega odpade na srez Šibenik 133.600 hl, na srez Hvar S4.000. na Korčulo 70.000, la Split 50.000, na Biograd 49.000. na Benkovac 37. ua Krk 30.000 itd. Črnega vina je pridelala Dalmacija 415.0C0, belega pa 150.000 hI. L. 1925 je znašala vinska letina v Dala maciji 791.800 hI. tako da je lanska manjša za 126.000 hl. Ako računamo, da so zasadili zadnja leta v Dalmaciji na 2000 hektarjev novih vinogradov, lahko rečemot da je bila lanska vinska letin zelo slaba. Na hektar so pridelali 10—12 hI vina. Deževno vre* rce je zelo pospeševalo razvoj peronospore. V nekaterih krajih s-o morali škropiti vino« grade 8—10 krat, dočim so jih škropili dru* ga leta samo 3—3 krat. Kvaliteta vina je različna. Ponekod je vino zelo dobro, dru* god pa slabo. Cene novega vina so: belo vmo 32 do 3S. opolo 30—35, črno vino 27 dc 28 Din. * —g Proizvodnja lanu. V svrho pospe* sevanja proizvodnje lanu jo poljedelsko ministrstvo sklenilo razdeliti vse laneno seme* ki je bilo lani pridelano na državnih pose* stvih brezplačno na siromašne kmete onih krajev, kjer so za lan ugodna tla. —g Mednarodna poročevalska služba o stanju poljedlstva. Mednarodni urad v Ber» nu je poslal poljedelskemu ministru akt, v katerem prosi, naj bi mu ministrstvo red* no pošiljalo poročil? o stanju našega polje* delstva in o cenah poljskih pridelkov. Mini* srrstvo bo pošiljalo ta poročila enkrat v mesecu —g Razstave zagrebškega velesajma. Zagrebški velesejem namerava prirediti le* tos razstavo perutnine, psov, rož in zelenja* ve. Velika avtomobilska razstava, za katero se že vrše priprave, se bo vršila od 1.—8. maja. —g Zakon o menicah. V pravosodnem ministrstvu je izdelan osnutek novega za« kona o menicah, ki bo veljal za vso državo. V novem zakonu so razne nove odredbe, naperjene v prvi vrsti proti zlorabam in go* Ijufijam z menicami. —g .Vovi gradbeni krediti. Vlada je odobrila kredit za most preko Kolpe pri Sisku v znesku 2338.675 Din. dalje za popravilo ceste SkopljesKačanik 290 tisoč in ceste BitoljsKičevo 377 tisoč Din. —g Noš dolg Angliji. «Times» poroča« jo, da bi morala Jugoslavija plačati Angliji na račun dolga 31,400.000 funtov šterlingov. Ministrski predsednik Uzunović je sporočil angleški vladi, da je naša vlada pripravljen na nadaljevati pogajanja o konsolidaciji dolga. * —g Nova banka. V Bujanovcu v Srbiji se je ustanovila nova banka pod imenom eBunjanovačka trgovvačko^kreditna Banka* z delniško glavnico 1 milijon dinarjev. —g Dividende. Že koncem preteklega leta se je ▼ bančnih krogih Hrvatske ne« oficijelno govorilo* da je treba ponovno znižati dividende, kar pa ni posledica po« slovnih rezultatov, marveč splošne gospodar ske tendence. Id gre za tem, da se čim bolj Sredi. V koliko bodo dividende pri poedimh podjetjih znižane, ie nI znano. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Duljoni sprejema do 4. januarja 1927 potrtfdbo za dobavo 70.000 kg mehkih drv (žamanja), do 7. januarja 1927 pa za dobavo 300 kg salmijaka. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskemu odclenju direkcije. .j «KOLEDOVANJE» dne 5. januarja ob 8. uri zvečer v *Na* rodnem domu». — Vojaška godba, petje in ples. — Domača prijateljska zabava. — Vstopnina 10 Din, — Brez posebnih vabil so dobrodošli vsi prija-tel ji C. M. družbe. Dve novinarski intemacijonali Med internacijonalami, ki rasto zadnja leta kakor gobe po dežju, sta se pojavili tudi dve novinarski Internacijonall. Ena prav za prav ni nova, marveč samo obnovljena predvojna internacijanala, ki Je ob začetku svetovne