Leto XLVIII - št. 69 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, petek, 1. septembra 1995 J Kranjska Planika v hudih težavah Adidas odhaja, brez dela 575 delavcev Planike V Planiki je brez dela kar 575 zaposlenih, kajti Adidas odhaja, ker Planika ni mogla ugoditi njegovi zahtevi, naj cene zniža za 30 odstotkov. i Kranj, 31. avgusta - I Vodstvo kranjske Planike se I je odločilo zmanjšati obseg I poslovanja, predvsem šport- p nega programa, kar pomeni, I da bo brez dela 296 proiz- | vodnih delavcev, 118 proiz- I vodnih režijskih delavcev in I 161 strokovnih režijskih de- I lavcev. Skupaj 575 zaposle- | nih v Planiki je torej I presežnih delavcev. Sindikat j Neodvisnost, ki se pogaja z I vodstvom, je sicer pri- I čakoval odpuščanje delav- I cev, ni pa niti slutil, da gre I za tolikšno število presežnih 1 delavcev! Direktor Planike Božidar Meglic pravi, da enostavno ni druge rešitve: zaradi inflacije, ki je večja od rasti tečajev tujih valut, so v prvih petih mesecih izgubili več kot 2 milijona nemških mark; mesečno v Planiki plačajo za najete kredite kar 31 milijonov tolarjev obresti; prispevki in davki znašajo v petih mesecih 750 tisoč nemških mark. Do aprila letos so imeli za 141 milijonov tolarjev izgube in tudi v naslednjih mesecih so predvidevali okoli 35 milijonov tolarjev izgube... Junija so se pri Adidasu odločili, da jeseni zaključijo s sodelovanjem s Planiko zaradi njene nekonkurenč-nosti, ki je po direktorjevih besedah največ posledica padca tečaja dolarja in primerjave z vzhodnoevropskimi in azijskimi konkurenti. Čeprav je Planika Adidasu za podaljšanje sodelovanja za tri mesece ponudila 10-odstotno znižanje cen, Adidas ni želel nadaljnjega sodelovanja, saj njihovi računi kažejo, da bi se morale cene znižati za 30 odstotkov, kar je za Planiko nemogoče. Z izgubo jugoslovanskega trga se je pokazalo, da je samo izvoz nerentabilen, zato so z razvojem lastnih blagovnih znamk kot Planika trekking, Stepy, Pialank želeli prestrukturirati proizvodnjo, a izpad Adidasa bodo lahko nadomestili le Polovično, saj je Adidas za laniko predstavljal več kot eno tretjino proizvodnih zmogljivosti. Za nekaj rešitvami, ki bodo delno nadomestile Adidas, bo najnujnejše zmanjšanje le za eno petino. D.Sedej ^cranjskimi športnimi objekti naj bi od danes naprej gospodarila Mestna občina Kranj Športna zveza je bila slab gospodar Tako trdi Branko Terglav, ki ga je kranjski župan postavil za gospodarja športnih objektov - Predsednik Športne zveze Kranj Marko Troppan dopis o prevzemu objektov, ki je celo brez žiga, šteje za neveljavnega. Kranj, 1. septembra - V sredo dopoldne je Branko Terglav v imenu županovega urada pri mestni občini Kranj obvestil Športno zvezo Kranj, da so športni objekti z zemljišči (štadion z bazeni, dvorana na Planini) predmet premoženjske in delitvene bilance Mestne občine Kranj in da z dosedanjim upravljanjem športne zveze z njimi niso zadovoljni, zato s 1. septembrom vodenje in upravljanje teh objektov prevzema Mestna občina Kranj. ALNIŠKl KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! Tel/F«x: 064/ 22 10 44 "Na občini smo že ustanovili komisijo za šport, katere naloga bo razvrstitev športnih panog, postavljanje meril za rezultate in tudi odločanje o tem, katere vrhunske športe bomo na občini podpirali m katerih ne. Najbrž občina tudi ne bo več podpirala rekreacije, denar za delo pa bodo dobili klubi in posamezniki, ki si ga bodo zaslužili s športnimi uspehi. Tudi za vodenje in vzdrževanje športnih objektov bomo zaposlili le toliko ljudi, kot je potrebno, to pa je precej manj, kot jih je sedaj," pravi Branko Terglav. Na Športni zvezi so z ogorčenjem sprejeli obvestilo o odvzemu objektov, prav tako pa zahtevajo denar (skoraj 18 milijonov tolarjev), ki jim ga občina dolguje za plačevanje zaposlenih in vzdrževanje športnih objektov v letošnjem letu. Več na 23. strani. • VStanovnik V ponedeljek spet v šolo STRAN 15, 16, 17 Gorenjska ^ Banka Banka j posluhom Papežev obisk, dogodek prihodnjega leta Sveti oče morda tudi na Brezjah Papež Janez Pavel II bo prišel na brniško letališče v petek, 17. maja prihodnje leto, odpotoval pa bo v nedeljo, 19. maja popoldne z mariborskega letališča. Pričakovana je proglasitev Antona Martina Slomška za svetnika. Njegovo opoldansko molitev bodo prenašali po vsem svetu. Ljubljana, 1. septembra - Okvirni program prvega papeževega obiska v Slove-niji, med katerim bo praznoval tudi 76. rojstni dan, je znan. Vodja tiskovnega urada nadškofijskega ordinariata dr. Janez Gril nam je v torek povedal, da bo prišel sveti oče k nam v {>etek, 17. maja prihodnje eto popoldne na brniško letališče, kjer bo uradni državnocerkveni sprejem s prvimi govori svetega očeta, predsednika republike Slovenije in ljubljanskega nadškofa. Nato je predvideno srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami, ki naj bi bilo na Brezjah ali v Ljubljani. Naša želja in upanje je, da bodo izbrane Brezje kot znani slovenski Marijin romarski kraj. Še isti večer ali v soboto zjutraj naj bi bili državniški pogovori na Brdu ali v Ljubljani. Obilo je bilo ugibanj, kje bo sveti oče prenočeval. Dr. Janez Gril je povedal, da se je možnost ponujala na Brdu, vendar je v navadi papeža, da prenočuje v cerkvenih objektih. Tako bodo to prostori ljubljanske nadš-kofije. Če v soboto, 18. maja, ne bo državniških pogovorov in srečanja z diplomatskim zborom, se bo začel program z veliko mašo ob 1250. obletnici krščanstva na Slovenskem. Možne lokacije za mašo so tri: Stožice, barje ali Dob pri Ljubljani. Po maši bo odšel papež popoldne v Postojno, kjer naj bi na srečanju z mladimi praznoval svoj rojstni dan. V programu je srečanje z begunci, vendar še ni znano, ali bo v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj. Osrednji nedeljski dogodek bo obisk v Mariboru, kamor bo papež z Brnika odletel z Adrijinim letalom (na Brnik bo prišel z Alitalio) in kjer se bo ob 10. uri začela pri letališču maša s pričakovano proglasitvijo mariborskega škofa Antona Martina Slomška za svetega. Njegovo tradicionalno opoldansko molitev bodo poslušali na trgu Sv. Petra v Rimu in prenašali po vsem svetu. Pred odhodom iz Maribora naj bi sveti oče obiskal še mariborsko stolnico in ji grob Antona Martina Slomška. J.Košnjek ŠUŠTARSKA NEDELJA Tržič, 3.9.1995 šuštarski semenj ° razstave ° modne revije • športno - kulturne prireditve ° veselica Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 OPTIK v Martina Skofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 061-738-980 (5^ Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 RAČUNALNIKI: PROGRAMSKA OPREMA: HS 486DX2/66 84.700 SIT Trgovsko poslovanje 123.250 SIT P1S 486DX4/100 98.560 SIT Gostinsko poslovanje 123^50 SIT HS PENTIUM 120194.733 SIT Glavna knjiga/saklak 127300 SIT VODENJE POSLOVNIH KNJIG ODPRODAJA razstavljenih eksponatov BTV 51cm, TTX 5334? 48.999 videorekorder 2 glavi 39.999 Hl-R stolp, 2 x 60 W 6 x CD, daljinsko 75.999 T M A o m Tifovtaa In Morine 4m* Udrite« 2, 64000 Knm), uL. 064 • 21 2J 67, 211142 EKSKLUZIVNI PROGRAM. •AVDIO • VIDEO,, • HI-FI { ■ rv ZrVNI PROGRAM oeiovNi čas od9dol2ur.«iodlSdol9ure Kjfeota oci 9 do 12 ura UGODNO! CENAH) NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242__ ŠOLSKE POTREBŠČINE EFPk] EBERHARD FABER PRIBOR ZA TEHNIČNO RISANJE MarabU V pooblaščeni prodajalni HOBBY & ART, Kranj, tel: 215-502 in v vseh dobrih knjigarnah. Glavni trg 17 (vhod s Tomšičeve) KRANJ, 12.-15.9/95 5. promocija 'SLOVENSKI PROIZVOD ■ SLOVENSKA KAKOVOST 28. široko prodajni JESENSKI SEJEM z veliko GOBARSKO RAZSTAVO KRANJ, 12.-15.9.'95 i m S- h—H O O i SLOVENIJA IN SVET Pisanje na tujem povzroča nejevoljo doma Premier odgovarja Peterletu Kabinet predsednika vlade v sporočilu za javnost ugotavlja, da oglašanje Lojzeta Peterleta v tujih medijih otežuje pogajalske pozicije Slovenije. Pogovor predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta za avstrijski časnik Kurier je po objavi povzetkov v nekaterih naših časnikih dvignil precej prahu. S sporočilom za javnost se je oglasil tudi kabinet predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, v katerega so zapisali, da ni prvič, da se bivši zunanji minister oglaša v tujih medijih glede približevanja Slovenije Evropi in s tem otežuje pogajalske pozicije Slovenije. Gospod Peterle je postavil tudi trditev, da predsednik vlade daje prednost še drugim možnostim, kot so sporazum z državami članicami EFTE in pogodbe z drugimi reformnimi državami kot nadomestilo za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Vendar je stališče vlade in njenega predsednika jasno: priključitev Slovenije Evropski uniji je prednostna naloga, vendar smo pri tem naleteli na nerazumljive in neutemeljene zahteve posameznih držav, članic Unije, predvsem Italije. Od Slovenije se zahteva več kot je bilo zahtevano od ostalih držav podpisnic asociacijskega sporazuma. Italija povezuje svoje bilateralne zahteve s podpisom sporazuma o pridruženem članstvu in skuša doseči revizijo mednarodnih pogodb. Slovenska vlada je izrazila pripravljenost sprejeti tako stopnjo liberalizacije zakonodaje, ki je primerljiva z ostalimi pridruženimi članicami. Vlada je sprožila postopek za spremembo ustave v tistem delu, ki se nanaša na nakup nepremičnin s strani tujcev ter predložila državnemu zboru zakon, ki ureja ta vprašanja v okviru sedanje ustave. Zakon omogoča tujcem nakup nepremičnin v primeru opravljanja ekonomske dejavnosti ali v primeru stalnega prebivališča. Tako imajo urejene ostrale pridružene članice in Slovenija je s tem izpolnila pričakovanja unije. S strani Slovenije m bilo nobenega kompromisnega predloga, kot piše Kurier, je pa pripravljena na pogajanja o pridruženem in kasneje polnopravnem članstvu, vendar pod normalnimi pogoji. Paradoksalno je, da se Sloveniji še vedno onemogoča podpis sporazuma, Čeprav po ekonomski sposobnosti in rezultatih presega vse države podpisnice asociacijskega sporazuma in že dosega raven nekaterih polnopravnih članic Evropske unije. * J.Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ali gospodari na slovenskih vodotokih brezvladje? MESTNA OBČINA KRANJ PRORAČUN 1996 Vse uporabnike proračuna Mestne občine Kranj obveščamo, da nam dostavite vaše finančne načrte oziroma potrebe za sredstva iz proračuna Mestne občine Kranj za leto 1996. Rok za dostavo podatkov je 20. september 1995. Župan Mestne občine Kranj: VITOMIR GROS, dipl. ing. NO VO V KRANJU Na Partizanski 26 v Kranju smo odprli DISKONT A IN ZELENJAVE rta debelo in drobno) ( v nekdanjih prostorih Jelovice bivša Roleta za stadionom v Kranju) VABIMO VSE DOSEDANJE IN NOVE KUPCE! Vsak teden ena srečna družina več Vibroser za gospo Angelo Kranj, 1. septembra 1995 - Zadnji, pa zraven še prav hladnen teden v avgustu, je, vsaj upamo, prinesel malo topline v dom druiine, ki stanuje na naslovu Godešič 50 v Skofji Loki, to je na naslovu, ki je bil ta teden izžreban v Gorenjskem glasu za srečno hišno številko. Seveda smo kmalu izvedeli, kdo stanuje na tem naslovu, saj nas je v torek zjutraj prav presenečeno poklicala gospa Angela Bertoncelj. Po krajšem klepetu z njo smo izvedeli, da je le več kot štirideset let zvesta bralka časopisa in vsak torek in petek dopoldne komaj pričaka pismonoša, da ji prinese • bi rekli še vroč - Gorenjski glas. Med drugim nam je povedala, da v hiši živi sama, vendar v bližini stanujejo njeni trije otroci in šest vnukov, ki jo prav pogosto obiskujejo. Iz uredništva Gorenjskega glasa gospe iskreno čestitamo in ji za nagrado poklanjamo masažm aparat VIBROSER, ki ji bo v prihajajoči zimi prišel še kako prav. Vi, dragi bralci, pa le berite Časopis in ne pozabite ob torkih poiskati skritih številk v črnih zvezdicah na srednjih straneh, mogoče bo v njih skrit prav vaš naslov. Lep pozdrav! Klavdija Stroj Spoštovanje zakonov ali Gantarjev odstop Uporabniki vodnih virov (male hidroelektrarne, ribogojnice, polnilnice vode) zahtevajo dopolnitev zakona o varstvu okolja skladno z zadnjo odločbo Ustavnega sodišča, prehodni čas pa naj bo urejen s posebno uredbo. LJubljana, L septembra - Na sredini novinarski konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije o predlogih sprememb Zakona o varstvu okolja, ki jih je pripravila strokovna ekipa uporabnikov vodnih virov, v parlamentarno proceduro pa jih je vložil poslanec Sašo Lap, natančneje ni bilo govora, zato pa je bilo izrečenih več kritik na trenutno stanje, ko so se znašli uporabniki vodnih virov v "začaranem krogu", kot so dejali sami. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar naj spoštuje odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo njegovo uredbo o moratoriju na podeljevanje koncesij za uporabo vodnih virov in omogoči, da se bodo lokacijske in gradbene očitno ne spoštujeta odločitve zadeve glede malih hidroelek- Ustavnega sodišča, saj sta še trarn, ribogojnic in polnilnic po odločitvi Ustavnega sodiš-vode urejevale po stari zako- ča, 3. avgusta, izdali 16 konce-nodaji. Koncesije, ki so po sij graditeljem malih zakonu o varstvu okolja pogoj hidroelektrarn in 23 koncesij za pridobitev teh dovoljenj, pa ribogojnicam. Minister dr. Pa-naj se ne podeljujejo, dokler vel Gantar naj odstopi, če ne ministrstvo ne bo pripravilo bo spoštoval razsodbe Ustav-ustreznih podzakonskih aktov, nega sodišča, objektivno pa je tudi z natančnejšo opredelitvi- odgovoren tudi premier dr. jo koncesij in merili za podel- Janez Drnovšek, saj je vlada jevanje. Ministrstvo in vlada sprejela nezakonit predlog re- Zdruienje uporabnikov vodnih virov Na sestanku uporabnikov vodnih virov 23. junija v Tupaličah je bila sprejeta pobuda za ustanovitev Združenja uporabnikov vodnih virov Republike Slovenije. Združenje naj bi imelo začasni značaj, v njem pa naj bi bili predstavniki hidroelektrarn v državni in zasebni lasti, zdravilišč oziroma termalnega turizma, vodnih športov, proizvajalcev pijač, ribogojnic, namakalnih naprav in ostalih uporabnikov vode za tehnološke procese. Julijana teče v Savo Teos Peme je v sredo povedal, da Julijana, za katero koriščenje in polnjenje ima vsa sogalasja, še vedno teče v Savo. Razsodba ustavnega sodišča v njegov prid stvari še ni premaknila. Tudi izvršbe sodb v njegov prid ni, kljub