vojne žalostno prenehala, ker ni bilo med nemškimi novlnarti m pisatelji nikogar, ki bi vsaj na videz protestiral proti cinizmu, s katerim je proglasil Betmann-Hohveg kršitev nevtralnosti junaške Belgije in propagiral pustošenje belgijske zemlje. Svetovna vojna je razbila več iuternacijonal in sicer vse po krivdi nemškega šovinizma. Sele Locanio je odprl vrata onim, ki so leta 1914. prostovoljno izstopili iz kroga kulturnih narodov. Novinarji seveda niso hoteli ostati med zadnjimi in tako sta bili ustanovljeni letos s sodelovanjem Nemcev kar dve intemacijonali. Povodom zasedanja Društva narodov v septembru se je vršila v Ženevi prva plenarna seja »Medna-narodne federacije novinarjev«, a začetkom novembra se je obnovila v prvotnem obsegu >Mednarodna unija novinarskih udruženja. Federacija je v bistvu nova in-temacijonala. V septembru se je vršil prvi kongres, tc dni pa je dobila federacija prvi odbor. Unija je stara že 32 let in je brla zdaj samo obnovljena. Ako posežemo malo dlje, naletimo še na druge poizkuse mednarodnega organiziranja novinarjev- Angleški profesor Jales le ustanovil svojčas AVorlds Press Congress« z namenom, da bi se vsako leto prirejali novinarski kongresi v raznih državah. Poleg tega imajo novinarji ^Mednarodno udruženje novinarjev pri Društvu narodov* in končno je sklenil neki ameriški milijonar ustanoviti na Floridi »International Press Qtyc Mož sanja o tem, da bi dobil sčasoma vsak narod na. tej ameriški rivijeri doni za svoje novinarje, tako da bi Imeli novinarji v doglednem času svoje posebno mesto. Kakšno bi bilo življenje v tem mestu, si lahko inisli vsak kdor količkaj pozna novinarske živce. Vsiljuje se vprašanje, čemu toHko med-narod. novinarskih organizacij, ko je vendar jasno, da bi zadostovala ena. Pri dveh ali celo več organizacijah trpi delo, še bolj pa skupni interesi, ki jih imajo, kakor vsak stan, tudi novinarji- Francoski kolegi, ki so dali inicijativo za novo federacijo, pravijo, da so v stari uniji včlanjeni poleg poklicnih novinarjev tudi lastniki listov, dočhn mora biti po njihovem mnenju novinarska organizacija zasnovana na sindikalni podlagi. Teoretično ie to staMsce pravilno, praktično je pa stvar malo drugačna. Ne smemo namreč zamenjati delavskega sin-dikalizma, vzrokov in ciljev mednarodnih delavskih udruženi s tem, kar morajo in hočejo doseči na mednarodnem polju novinarji. Sicer pa kažejo tudi resolucije nove federacije, da v resnici med njo in staro unijo ni nobene bistvene razlike. Stara unija bo obnovljena prav za prav šele prihodnje leto v Londonu. Na seji, ki se je vršila nedavno v Parizu, je bil izvoljen samo poslovodja (Cassagnac), dočim sta ostali mesti predsednika in podpredsednika nezasedeni. Pariški seji je predsedoval glavni urednik »Journal des Debats« grof de Naleche, običajnemu tradicljonal-nemu obedu pa minister Painleve. Odbor je sprejel v unijo po 12 letih zopet nemška, avstrijska in madžarska novinarska udruženja, ki se udeleže prihodnje leto tudi londonskega kongresa. Naravno, da po zadnjih dogodkih v mednarodni poHtlki nI bilo mogoče zapirati Nemcem vrata, vendar Je pa značilno za nemški značaj, da je moral belgijski delegat zahtevati, naj predsedstvo pri pogajanjih z Nemci brezpogojno ugotovi, kaj je s fondi stare novinarske unije, ki jih je imel ob izbruhu svetovne vojne blagajnik, nemški novinar Schweizer. Unija je po vojni javno obnovila svoje dek> vanje, toda Nemcem se nI zdelo potrebno vrniti denar, ki so ga pobrali iz blagajne. Humoristični kotiček Posledice poplave. »Zdi se irri. da lanska poplava tudi vaši kleti ni prizanesla.