pritožbam in določilom, da se izvršilni postopki izvajajo kot prednostni Družba Perne je s tem problemom seznanila Okrajno sodišče v Kranju, Okrožno sodišče v Kranju in varuha Človekovih pravic. Koga podpira Cerkev Ljubljana, 1. septembra - Slovenska škofovska konferenca posreduje javnosti izjavo o odnosu Cerkve do političnih strank kot odgovor na različne špekulacije, ki se zadnje čase pojavljajo v javnih glasilih, katere stranke Cerkev najbolj podpira. V izjavi je rečeno, da je stališče uradne Cerkve do političnih strank samo moralnega, nikakor pa ne političnega značaja. Cerkev moralno podpira vse tiste stranke, ki si najbolj zavzeto prizadevajo za to, da bo Slovenija čim prej postala dosledno pravna in socialna država, da bo popravila krivice iz preteklosti, spoštovala človekove pravice in podpirala za demokratično družbo nujne moralne vrednote: poštenje, odgovornost, medsebojno spoštovanje, miroljubnost in družbeno pravičnost. Pri presojanju stališč je potrebno jasno razločevati med uradnimi izjavami Cerkve in med simpatijami, ki jih različni člani Cerkve čutijo do različnih strank. Cerkev podpira večstrankarski politični sistem in spoštuje politični pluralizem. Ne more pa dovoliti, da bi se je polastila kakšna politična skupina. • J.K. sornega ministra. Samo Hribar, sef kabineta predsednika Gospodarske zbornice Slovenije je pojasnil, zakaj se zbornica vključuje v razreševanje te problematike: lastniki malih hidroelektrarn, polnilnic vode in ribogojnic so člani zbornice, njihov interes vlada premalo upošteva in trdi, da gre za divjo privatizacijo vodnih virov, zbornici pa gre v tem primeru za dialog z vlado. Dušan Butina, sekretar Združenja za varstvo okolja pa je ocenil, da v tem dialogu ne gre za boj za vodne vire, ampak za spoštovanje zakonov. Ce že uvajamo koncesije, potem naj bo njihova cena za enake dobrine enaka. Teos Perne, lastnik gospodarske družbe Perne, ki mu je Ustavno sodišče dalo prav pri pritožbi, ker je bil za koncesijo za vodo Julijano objavljen razpis, je povedal, da uporabniki vodnih virov ne želijo zastonj izkoriščati vode in nočejo ukiniti koncesij, vendar naj se te podeljujejo zakonito, po merilih, ki jih za zdaj še ni. Tudi Ustavno sodišče ni zoper koncesije, vendar je prepovedalo izdajanje dokler ne bo ustrezno spremenjen zakon o varstvu okolja z ustreznimi podzakonskimi akti. Koncesi- ja (pri nas so za 250 odstotkov višje kot v Nemčiji) je plačilo upravnih stroškov, nikakor pane povračilo za uporabo vodnih virov. Teos Perne kot predstavnik polnilnic očita ministrtvu za okolje in prostor, da slabo sodeluje z ostalimi ministrstvi, da niso spoštovani roki v upravnem postopku in druge pravne norme. Prav tako ni določeno, kako se bo denar od koncesij delil med državo in lokalno skupnostjo. Božo Dukič, sekretar Zveze društev malih hidroelektrarn in drugih obnovljivih vodnih virov trdi, da so graditelji malih hidroelektrarn in drugih objektov za izkoriščanje vode v popolni blokadi. Nad 100 prošenj, vloženih lani in predlanskim, čaka. Koncesija je po zakonu o varstvu okolja pogoj za pridobitev dovoljenj. Ker jih ministrstvo ne sme izdajati, po drugi strani pa ne upošteva odločitve Ustavnega sodišča in ne uporablja stare zakonodaje, kjer o koncesijah še ni govora, prošnje mirujejo. To postavlja na majave noge trditev ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, da bi letno zgradili od 40 do 45 malih hidroelektrarn (sedaj jih je okrog 350), strategija rabe električne energije pa celo [>ravi, da bi morali imeti do eta 2010 1000 malih hidroelektrarn. Avstrija jih ima že 6000. Položaj koplje grob 15 proizvajalcem opreme za male hidroelektrarne, ki nimajo za koga delati. Že delujočim elektrarnam bi morali priznati že dodeljena soglasja in to naj bi rešila sprememba zakona o vartvu okolja ter akti, ki jih še ni. Tudi že delujoči objekti na vodah bi namreč morali dobiti koncesije. Na očitke o neprimernih in črnih gradnjah na vodah pa je Dukič dejal, da je to slabost države oziroma njenega nadzora in inšpekcij. Na slovenskih vodotokih vlada brezvladje, so dejali na konferenci. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna stranka Vlada molči in vlada Ljubljana, 30. avgusta - Slovenska javnost zaupljivo in naivno misli, da vlada molči zaradi poletnega mrtvila ali pa zato, ker se nič pomembnega ne dogaja. V resnici pa molči zato, ker noče javnosti seznanjati z dejanskimi dogajanji na nekaterih ključnih področjih, ugotavlja Liberalna stranka. Vlada namenoma ni predstavila konceptov ekonomskega razvoja države, obrambe, zunanje politike in drugih področij. Vlada molči, da bi imela proste roke, v resnici pa bi morala javnost seznanjati s svojim delom, namerami in tudi težavami, posledice pa bodo nosili tisti, ki ničesar ne vedo. Alarmantno stanje pri obrambni sposobnosti, grozeča zunanjepolitična izoliranost, vrtoglavo padajoči tolar in nenadzorovana rast javnega dolga kliče po odgovornos- ti vlade, ki je vse to zakrivila, sedaj pa tišči glavo v pesek. Pri tem sodeluje s svojim ravnanjem tudi tako imenovana opozicija, ki s svojo prisotnostjo v državnem zboru daje videz legitimnosti delovanja oblasti, v resnici pa bi morala zapustiti klopi državnega zbora že zato, ker od njenih 360 proračunskih amandmajev ni bil sprejet niti eden. Opozicija s tem sodeluje pri fašizaciji slovenske države, ki jo uvaja črnordeči režim. Predsednik republike ob molku vlade premišljuje, da bo moral nekaj storiti, če bo šlo tako naprej. To je za LS atentat na slovensko demokracijo, je zapisano v izjavi. Slovenska ljudska stranka Sport povezuje Slovence Ljubljana, 1. septembra -Slovenska ljudska stranka meni, da so vrhunski rezultati slo- venskih športnikov najučinkovitejša promocija Slovenije, in predlaga uvedbo naziva Častni ambasador Republike Slovenije, Leon Štukelj pa naj bi bil častni predsednik nacionalnega Olimpijskega komiteja. Slovenska ljudska stranka se kot ljudska zaveda pomena množičnega, prav tako pa tudi vrhunskega športa, je dejal na časnikarski konferenci njen predsednik Marjan Podobnik.