« »Po čem sodite to?« »Po vašem vinu.« Tolažba. Odvetnik stopi v celico jetnika, ki je obsojen na smrt in pripomni: »Dobre vesti prinašam!« >Tako, ali sem morda pomilo-ščen?« vpraša vzradoŠčen jetnik. »To baš ne,« odvrne odvetnik, toda v Ameriki vam ie umrl stric, ki vam je zapustil 5000 dolariev. Vdajte se v svojo usodo in imejte mirno vest. da mi ne boste ostali ničesar dolžni.« Pred športnim razsodiščem. »Priznajte, da ste svojega nasprotnika namenoma sunili v trebuh.c »Oprostite, to je bila zmota: mis-lii sem. da imam pred seboj sodnika.« Zlobnost »Koliko pa je star pravzaprav vaš soprog?« »Štirideset. Ravno za deset let sva narazen.c »Odkrito Dovedano, milostiva, pet* deset let bi vam pa res Se ne prisodil.« Nujna potreba. »Slišal sem. da iščeš dva blagajnika. Kaj ti gre posel tako dobro?» »To ravno ne; novega blagajnika iščem za vodstvo blagajne, starega pa, ker mj je odnesel skoraj vso blagajno.« Stran 4. •SCOVENSKI NAROD* dne 5. januarja 1927. Stev. To in ono Tragedija Silvestrovega večera Na Silvestrov večer se je odigrala v Libercu na Češkem pretresljiva trage* dija. Proti jutru je prihitela na policijo mlada žena in prosila stražnika, naj jo zaščiti pred nadstražnikom Kiltom, ki jo preganja. Pozneje se je izkazalo, da je bil Ki lt z dotično žensko na Silve« strovem večeru nekega društva in da sc je z njo spri. Na stražnikovo zahte* vo je izročil vinjeni nadstražnik ključe dekličinega stanovanja, na kar je zapu* stil stražnico. Mladenka je ostala iz strahu pred razjarjenim kavalirjem na policiji in pripovedovala službujoče« mu stražniku, da se nadstražnika boji in zato noče prekiniti z njim ljubav« nega razmerja. Kmalu se je vinjeni-nadstražnik v avtomobilu vrnil in po* novno zahteval, naj gre dekle z njim na njegov dom. Službujoči stražnik jc poklical na pomoč drugega stražnika. V tem sta se Kilt in njegova ljubica znova sprla. Dekle je vzkliknilo: «Ne pojdem s te* boj, ti nisi človek, marveč zver!» Po teh besedah je potegnil razjarjeni nad* stražnik revolver in ustrelil svojo lju* bico v glavo. Nato jc obrnil orožje proti sebi in si pognaj kroglo v desno sence. Tragedija se je odigrala tako naglo, da prisotni stražnik umora in samomora ni mogel preprečiti. Kilt je ostal na mestu mrtev. Težko ranjeno devo j ko so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer je kmalu umrla. Kilt je bil znan pijanec in pretepač. Bil je ra« di pijanosti in izgredov v službi že več* krat kaznovan. Z ženo je živel v ved* nem prepiru. Hotel se je ločiti, a ni moljci dočakati sodne razprave ter si je poiskal ljubico Še pred razporoko. Na Silvestrov večer se je tako napil, da je izvršil obupni čin. Mna zmota sodnih Mtam Pred praškim divizijskim sodiščem se je vršila te dni zanimiva vzkJicna obravnava proti nadporoeniku Felixu, ki je bil obtožen uradne poneverbe. Afera datira iz i. 1919. V avgustu 1919 so našli nadporočnika Felixa v vojašnici vsega okrvavljenega. Okno njegove pisarne ie bilo odprto. nadporoČnik Je ležal v mlaki krvi, akti so bili razmetani po tleh in vse je kazalo, da je ponoči nekdo vdrl v pisarno in izvršil roparski napad. V blagajni je manjkalo okro- 30.000 Kč. Vojaško sodišče je bilo prepričano, da ie nadporočnik roparski napad finjriral in da se< je polil x rivalsko krvio. Zato £a je obtožilo uradne poneverbe. Felix ie bil desrra-d ; i in obsojen na dve leti težke ječe. Poleg njega se ie moral zagovarjati pred sodiščem tudi vojaški zdravnik dr. I.edeč. ki pregledal Felixa in ug • :', v' : i nadporočnik na-pa-Sodni izvedenci so pozneje to ugoi ovrgli in izjavili, da je ope- ri; ■ \ z živalsko krvjo. Zdravnik je bi icer oproščen, toda iz obupa rra.i e-.nadeževano častjo se ie kmalu :>ato obesiL N d )oročnik Felix je vložil ničnostno pritožbo in šele koncem preteklega leta se je vršila vzklicna obravnava, ki jt irajaUj dva dni. Nadno ročni ko vo ob-kko so poslali v Brno, kjer so jo na zavodu za sodno medicino kemično preiskali in ugotovili, da o živalski krvi ne more bili govora Tudi sicer se je Felixu in njegovemu zagovorniku posrečilo dokazati, da ni Felix poneveril denarja. Bil je zato oproščen in rehabilitiran, a nesrečnega zdravnika, ki si je krivično desauviranje po sodnih izvedencih vzel tako k srcu, da je izvršil samomor, ne more nihče več rehabilitirati. Katastrofalen plaz na Arlberp Sedem smučarjev mrtvih. Na Novega leta dan se je na Arlbergu na Tirolskem utrgal ogromen snežni plaz. ki je zasul devet oseb. Dopoldne sta se vzpeli dve skupini smučarjev na planine Vajuga. Prva skupina je obstojala iz treh Nemcev, druga iz Štirih Angležev in 6Veh Angležinj Ko je skupina Angležev prispela na veliko snežno planoto, se je nenadoma utrgal velikanski plaz, ki je v nenavadni širini 750 m drvel med hru-ščem in truščem v nižino, rušeč in podirajoč vse pod seboj. Plaz je v svoji Širini dosegel tudi drugo skupino smučarjev in jo pokopal pod snežno plastjo. Strahovito lavino so opazili v dolini in poslali takoj rešilne ekspedicije in vojaštvo na pomoč. Rešilne ekspedicije so rešile življenje nekemu Berlinčanu in neki Angležinji, do nedelje zvečer pa so izkopali iz snega Še trupla peterih ostalih ponesrečencev, ki pa so bili že vsi mrtvi. Pogrešajo še dva. Nesreča se je dogodila, ko sta skupini dosegli višino 2000 m. Razni športni izvedenci in vremenski proroki, ki poznajo tamošnje klimatične razmere, so smučarje že poprej svarili, naj ne riskirajo ture na Valugo, ker radi nastalega milejšega vremena obstoja nevarnost plazov. V svojo nesrečo pa se tako Angleži kakor tudi Nemci niso dali ustrašiti in so nastopili usodno turo, s katere se niso več vrnili. Burno Silvestrovo v Berlinu Slovo od starega leta je poteklo v Berlinu zelo burno in celo dramatično. Število aretacij, nesreč in požarov je bilo rekordno. Policija je aretirala in ovadila 535 oseb, rešilna postaja je bila pozvana 491 krat in požarna bramba 170 krat na pomoč. Nenavadno veliko je bilo število cestnih nesreč. Na cesti se je ponesrečilo 33 oseb, med njimi 12 smrtno. Samomor je izvršilo ali po* skušalo izvršiti 23 oseb. Več nesreč so povzročili mladi fantje, ki so na ulicah streljali s samokresi. Več oseb je bilo ranjenih, neki moški, ki je bil zadet v trebuh, pa je v bolnici podlegel po* škodbam. Pretresljiva ljubavna tragedija se je o polnoči odigrala na nekem mostu preko reke Spree. Mlad trgovec se je spri s svojo nevesto, ker je ta na Sil* vestrovi zabavi preveč plesala v drugi* mi. V prepiru ji je trgovec zagrozil, da y> bo preko ograje mostu treščil v vo* do. Mladenka ga je trmasto zavrnila: «Le daj, če se upaš!» V divji jezi je zagrabil trgovec svojo zaročenko in jo res treščil v vodo. Hip nato pa mu je bilo žal in skočil je za deklico v vodo, ni je pa mogel več rešiti. Mladenka je utonila, trgovca pa so stražniki poteg* nili iz vode brez zavesti. Seveda se bo moral zdaj Še zagovarjati radi uboja. Grozen umor na Moravskem Blizu mesteca Deblina na Moravč skem je našla trgovka Ju ran kova v