Šport je namreč ena od redkih stvari, ki povezuje Slovence, ne glede na prepričanje, prav tako pa smo kot majhna država, ki v politiki in gospodarstvu ne bomo nikoli enakovredni velikim, prav v športu lahko enaki ali celo boljši od politično in gospodarsko pomembnejših. Zato so športni uspehi promocija Slovenije. Stranka bo predlagala, da bi dobili naši vrhunski športniki zaradi ugleda na tujem naziv Častni ambasador Republike Slovenije, Leon Štukelj pa naj bi postal častni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Mlade je treba spraviti na igrišča in tekmovališča in jih navdušiti ter organizirati, da bodo navijali za naše športnike. Šahovski državni prvak Leon Gostiša z Vrhnike, član stranke in predsednik podružnice SLS na Vrhniki, pa je opozoril, da šport niso samo uspehi, ampak tudi razočaranja. Tudi v takih primerih je treba športnika razumeti in mu pomagati. Športnikom je treba zagotoviti varno prihodnost, saj je aktivna športna doba krajša od delovne, vključiti jih je treba v lastninjenje, sploh pa je, kot pravi Gostiša, športni jezik lažje razumljiv kot politični ali ekonomski. • J.Košnjek Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22.3-111, telefai: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Casopls izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT -> _ »MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Večina ljudi lahko reši stanovanjski problem le s pomočjo občine ali države Država mačeha, občina naglušna? Obrestne mere, kot jih za stanovanjska posojila zaračunavajo poslovne banke, so še vedno tako visoke, da najetja in odplačevanja posojila (z 12-odstotno realno obrestno mero, na primer) ne zmorejo niti občani in družine z nadpovprečnimi zaslužki. Kranj - V Sloveniji (in tudi na Gorenjskem) je le malo državljanov, ki zmorejo sami, v okviru tržnih razmer, rešiti stanovanjski problem, velika večina je še vedno odvisna od pomoči države ali občine. Država je po ukinitvi namenskih prispevkov za stanovanjsko gradnjo postala na stanovanjskem področju bolj mačehovska do svojih državljanov, nove občine pa so se doslej več ukvarjale z lastnimi problemi (statuti, poslovniki, imenovanja, prostori itd.) kot s stanovanjaskimi problemi svojih občanov. Ob tem, da nekatere ne poskrbijo niti za obveznosti, ki izhajajo iz stanovanjskega zakona in zakona o denacionalizaciji, so le redke doslej razpisale ugodna posojila za stanovanjsko gradnjo, le malo pa jih je rešilo letos vsaj en socialni stanovanjski problem. Ko je država pred štirimi leti med drugim ukinila stanovanjski prispevek iz dohodka in združevanje sredstev iz čistega dohodka, hkrati pa ni zagotovila novega vira za financiranje stanovanjske gradnje, stanovanjski sklad, in sicer neposredno z ugodnimi stanovanjskimi posojili ah posredno s posojili neprofitnim stanovanjskim organizacijam. 12-odstotna obrestna mera -družinska pijavka? Obrestne mere, ki jih za stanovanjska posojila zahtevajo poslovne banke, so tako visoke, da tudi premožnejšim slojem prebivalstva ne omogočajo najetja (in odplačevanja) posojila, kaj šele revnejšim. Poglejmo to na konkretnem primeru! Če bi, denimo, naš Primož, ki je brez lastnih prihrankov, v celoti najel za nakup enoinpolsobnega, 47 kvadratnih metrov velikega stanovanja, šest milijonov tolarjev posojila po 12-odstotni realni obrestni meri in s 15-letno odplačilno dobo, bi moral vrniti skupno 13,2 milijona tolarjev oz. 120 odstotkov več od zneska posojila. Mesečni obrok za najeto posojilo bi bil 73.400 tolarjev, kar pomeni, da bi ga, odvisno od pravil poslovanja posamezne banke, obrestna mera, bi po 15 letih odplačal skupno 7,5 milijona tolarjev ali četrtino več od najetega. Mesečni obrok bi bil 41.800 tolarjev, posojilo pa bi lahko pridobil posameznik ali družina, ki ima od 140.000 do 167.200 tolarjev čistega mesečnega dohodka. Za primerjavo še poglejmo, kolikšna je realna obrestna mera za stanovanjska posojila drugod v Evropi! Po podatkih, ki so resda precej stari (iz 1991. leta), je v Belgiji obrestna mera 8,3-odstotna, v Nemčiji 6,5-odstotna, v Franciji 8,7-odstotna, v Veliki Britaniji 5,6-odstotna, v Grčiji 5,1-odstotna, na Nizozemskem 5,3-odstotna, na Portugalskem 9,6-odstotna, na Danskem 7,7-odstotna - in tako dalje. Povprečna najemnina je komaj pet tisoč tolarjev V Sloveniji je ostalo po končani privatizaciji 77 tisoč neodprodanih stanovanj, za katera najemniki plačujejo neprofitno najemnino. Če- Vsi ne izpolnjujejo niti zakonskih obveznosti Nove gorenjske občine so se vsaj doslej bolj ukvarjale same s sabo kot s stanovanjskimi problemi svojih občanov in so razen nekaterih izjem na tem področju naredile bolj malo ali skoraj nič. Med te izjeme zanesljivo sodi preddvorska občina, ki je že razpisala za osem milijonov tolarjev ugodnih posojil z obrestno mero R + 5 odstotkov tn 10-letno odplačilno dobo. Na razpis za dodelitev posojila je prispelo petnajst prošenj, tričlanska komisija, ki jo je Imenoval župan Miran Zadnikar, pa v teh dneh že končuje s "terenskimi ogledi". Posojilo bodo verjetno dobili vsi prosilci z izjemo tistih, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. V jeseniški občini preurejajo nekdanji samski dom v ulici Heroja Verdnika v stanovanja, ki bodo po besedah župana dr. Božidarja Brudarja namenjena za reševanje socialnih problemov na stanovanjskem področju. V domu bo več kot deset stanovanj, stanovalce pa bodo izbrali z razpisom, ki ga bodo objavili, ko bo natančno znano, kdaj bodo stanovanja dokončana in vseljiva. Blejski župan Vinko Gole odkrito priznava, da se nova občina s tem, kar je storila na stanovanjskem področju, ne more pohvaliti. Občina je namreč doslej naredila zelo malo alt skoraj nič, ni ji uspelo izpolniti niti obveznosti, ki izhajajo iz zakona o denacionaliza- ciji tn iz stanovanjskega zakona. Po podatkih radovljiškega stanovanjska sklada, ki deluje na območju občin Bled, Bohinj in Radovljica, bi občine v naslednjih petih letih potrebovale najmanj 77 socialnih in neprofitnih stanovanj. Radovljiška občina bi samo za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz stanovanjskega zakona, morala zagotoviti 28 stanovanj, bližnja blejska občina 22. V vseh treh občinah je tudi veliko povpraševanje občanov po ugodnih stanovanjskih posojilih zano-vogradnje in obnove ter za nakupe stanovanj. V radovljiški občini bodo z izgradnjo objekta na Prešernovi cesti v Radovljici pridobili 21 stanovanj, od katerih bodo dva namenili za socialne potrebe, osem za prodajo, tri za denacionaltzacijs-ko poravnavo, ostala pa za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. V cerkljanski občini so doslej sprejeli pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil občanom, razpis za posojila bodo verjetno objavili v začetku oktobra, na podlagi razpisa tn sprejetih meril pa bodo predvidoma do konca leta razdelili med občane od 16 do 18 milijonov tolarjev ugodnih posojil Kot je povedal župan Franc čebulj, bodo morali v prihodnih letih v proračunu nameniti nekaj denarja tudi za gradnjo oz. nakup socialnih stanovanj. je bilo pričakovati, da se bodo zmanjšale vsaj davčne obremenitve kosmatih osebnih dohodkov. To se ni zgodilo. Denar, ki so ga nekdaj namensko zbirali za stanovanjsko gradnjo, se "zliva" v integralni proračun in razporeja na druga področja javne porabe, stanovanjska gradnja pa je - razumljivo -zastala. Po sprejetju novega stanovanjskega zakona, ki je uzakonil načelo, da je država dolžna pomagati državljanom do stanovanja, ne pa jim ga zagotavljati, je državljanom v njihovih stanovanjskih stiskah še največ pomagal republiški lahko najel le posameznik ali družina s čistim mesečnim zaslužkom od 245.000 do 293.600 tolarjev. Takšnih posameznikov ali družin pa je na Gorenjskem in tudi drugod v Sloveniji bolj malo. Če bi bila za enak znesek posojila in enako dobo vračanja 5,3-odstotna obrestna mera, kot je, denimo, na Nizozemskem, bi naš Primož vrnil le 48 odstotkov več denarja, kot ga je najel, in bi bil mesečni obrok 49.300 tolarjev. In če bi mu uspelo dobiti Eosojilo pri republiškem stanovanjs-em skladu, kjer velja 3-odstotna prav jim skoraj vsi lastniki zaračunavajo najvišjo možno