pe» tek zjutraj truplo starca, v katerem je spoznala 661etnega hišnega posestnika in trgovca s kožami, Jana Vala iz Sva* toslave. Trgovka je mislila, da je starec zmrznil. Zato je obvestila deblinsko orožništvo, ki je pa kmalu ugotovilo, da je bil starec umorjen. Na glavi je imel namreč več globokih ran. Domne* va, da gre za roparski umor, je bila kmalu ovržena. Orožniki so opazili, da umorjeni nima umazanih čevljev in da okrog trupla ni nikakih sledov nasilne smrti. Iz tega so sklepali, da je bil sta* rec umorjen kje drugje in da so ga morilci prinesli na polje blizu Deblina. Uvedena je bila stroga preiskava v Valovi rodbini, s katero se je pokojni često prepiral. In res je 181etni Valov sin Alojzij priznal, da se je v sredo ponoči s pijanim očetom spri in branil mater, ki je med prepirom iztrgala m o* žu sekiro iz rok in ga ubila. Frančiška Valova je umor prvotno tajila, toda pri konfrontaciji s sinom je priznala, da je v prepiru s sekiro ubila svojega moža. Sin je že poprej zadal očetu s sekiro več udarcev po glavi. Truplo sta skrivala dva dni doma. V četrtek ponoči sta odpeljala umorjenega Valo na saneh k Deblinu in ga pustila na polju. Orožniki so bili prvotno na napačni poti, ker sta napela morilca vse moči, da izbrišeta sledove svojega krvavega čina. Toda kljub temu so orožniki kma* lu odkrili zločinca. Mater in sina so iz* ročili deželnemu sodišču. Oba prideta pred poroto. Zanimivo je, da je žena po umoru moža rudi oropala. Vzela mu je ves^ denar, ki ga je imel pri-sebi. Škof Bombera umri V nedeljo zjutraj je umrl v praški bolnici vojaški škof dr. Josef Bombera. Agonija je nastopila že v soboto zvečer. Zadnje dni pred smrtjo sta po* setila bolnika knezoškof dr. Kordač in praški charge d* aftaires Vatikana pre* lat Arrata. Pogreb škofa Bombere se bo vršil jutri v Pragi, od koder prepe* ljejo krsto v Jesence na Moravskem, kjer je bil Bombera rojen. Pokojni je bil rodom Čeh z Mora v* skega. Po končanih bogoslovnih studi* jah je služboval nekaj časa kot vojaški duhovnik tudi v Karlovcu na Hrvat* skem, pozneje pa v Brnu. Po prevratu mu je bila poverjena vojaška duhovna uprava na Moravskem in v Šleziji. Le* ta 1922. je bil pozvan v ministrstvo na* rodne obrambe kot šef duhovnega od* delka. Obenem je dobil čin generala. Ime generalnega superiorja Bombere je zaslovelo poleti 1925, ko je vodil za časa diplomatičnega konflikta čsl. vla* de z Vatikanom kot generalni superior čsl. armade romanje v Rim, kjer je imel papež pred zbrano množico če* škoslovaških državljanov politično pri* krojen nagovor. Bombera jc postal kmalu tarča ljutih napadov in zato je stopil v pokoj. Zagovarjal se je, da je šel v Rim v sporazumu s svojimi pred* stojniki in da je spremljal čsl. romarje v Vatikan tudi uradnik češkoslovaške* ga poslaništva. Pravi vzrok njegove vpokoiitve pa je bil baje ta, da je začel Bombera v armadi širiti politično ne* strpnost in stranka rs tvo. V glavni vlogi slovita španska lepotica RAQUEL MELLER Pazite na slike v naših izložbah! ELITNI KINO MATICA. Kvartalnik Prijatelj Janez je poštena duša in »fejst« fant, kakor se tako po domače pove. Pri zadnjem ljudskem štetju in v volilne imenike so ga vpisali za privatnega uradnika, kar je tudi res, dasi to ni nikaka posebna čast. Njegovi stanovski tovariši pravijo o njem, in to mu priznavajo tudi njegovi predstojniki, da je zelo poraben dečko. Ženske niso njegova slaba stran, akoravno je že bolj prileten samec, ki bi sc ga še marsikaka devica rada usmilila. Tudi sicer ni napačen dečko in je v glavnem brez napak. Le eno slabost ima: vino. Ni krokar in ne pijanec v tistem navadnem pomenu in smislu besede, a kadar ga popade. ga pošteno drži. Huda je ta bolezen — prijatelj Janez mi po vsakem »okrevanju* to naianko razlaga — a zdravil za njo ni še znašla naša slavna medicina- Vprašal sem nekoč učenega moža. ki ie znan strokovnjak, kako se ta bolezen pravzaprav imenuje, pa mi je pomembno ooinežik-ntl ter razložil pojem — *kvarta!nega pijanca«. To so običajno čestiti ljudje, ki vestno opravljajo svoje delo. skrbe za družino, a kadar jih prime, sa polomijo, da ie veselje in žalost ob enem. Take sorte bolezen ima tudi moj prijatelj Janez. Napade ga po enkrat, dvakrat na mesec, navadno ob ćasu, ko je v uradu največ dela in ko ga v žepu tik nad srcem teži še dobro založena listnica. Ponovno sem že ugotovil, da se ga nikdar ne loti. če ie suh. (namreč v žepu). V takih trenut-kih, ki so pri nJem dokaj česri. jc vedno čiste glave in bistrih oči. Običajno se ga bolezen loti nenadoma. Kakih predhodnih znakov ne kaže. Popoldne, ko odhaja iz urada, je še čil in zdrav, se Šali s svojimi tovariši ter rad zine kako pametno, naslednje jutro pa ga zaman čakajo. »Janeza ni!« gre od ust do ust in vsi vedo, da ga ie zopet prijelo. Včasih je imel radi tega hude sitnosti, sedaj pa so se že drugi na to privadili in se kar čudijo, če je kar cel mesec dni zdrav. Kod ga zlodej ob takih dneh nosi, pravzaprav nikdo ne ve. Vidi ga skoraj nihče, ker ljubi ob takih prilikah samoto, ko pa ozdravi, noče o teh stvareh veliko govoriti. Lomi ga navadno po dva, tri dni skupaj; Če se natanko vzame, pravzaprav rre pije veliko, ker mu zadostuje že par »kvartinov« in že je »nafajhtan«. Ko se po dveh. treh dneh strezni, se ga pa loti strahovit »maček«. On razlikuje dve vrsti mačkov. Vinskega, ki ni tako hud in se da s kislimi kumaricami in primernim številom brizgancev še dokaj hitro izlečiti. in »moralnega«, ki je najhujši ter predstavlja po Janezovem zatrdilu najbolj kritičen stadij njegove bolezni. Tega pa ni mogoče tako kmalu odpraviti in mu sedi po več dni. rčasih po cel teden za vratom. Ob takih prilikah se spomni svojih stanovskih tovarišev, ki so morali mesto njega »vleči«, spomni se svojih trdnih da ima dobro srce. Zato si tudi lahko predstavljam, kako hudo mu te v takih trenutkih in povsem razumljivo je, da mu v takem položaiu ni za nobeno delo. In tako traja njegova bolezen navadno od petka do torka, zgodi pa se tudi. da ga drži kar štirinajst dni. Tako hudi napadi so k sreči bolj redki, sicer bi se tudi že iaz bal za njegovo zdravje. Ko pa popolnoma ozdravi, pride že na vse zgodaj v urad in se pridno loti dela, da odpravi vse zaostanke, ki so se med tem nabrali. Na veselo-začudc-ne pozdrave tovarišev smehljaje odzdravlja, za zbadljivke pa se ne zmeni dosti. Le včasi se malo osorno odreže: »Kai vas briga, to ie že moja pravica!« Takih Janezov je med »kranjskimi Janezi« vse polno in predstavljajo posebno kategorijo ljubljanskega prebivalstva. V splošnem so simpatični in ako računaš ž njihovo boleznijo, boš ž njimi vedno dobro izhaial. Kadar so zdravi, so najboljše duše pod solnccm svojega bližnjega. Zato iim znanci stranskih skokov med boleznijo navadno ne štejejo v zlo in jih a-izrežejo* iz zagat, kjer in kolikor se da. X Strešen samomor. Pravni konzulent neke dunajske zavarovalnice se je na dan Novega leta na strašen način umoril. Na« basat je lov-ko puško, napolnil cev z %v>do. si jo nastavil na usta in sprožil. Strel mu je glavo