najemnino, ki jo dovoljuje metodologija (to je 2,9 odstotka od vrednosti stanovanja), so najemnine zelo nizke. Povprečna neprofitna najemnina je komaj pet tisoč tolarjev na mesec, povprečna junijska plača zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu, na primer, pa je bila 70.416 tolarjev. Da so najemnine tako nizke, je razlog v tem, da za izračun vrednosti stanovanja upoštevajo trinajst let staro metodologijo za vrednotenje stanovanj, po kateri je vrednost točke zelo nizka. Ker neprofitna najemnina ne krije vseh stroškov, ki nastajajo pri uporabi stanovanja, je razumljivo, da ni zanimanja za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. V Sloveniji so zato vse močnejša prizadevanja, da bi uveljavili realno neprofitno stroškovno najemnino, ki bi bila potlej tudi osnova za izračun profitnih najemnin in za določanje subvencij. Takšno najemnino bi po oceni ministrstva za okolje in prostor dosegli, če bi sedanjo povečali za 73 odstotkov. V republiškem zavodu za statistiko so že izračunali, da bi mesečne drobnoprodajne cene "poskočile" za pol odstotka, če bi vsi lastniki naenkrat prevrednotili stanovanja po novem pravilniku, ki ga v strokovnih krogih Še preverjajo, in naenkrat ali vsaj v enem mesecu povečali najemnine za 73 odstotkov. Ker pa tega ne bo možno narediti v tako kratkem času, bo zviševanje najemnin lahko le postopno. Veliko upravičenih, malo osrečenih Ministrstvo za okolje in prostor je že pripravilo nacionalni stanovanjski program, ki bi mu lahko dali delovni naslov "Oživitev stanovanjske gradnje na Slovenskem". Program si zastavlja za cilj, da bi z novogradnjo ali s prenovo vsako leto zagotovili okoli deset tisoč stanovanj, kar je približno toliko, kot jih je Slovenija z družbeno in zasebno novogradnjo pridobila 1987. leta. Za primerjavo povejmo, da je bilo v zadnjih petnajstih letih rekordno 1981. leto s 14.674 novozgrajenimi stanovanji (od tega 8.281družbenimi), najbolj sušno pa {»redlansko leto, ko je bilo zgrajejio e nekaj več kot šest tisoč stanovanj, med njimi velika večina (okoli 5.300) v zasebni gradnji. Po oceni ministrstva za okolje in prostor bi v Sloveniji do leta 2000 samo za socialne potrebe potrebovali okoli dva tisoč stanovanj na leto. Da so potrebe celo večje kot nekdaj, je razlog v tem, da je pridobivanje socialnih stanovanj v zadnjih letih popolnoma zastalo. Dovolj pove podatek, da so jih v vsej državi od 1991. leta do lanskega aprila dodelili le nekaj več kot tristo, medtem ko je državljanov, ki so upravičeni do tovrstnega stanovanja, najmanj 3.450. Občine so sicer kupnino od prodanih družbenih stanovanj večinoma porabile namensko, vendar le v manjšem delu za reševanje socialnih problemov na stanovanjskem področju. In kako naj bi zgradili preostalih osem tisoč stanovanj na leto? Stanovanjski program predvideva, da bi jih okoli pet tisoč pridobili z zasebno gradnjo, od 2.000 do 2.500 z gradnjo neprofitnih stanovanj za ljudi s povprečnimi in nekoliko nadpovprečnimi zaslužki, okoli petsto z gradnjo profitnih stanovanj, nekaj pa še s prenovo starih mestnih jeder. C. Zaplotnik Neznanci porušili znamenje Mengeš - Pred kratkim so neznanci v Loki pri Mengšu Porušili staro, stebrasto kamnito "Mhačevo" znamenje v Loki Pri Mengšu. Znamenje, ki ga je leta 1993 dalo obnoviti Kulturno društvo Franca Jerovška Mengeš, je stalo bo regionalni cesti Trzin - Mengeš - Kamnik. Ruševino so si ogledali predstavniki kulturnega društva, novoustanovljenega muzeja ter predstavnik občine. Po posvetovanju so sklenili, da bodo znamenje v organizaciji muzeja in kulturnega društva postavili nazaj. Manj poškodovani podstavek in steber so pod strokovnim vodstvom kamnoseka Marjana Makovca postavili še istega dne. Močno Poškodovani kapitelj, streho in križ pa bodo po sanaciji dodali kasneje. Škodo ocenjujejo na približno 650.000 tolarjev, od tega naj bi jih več kot polovico za obnovo zagotovila občina, ostalo pa bodo morali zbrati krajani sami. • M.A. Šole bodo pripravljene Škotja Loka, l. septembra • V poletnih počitnicah so se tudi v občini Škofja Loka lotili nekaterih nujnih del pri urejanju šolskih objektov: na Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku bodo zamenjali parket v telovadnici, na Osnovni Šoli Cvetka Golarja na Trati bodo preuredili sanitarije ob telovadnici in prepleskali streho, popravlja se centralno ogrevanje na Osnovni šoli s prilagojenim programom Jela Janežiča, v vrtcu v Podlubniku se preurejujejo jasli, popravili pa bodo tudi požarna vrata in izvedli nekatera dela na fasadi na Osnovni šoli Peter Kavčič. Obsežnejša dela se izvajajo tudi v Puštalskem gradu, ki služi Glasbeni šoli (kar je še dolg iz nekdanjega referendumskega programa). Na področju vlaganj v objekte družbenih služb so predvidena popravila tudi v Zdravstvenem domu, medtem ko urgentna ambulanta, kot najnujnejša naloga, Še čaka na pravo prostorsko rešitev. Tudi s parkiriščem ob Zdravstvenem domu se Še ni nič pre- maknilo, vse pa kaže na to, da bo potrebno poiskati dodatne površine nekoliko dlje - ob Sori, kjer naj bi parkirali, kot nam je dejal župan Igor Draks-ler, zaposleni v tem zavodu. Š. Ž. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS-ju so od torka opravili 17 vlek pokvarjenih vozil. V tem času so morali tudi dvanajstkrat intervenirati. GASILCI Kranjski gasilci so v torek črpali vodo v Ma-čah pri Preddvoru, kjer je hud naliv poplavil hišno klet. Še isti dan so reševali osebni avto v Zadnji vasi pri Radovljici, ki je zapeljal v jarek. V torek so tudi odprli vrata na Šorlijevi 4, kjer so našli starejšo gospo, ki je zaspala. Pogasili so tudi požar na Trgu Rivoli 8, ki se je vnel v kuhinji. Na srečo je gospodinja požar opazila kmalu in zato ni bilo večje škode. V sredo je zagorelo tudi v Goricah zaradi kratkega stika. Še isti dan pa je kratek stik na tkalnem stroju v podjetju Aqua Sava povzročil požar na klima napravi. Na Jesenicah so gasilci imeli manj dela kot njihovi kranjski kolegi, saj so v ponedeljek pogasili požar na električnem drogu na Zerjavcu, v torek pa so opravili prevoz z rešilnim avtom za Železarno. V Škofji Loki in Radovljici pa v teh dneh gasilci na srečo niso imeli dela. Očitno je bilo premraz, da bi kje zagorelo. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici je na svet privekalo 12 otrok, od tega 8 dečkov in 4 deklice. Najtežji in najlažji sta bili deklici, prva je tehtala 4000 gramov, druga pa 2550 gramov. Na Jesenicah so se rodili štirje dečki, najtežji je imel 3300 gramov, najlažji pa 2450 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so v teh dneh imeli 81 urgenc na kirurgiji, 26 na internem oddelku in 10 na pediatričnem. Na gi-nekološko-porodniškem oddelku pa so imeli 15 urgenc. TURIZEM Na Bledu trenutno letuje 777 gostov, od tega 670 tujih in 107 domačih. Nastanjeni so v hotelih in penzionih. V kampu v Zaki je ostalo še 50 gostov, od tega 34 tujih in 16 domačih. Hoteli v Bohinju so zasedeni 30-odstotno. V zasebnih sobah prenočuje okrog 250 gostov, kar je okrog 20-odstotna zasedenost. V Kranjski Gori je trenutno 800 gostov, od tega dve tretjini tujih in ena tretjina domačih. Za ta konec tedna pa v hotelih pričakujejo spet povečanje števila obiskovalcev. A K POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE KOC KC TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM SPODNJA USNICA SI IZ GORENJSKIH OBČIN Tretji Mihaelov sejem Mengeš, 31. avgusta - Pod pokroviteljstvom občine Mengeš in v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva in Turističnega društva Mengeš ter Mengeške godbe Odbor Mihaelovega sejma Mengeš pripravlja letos že 3. Mihaelov sejem v Mengšu. Tradicionalna prireditev, kot nam je pred dnevi povedal predsednik Odbora Štefan Borin, bo 30. septembra in 1. oktobra. Prireditve pa se bodo začele Že v Četrtek, 28., in v petek, 29. septembra. Odbor Mihaelovega sejma vabi k sodelovanju izvajalce gostinskih storitev med sejmom. Interesenti naj pošljejo pisne f>rijave na Odbor Mihae-ovega sejma Mengeš, Zavrti 2, informacije pa dobijo tudi po telefonu pri predsedniku odbora Štefanu Borinu 061/738-834. Sopokrovitelji letošnjega 3. Mihaelovega sejma so Pivovarna Union PE Mengeš, Sevis Debevc, Renault Avto Car d.o, in Gorenjski glas. • A Nova motorna brizgalna na Brniku Zgornji Brnik, 1. septembra - Na nedeljski slovesnosti so člani gasilskega društva z Zgornjega Brnika prevzeli v uporabo novo motorno brizgalno, pod pokroviteljstvom cerkljanskega župana Franca Čebulj a. Na slovesnosti so podelili tudi gasilski priznanji Francu Kropivniku in Metodu Kroparju. 40 odstotkov denarja za novo brizgalno so prispevali pri Gasilski zvezi v Kranju, preostanek pa sami člani brniškega gasilskega društva. To društvo je bilo osnovano Že leta 1908 in je ob ustanovitvi štelo 17 članov, danes jih je že 291, med njimi 72 žensk. Dom so slovesno odprli 1910. leta. Stari dom so podrli in na novo sezidali leta 1954. Društvo Še danes vlaga veliko truda in prostovoljnega dela v obnovo doma, vodnih bazenov in nabavo opreme. V soboto koncert, v nedeljo blagoslov orgel Zgornji Brnik, 1. septembra - Na angelsko nedeljo bodo v podružnični cerkvi Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku prvič zadonele orgle. Žegnanie z maso in blagoslov orgel bo ob 10. uri opravil dekan Teološke fakultete dr. Janez Juhant. Jutri, 2. septembra, bo ob 20. uri v cerkvi Janeza Krstnika koncert duhovne glasbe, ki ga bo izvajal Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika. Na sporedu bodo skladbe Jacoba Gallusa, Davorina Jenka, Stanka Premrla, Franceta Kimov-ca, radovana Gobca, Gregorja Riharja in krstna uvedba skladatelja Janeza Močnika Angeli božji ra- iajo. Solistki na koncertu >osta sopranistki Francka »enk in mezzosopranistka Damjana Božič Močnik. Orgelski koncert pa bo izvedel Tomaž Močnik. Šenčur, 31. avgusta - Prejšnjo soboto, ko so v Škojji Loki praznovali 40-letnico Gasilskih zvez Gorenjske, so šenčurski gasilci obudili spomin na še bolj oddaljeno preteklost. Domačinom so namreč razkazalt vpreini voz z ročno črpalko iz leta 1904, njihova "polarna hramba" v stari opravi pa je z njo prvič izvedla tudi mokro vajo. Nič manj mokra ni bila poznejša veselica, ki so jo vseeno izpeljali do konca In z izkupičkom vsaj malo obogatili društveno blagajno. Če bo šlo po načrtih vodstva GD Šenčur, bo ob 100-letntcl društva čez tri leta stal v novi garali tudi sodoben gasilski avto, voz s slike pa bodo ohranili kot zgodovinsko dragocenost. S. Saje Županova zamisel ima tudi nasprotnike Sedma seja občinskega sveta v Železnikih Ob cestah soglasni, ob šoli razburjeni Letošnje komunalne gradnje so v Železnikih temeljito pripravili, niso pa zadovoljni s pripravami v Soli. Železniki, 31. avgusta - Prva popočitniška seja občinskega sveta je pokazala, da si v avgustu v tej občini zlasti na komunalnem področju niso privoščili počitnic, saj so skušali nadoknaditi zamudo, ki je nastala z ustanavljanjem nove občine. Na področju družbenih dejavnosti pa je največ nesporazumov s solo. Se pred poročili odborov o pripravljenih delih na področju komunale in družbenih dejavnosti, kar je bila vsekakor osrednja točka tokratne Zagotovo je bilo najobsežnejše delo opravljeno na komunalnem področju, kjer so morali zaradi zamud, ki jih je povzročilo ustanavljanje novih občin ter pozna priprava novih občinskihproraču-nov, marsikaj nadoknaditi. Pri tem v občini Železniki, kjer imajo še krajevne skupnosti, niso obirali bližnjic, pač pa izpeljali vse usklajevalne in pripravljalne postopke, tako, da so pogodbe z izvajalci že sklenjene. Skupno bodo gradili na kar 11 cestah Dva urada, trije oddelki Po sprejetem odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o delavcih v upravi občine, je predvideno, da naj bi občinsko upravo sestavljala dva urada: županov urad in občinski urad Slednji pa naj bi bil organiziran še v tri oddelke: oddelek za komunalo, okolje in prostor, oddelek za proračun, finance in investicije ter oddelek za družbene javne službe, ki bi mu na kratko rekli kar tajništvo občine. Sistemizacijo delovnih mest določa župan občine, ki tudi imenuje tajnika občine - ta naj bi po Županovem pooblastilu tudi vodil delo občinske uprave. Zupanova pristojnost je tudi nastavljanje delavcev (izbira in sklepanje delovnih razmerij) ter njihova izločitev. seje, so se svetniki občine Železniki ob prisotnosti predsednika nove občinske vo-lilne komisije Aleša Hajnriharja seznanili s potekom priprav na referendum o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dolenja vas, ki bo 17. septembra. Takoj nato pa naj bi razpisali volitve v organe krajevnih skupnosti, za kar imajo potrebne predloge odlokov o volilnih enotah ter sestavi teh organov že pripravljene. Vendar je omenjeno le del naporov, da v novi občini tudi pravnofor-malno začno urejati razmere, saj je temu sledila obravnava še treh občinskih odlokov, pri čemer so Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave sprejeli po hitrem postopku, za predlagani Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč so se sporazumeli, da se ponovno pripravi, odlok o ustanovitvi osnovne šole pa so ocenili kot primeren v prvi fazi rednega postopka. Najobsežnejši del tokratne več kot pet-urne seje je bil namenjen poročiloma odbora za komunalo in varstvo okolja ter odbora za družbene dejavnosti. Predsednika sta poročala o opravljenem delu, na občinskem svetu pa je bilo, da predlagane sklepe odborov (odbori sami nimajo pravice dokončnega odločanja) potrdi, dopolni, ali zavrne. v skupni dolžini skoraj 8 kilometrov, vrednost del pa presega 81 milijonov tolarjev. Nekaj vročih besed je bilo le ob dejstvu, da je tudi letos "vrv prekratka" in da brez kreditov (izvajalcev) ne bo šlo, nekaterim pa ni šlo v račun, da bodo morale KS te dolgove v prihodnjem letu pri sredstvih iz proračuna upoštevati. Manj zadovoljstva je bilo nad pripravami na področju družbenih javnih služb, kjer si bodo prizadevali za ureditev spomin prevozov šoloobveznih otrok, odprtje zasebne lekarne in ureditev Pavšlar-jeve hiše za muzej. Veliko razprave je bilo o odprtju dodatnega oddelka vrtca na podružnični šoli v Selcih (pomenil naj bi premostitev do izgradnje novega vrtca v Železnikih) pri čemer so bili s pripravami šole