popolnomu. raznesel. Odvetnik, Id je bil star 46 let, je izvršil grozen samomor iz strahu, da ne bi postal umobolen, ker s« mu je zdelo, da m? pojavljajo na njem maki Mazno>ti. < Pred ogromnimi vesehčnim davki-ki sn na Dunaju baje še večji od uših, jc pobegnila na Silvestrovo ceio vrsta dunaj* skih društev v okolico in celo na Sem meri ng. da so tam silvestrovali i /ven območja dunajskega davčnega tirana, /nanega mest. nega svetnika Breitnerja. Vse te prireditve so bile sijajno obiskane in nesrečni Breitnei jc bil povsod tarča več a!i manj posrečenih dovt'pov. X Gledališki škanaal v Bratislavi. V bratislavskem gledališču se je vršila na Sil« vestrovo predstava revije križanka. Direkcija >e je zanašala na Silve&trovo razpoloženje publike in je zato za predstavo anga« žirala neki dunajski manjvredni predmest. ni ansambl. Publika je nekaj časa gledala ;n poslušala, nato pa je nastal si'en vihaj-. Ljudje so zmerjali ravnatelja in igralce in zahtevali denar nazaj. Bari se je bilo prete* pa. zato je policija nadaljevanje predstave prepovedala. X Ogromen požar v Genovi. V želez* niski delavnici Sestri Poncntc pri Genovi je 1. t. m. zvečer na še nepojasnjen način izbruhnil požar, ki je uničil štiri oddelke delavnice. Zgorelo je tudi več novih in v popravilu se nahajajočih vagonov. Škodo cenijo na dva milijona Ut. X Misterijozen umor na Dunaju. Na Silvestrovo so našli na Dunaju umorjeno 72ietno voditeljico filijalke dunajske Ve. reinsmolkerei v Lichtensteingasse. Policijasc zaman trudi, da bi zasledila morilca, ki ni pustil zn seboj nikakih sledov. Aretirala je že par osumljencev, ki pa jih je morala zo* pet izpustiti, ker «>o dokazali svojo nedolž* ;OSt. V zaporu so pridržali le 281 etno post režkin jo Karolmo Kudisch. ki jo indiciji najbolj obremenjujejo, vendar pa tudi ta odločno zanika krivdo. X Samomor filmske igralke. Na Silvestrovo se je v vagonu brzovlaka Frankfurt ^ Berlin zastrupila znana nemška filmska d** va Greta Lundt. Vzrok samomora mlade in lepe igralke ni znan. Pokojna je bila ločena žena znanega filmskega avtorja in režiserja Paul a Zinnerja. X Sneg v Maroku. Prebivalstvo mesta Pesa v Maroku je presenetil v petek sneg. ki je v Maroku zelo redek pojav. VeČina Ma-ročanov je videli sneg prvič v življenju. X Avtomobilske nesreče v Ameriki. Ame« riški Ii?ti poročajo, da je znašalo Število avtomobilskih nesreč v preteklem letu v Neu yorku v CMcagu 622 in v Detroitu 32,"V X Letalska nesreča. Pri Ambali na Angleškem je padlo vojaško letalo z višin« 800 metrov na tla. Dva letaka sta obležal na mestu mrtva. Carmen ^annnaDijnaaaaaDaniznnni ■ ■ tuuupoamJU^^ ■ ir ■ i n ■ Samo Se danes! ff Pleši Bajaco »t Satiro Se danes! (Dei tanzende Tor: Največji, najlepši in na dražji dosedaj izdelan« NORDlSK-veletilm ljubavi, □ sttasti veselja itd Ko'c.sa^na in razkošna režija oaleč preKaša vse do g sedaj videno — PreKrasna vsebina — Divna igra v glavnih vloeah naj-p lepši in najboljši nordiiski igralci — čarobno iepa KARINA BELL in g sijajni GOE T* EKMAN D Predstave se vrše ob 4., V2 6., V2 8. in 9. ELITNI KINO MATICA», najuglednejši kino. Tel. 124. n Prednaznanilo: «CARMEN», najno- ejši monumentalni francoski velefilm. §V glavni vlogi slovita španska lepotica Raquel Meller. Opozarjamo Vas U na naše izredno lepe slike! H BanGooaDODrjBDn^ ji h o h h oTnarjTTnn umn nmmnmr m m i u n jl- OCARIN3EN3E vseU uvoznih, izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi mtro Skrbno in po najnižp tarifi Raj ko Turk, carinsk posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9; nasprot carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine pc meni dcklariranega blaga m vse informacije brezplačno Hakuloturni papir kg a Din 5-- prodala upa Slon. Naroda Deložirancem prodaja po lastni ceni damske m dekliške klo* buke — Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Jurčičev trg 2 (pri Čevljar« skem mostu« preje le* kama)._4102 Sostanovalca sprejme uradnik v lepo zračno sobo s posebnim vhodom. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 8 Lokal za trgovino s stanovanjem v Ljublja? ni iščem v najem. — Po= nudbe pod »Prometni kraj/12» na upravo «S1. Naroda*. Lekarna dr. G PiccolL Ljubljana, Dunajska ce* sta št. 6 — priporoča želodčno tinkturo, katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila se točno izvr» šujejo. 183 T Ondulaciia vodn-. ondulacija. striže, aje barvanje las, mani? kura — naj neie se iz* vršuje « damskern »alo^ du — *KELŠIN». Ljub: Ifana. Kopitarjeva al. i Preselila se je tvrdka *JUGO* PORT» iz dosedanjib lokalov v Tavčarjevi uli« ci št 3 — v nove pro* store. Kolodvorska ulica št. 30* ter se cenj. stran* kam tudi v bodoče naj» topleje priporoča 4103 Žagmojster k polnojaremnikom za večje podjetje na Gorenjskem — se išče. — Prednost imajo oni z večletnimi spričevali, k a* ter i so delali v mehkem lesu. — Ponudbe na: Poštni predal /53. 7 Enodružinsko hišo v dobrem stanju in s prostim stanovanjem v mestu ali biižni mesta — kupim takoj proti takoj* šnjemu plačilu. — Po» nudbe pod «HiŠica/13» na upravo «Sk>v. Nar.». Lepa soba s posebnim vhodom se odda, — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 9 ^Učiteljiščnik daje instrukcije v mate« matiki. — Ponudbe pod Lčiteljisčnik/11 na upra* vo «SIov. Naroda«. Starejši gospod pošten in trezen, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče službo skladiščnika. — Ponudbe pod «Skladiščnik/10» na upravo «cS;ov. Naroda» Natakarica pridna in poštena, išče službo v večjem hotelu na deželi. — Ponudbe na upravo «Slov Naroda» pod «Natakarica/14». Kajenje je strop! Vsak se lahko nezdrave« ga kajenja odvadi ali ga omeji z dr. Rašerjevimi B;č*tabletami. — Paket in 30— do 42.—. — Dobe se pri «Aurora». kom. družba. Kamenica, Srem. 1 Osamljenec, star 28 let, želi znanja z osamijenko, 18 do 22 let staro — Ponudbe na •upravo «SI< • . Naroda* pod «Dolgi večeri/3876* Pov erjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Orag. R. Kolaković BEOGRAD 421-1 prodaia na veliko n malo. Najbolje ure lena poslovnica te v iste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno. BRAZAT francosko žganje z mentolom Uobiva se zopet no vseh lekarnah, drogerijah in bolj ših proda a i na h zahtevajte pevsou BRAZAT nncosko žganje Prostovoljna Javna dražba spalne sobe, ravnih omar, perila slik in d rug* h predmetov se bo vršila 5. Januarja ob 9., Karlovska c. 18 najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ounaiska cesta 15 in Gosposvetska c. 2 (dvorisCe kavarne .Evropa") se prioorDča. — izvršitev točna, cene zmerne. s7-t a h n i n h itjuui jneojuuLiE Dirane, otomane, finnice, žitne aložke, garniture v največ i Izbiri fr v "a'cener etn nakupu dobite pri tvidkt Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2 rnssrrott Frančiškanske cerkve _ «87 T ;=inrmrM nmim nm- lj ćoplO* Sar «M *rtrte *e«t«re*n* fedeJfcov l2deiw|« HINKO tlMEMC Konaree-ni trq 8 Trtelka oesm 0 < Urejuje: Josip Zupančič. — Zo »Narodno tiskarno*: Fran Jesersek. — Za ioseratol del lista: Oton Ghristof. — Va* v Ljubljani. 7 36