pri tem ter načinom sprejemanja otrok nezadovoljni. Tudi občinski svet Železnikov se je "spotaknil" ob zahtevno problematiko financiranja vrtcev, le da so tu našli "grešnega kozla" v vodstvu šole. Po razpravi, mestoma povsem neprimerni javni seji občinskega sveta, so sklenili, da je potrebno čim-preje izpeljati postopek za-menjave ravnatelja, spremeniti ime šole, ter vse slike s tematiko NOB v šoli prenesti v ustrezno zbirko. • S. Žargi Center Cerkelj naj bo tudi videti kot center Županove zamisli o velikem poslovnem centru v središču Cerkelj kmetje niso sprejeli z navdušenjem. Člani zadruge sprašujejo, ali bodo s tem ob zadružni dom. Cerklje, 1. septembra - Zamisel o velikem poslovnem centru, ki naj bi namesto starega zadružnega doma zrasel sredi Cerkelj in se razširil tudi na bližnjo okolico, je stara le nekaj mesecev. Konec Julija so jo skupaj premlevali župan Franc Čebulj in vodstvo kmetijske zadruge ter predstavnik Živil, ki jih projekt prav tako zanima. Za kakšne načrte gre in zakaj so pri članih kmetijske zadruge pomisleki, smo vprašali cerkljanskega župana. "Če bi vlagali v obnovo sedanjega zadružnega doma, bi to občino stalo več kot milijon nemških mark, dom pa bi še vedno ostal funkcionalno neizkoriščen. Zato sem začel premlevati misel o popolni rušitvi starega zadružnega doma in zgraditvi novega velikega poslovnega centra, v katerem bi imeli poleg zadruge svoje mesto tudi drugi dejavniki občine, k investiciji pa bi pritegnili tudi sovlagatelje, ki imajo interes za sodelovanje v velikem centru," je povedal Franc Čebulj. Kje bi postavili poslovni center in kaj vse naj bi obsegal? "Poslovni center naj bi sta) na mestu sedanjega, razširili pa bi ga tudi na sosedni zemljišči, kjer je sedaj cerkvena posest in zdravstveni dom. Pogovarjal sem se že z gospodom župnikom, ki soglaša z načrti, da na mestu, kjer so sedaj takoimenovane "farovške štale", nastane poslovni center. S tem bi prodobili tudi prostor za Karitasov vrtec (sedanji šolski je daleč premajhen za generacijo predšolskih otrok iz Cerklej in okolice), glasbeno šolo, dvorano, knjižnico in druge prostore, potrebne za kulturno dejavnost. V novem centru naj bi bili tudi prostori občine in zadruge, tako kot so v sedanjem zadružnem domu, pa trgovski center (prodajalna z živili, zadružna trgovina), poslovni prostori domačih obrtnikov in storitvenih dejavnosti. V centru bi imela prostor tudi društva, tudi turistično društvo z zasebno turistično poslovalnico. Tu bi lahko domovala tudi policijska postaja. Če bi porušili tudi stari zdravstveni dom in se s centrom razširili na njegovo sedanje zemljišče, bi v novih prostorih odprli tudi zdravniške ordinacije, lekarno in vse, kar sodi k tej dejavnosti. Poslovni center naj bi odprl vrata vsem tistim dejav- nostim, ki so potrebne za normalno življenje nekega kraja. Hkrati z njim bi urejali tudi središče Cerkelj s postavitvijo avtobusne čakalnice na nasprotni strani ceste. Ugotavljamo namreč, da Cerklje danes nimajo ustrezno urejenega centra in če že predstavljajo središče neke občine, naj kot središče tudi izgledajo." Ovira pri teh načrtih je tudi lastnina zemljišč, kamor naj bi segel poslovni center? "Res ima župnišče na tem zemljišču vložen denacionaliza-cijski zahtevek, tako da se utegnejo lastninske zadeve še močno zavleči. Podobno je s sosedi nadrugi strani, kjer je zdravstveni dom. Lastniki so v Ameriki. Ta zemljišča naj bi odkupili." Načrte ovira tudi nestrinjanje članov zadružnega sveta z vašim projektom? "Zadružni svet je mojo zamisel obravnaval, vendar so bila mnenja močno deljena. Vodstvo zadruge jo načelno podpira, vendar hoče seveda najprej dobiti soglasje kmetov. Slednji pa so zelo nezaupljivi, češ ali bomo župan in vodstvo zadruge njihov dom prodali in jih opeharili za prostore. Tega seveda ne nameravamo, saj bi z izgradnjo poslovnega centra tudi oni pridobili nove prostore. Sicer pa predlagam, da sestavimo nekakšen iniciativni odbor, sestavljen iz ljudi, ki jih ta projekt zadeva, in se o njem pametno pogovorimo. Pripravljeni pa moramo biti sprejeti tudi nove investitorje, ki bi projekt sofinancirali in si v njem zagotovili svoje mesto." D.Z.Žlebir Seja SKD Kranj V torek, 29. avgusta zvečer, se je na svoji 4. redni seji sestal razširjeni občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Na seji so med drugim tudi evidentirali kandidate za Člane komisij in odborov pri Mestnem svetu Kranj. Govorili so o pripravah na volitve v državni zbor in določili volilni štab. Pregledali so delo stranke med dopusti in pripravili program dela v občinskem in krajevnih odborih SKD do konca leta. Tajnik OO SKD Iva Mohorič SLIKAJTE NA Ć5U&TADĆ5KI NEDELJI V TDZICU TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ IN FOTO <@®SM$S1®M GLAS RAZPISUJEJO NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO S ŠUŠTARSKE . NEDELJE V TRŽIČU -3. septembra 1995 Sodelujete lahko z neomejenim številom fotografij. Sprejemajo jih do sobote, 9. septembra, v Foto CEBRON, Partizanska 10, Tržič. Če boste dali delat vaše fotografije s ŠUŠTARSKE NEDELJE V FOTO CEBRON, vam jih bodo naredili po sistemu plačaš eno - dobiš dve stiki. Komisija predstavnikov Foto Cebron, Turističnega društva in Gorenjskega glasa bo izbrala tri fotografije in jih posebej nagradila, Gorenjski glas pa jih bo objavil. Izmed vseh udeležencev natečaja pa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli: fotoaparat S barTnih Mlinov udeležbo na IZLETU Gorenjskega glasa Obiskovalci Šuštarske nedelje! V nedeljo, 3. septembra, bodo v FOTO CEBRON ves dan izdelovali fotografije po sistemu PLASAČ ENO, VZAMEŠ DVE. Izkoristite to ugodnost! IZ GORENJSKIH OBČIN Projekt nove jeseniške tržnice Urediti širše območje centra Urbanistični zavod je pripravil strokovne podlage za ureditveni načrt tržnice - Različice načrtov bodo na ogled v Kosovi graščini od srede septembra. Jesenice, 31. avgusta - Stara jeseniška tržnica že nekaj let komaj zasluži svoje ime. Zastarel objekt propada, prodajne površine so premajhne, prodajalci pa imajo težave z dostavo, saj je dostop na tržnico utesnjen. Neurejena je tudi okolica, bližina parkirišč pa neprimerna. Zaradi vseh teh vzrokov so se odgovorni na Jesenicah že decembra 1993 v okviru nove urbanistične zasnove mesta odločili začeti projekt obnove tržnice. Problem, s katerim so se srečali načrtovalci, je zlasti v prometni neurejenosti celotnega centra Jesenic. Tako primanjkuje parkirišč za stanovalce, obiskovalce, kupce, potnike in zaposlene. Vzdolžna povezovalna cesta ob garažah je neustrezna, gre pa tudi za problem slabega napajanja in praznjenja območja tržnice in centra nasploh. Zato je bilo pri izdelavi načrta treba upoštevati razmere in zmogljivosti širšega območja tržnice oziroma vzhodnega dela centra Jesenic. Po dveh letih in z močno prekoračenim pogodbenim rokom je Urbanistični inštitut Republike Slovenije zdaj le izdelal končni elaborat in ga dostavil Odseku za okolje za prostor pri Upravni enoti Jesenice. V ureditvenem načrtu sta dve različici rešitve. Prvo so izdelali strokovni sodelavci Urbanističnega inštituta, avtorja pa sta dipl. inž. arh. Saša Dalla Valle in dipl. org. dela, dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews. Drugo različico pa so izdelali strokovni sodelavci Ateljeja za prostorsko projektiranje z Jesenic z avtorjem dipl. inž. arh. Gregorjem Velepcem na čelu. Različici obravnavata celotno območje vzhodnega dela centra Jesenic, to je območje med Cesto maršala Tita, cesto Pod gozdom, križiščem za Podmežaklo in Razgledno potjo. Oba predloga bo obravnaval občinski svet, gradivo pa bodo tudi razstavili v Kosovi graščini. Istočasno bo na ogled tudi načrt ureditve stanovanjske soseske Plavž. Okrogla miza o projektu Plavž bo 14. septembra, o tržnici pa 21. septembra v okviru običajnih muzejskih četrtkovih večerov. Po zaključeni razstavi bo urbanistični inštitut proučil komentarje iz razprave in knjige vtisov, usmeritve pa bo sprejel občinski svet in sprožil postopek izdelave ureditvenega načrta. * U. Peternel V sadovnjaku Resje pri Podvinu Jesensko sadje že obirajo Cena jesenskih jabolk je od 80 do 100 tolarjev za kilogram. Mošnje - V sadovnjaku Resje pri Podvinu so v torek začeli obirati jesenske sorte jablan, med drugim tudi odpornejše sorte jamesgrive, jamba in alkmene ter staro sorto gra-fenštajn. Sadje za ozimnico bodo začeli obirati v drugi polovici septembra. Kot je povedal vodja sadovnjaka Tine Benedičič, bo letošnja sadna letina pov- prečna. Pričakujejo, da bodo pridelali okoli petsto ton sadja. Zgodnjih poletnih sort jabolk so nabrali eno tono, jesenskih, ki so, odvisno od sorte, uporabna od enega tedna do enega meseca, bo okoli trideset ton, sadja za ozimnico okoli 470 ton. Jesensko sadje prodajajo v sadovnjaku vsako sredo in petek od devetih dopoldne do štirih popoldne. Cena prvorazrednih jabolk je odvisna od sorte m je od 80 do 100 tolarjev za kilogram, cena pobirovcev pa je približno polovico nižja. Koliko bo treba odšteti za ozimnico, še ni znano; cena za jabolka prvega kakovostnega razreda pa bo, odvisno od sorte, verjetno od 50 do 60 tolarjev za kilogram. • CZ. Kmalu športni javni zavod? Športno društvo in Športna zveza Jesenice predlagata ustanovitev javnega zavoda za področje športa Jesenice, 31.avgusta - Športna zveza Jesenice in Športno društvo Jesenice sta na občinski svet naslovila predlog, da bi svoji dejavnosti združila pod okrilje javnega zavoda, ki bi povezal vse športne dejavnosti v kraju. Ideja, da bi se vsa jeseniška športna društva združila pod eno streho, je stara že tri leta. Leta 1992 je bil na takratni izvršni svet naslovljen predlog športnega društva m športne zveze Jesenice, da bi skupaj s kranjskogorskim športnim društvom ustanovili javni zavod. Kljub načelnemu soglasju predlog ni bil sprejet, ker so bile pred vrati volitve. Letos pa so to idejo spet oživili in na športnem društvu in športni zvezi pripravili predlog ustanovitve javnega zavoda za področje športa. Športna zveza Jesenice ima lo zaposlenih, od tega štiri trenerje, administratorko, direktorja športne hale in vzdrževalce, športna zveza pa enega zaposlenega. Pod svojim okriljem imata športno halo, kopališče, športni park in balinišče. S predlagano novo organizacijo bi združili funkcije vzdrževanja, servisa, financ in računovodstva. Predlagatelji menijo, da bi pod okriljem javnega zavoda lahko bolj učinkovito tržili svoje ob- {'ekte, predvsem športno lalo Podmežakla. Na športni zvezi premišljujejo tudi o tem, da bi v javni zavod vključili vsa jeseniška društva Partizan. Eden od predlogov pa je tudi, da bi zavod dobil koncesijo za upravljanje z novo telovadnico pri gimnaziji po 18. uri. Zavod bi skrbel za nadzor in red v času treningov ter plačeval najemnino gimani-ziji. Ta predlog je še v začetni fazi, saj mora dobiti tako soglasje ministrstva za šolstvo kot Gimnazije. Na športni zvezi in športnem društvu upajo, da bo njihov predlog prišel na dnevni red oktobrske seje jeseniškega občinskega sveta. • U. Peternel ."jI88' 1* septembra - V Adergasu že dlje časa urejajo središče vasi, zlasti parkirišče in park s fontano pred znamenito romarsko cerkvijo. Pričakujejo, da bodo dela končana ob bližnjem cerkvenem prazniku, malem šmarnu. Naložbo deloma financira Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v okviru programa CRPOV, z delom na v veliki meri pomagajo domačini. Tudi ob našem obisku so bili slednji polno zaposleni. - • D.Ž. Izredna seja bohinjskega občinskega sveta Več naj prispeva država Občina lahko za izgradnjo kanalizacije od Ukanca do Mladinskega doma prispeva iz letošnjega proračuna največ 11,8 milijona tolarjev. Oktobra stanovanjski razpis Cerklje, 1. septembra • V občini Cerklje so pred časom sprejeli pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil Ljudi zdaj seveda zanima, kdaj bodo razpisali ugodna posojila in kolikšna sredstva bodo na voljo za te potrebe. Kot smo pretekli teden slišali v Cerkljah, bo razpis oktobra, razdelili pa naj bi kakih 16 milijonov tolarjev. ~ Na razpolago je sicer nekaj več denarja, vendar vsega ne nameravajo ponuditi na javnem razpisu. Župan Franc Čebulj pravi, da bodo del denarja namenili za učiteljska stanovanja, ki pridejo na vrsto takrat, ko se bo gradil prizidek k osnovni šoli. • D.Ž. Bohinjska Bistrica - Ministrstvo za okolje in prostor je namreč občini, ki je kandidirala na razpisu, odobrilo 30 odstotkov posojila za izgradnjo kanalizacije od Ukanca do Mladinskega doma (predračunska vrednost je 91 milijonov tolarjev), vendar le pod pogojem, ce ostalih 70 odstotkov sredstev zagotovi občina. Ker je občina na to ponudbo morala odgovoriti do konca avgusta, se je občinski svet v sredo zvečer sestal na izredni seji in sklenil, da občini dovoljuje najem posojila pri ministrstvu, vendar pa občina lahko iz proračuna prispeva za izgradnjo kanalizacije največ 11,8 milijona tolarjev. Kot je po seji povedal predsednik sveta Jože Cvetek, bi glede na to, da so vode in s tem tudi vode Bohinjskega jezera državna last in da je Bohinj pomemben za vso Slovenijo, pričakovali večjo podporo ministrstva za okolje in prostor in tudi drugih ministrstev. V razpravi je bilo med drugim slišati, da bi moralo biti razmerje obratno (država naj bi prispevala 70 odstotkov, občina pa 30) in da naj bi kanalizacijo vključili v celotni sistem odvajanja odplak od Ukanca mimo Ribčevega Laza do čistilne naprave v Bohinjski Bistrici. • CZ. Praznik Javornika in Koroške Bele Javornik, 3L avgusta Ob letošnjem krajevnem prazniku pripravlja krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela vrsto prireditev. V soboto, 2. septembra, bo ob 15. uri v prostorih Društva upokojencev otvoritev razstave ročnih del, ob 16. uri pa srečanje krajanov, ki so stari 80 in več let. V Eonedeliek, 4. septembra, o ob 18. uri v Parku talcev na Koroški Beli komemoracija, ob 19. uri pa bo v razstavnem salonu na Ja-vomiku otvoritev razstave likovnih del učencev osnovne šole Koroška Bela. V soboto, 16. septembra, bo na rekreacijskem centru na Kresu mednarodni turnir v balinanju. • D.S. Poroke na Kredarici V turistično zelo obiskani Kranjski Gori podjetnim turističnim delavcem in predvsem občini, ki se zaveda, da živi od turizma, ne zmanjka zanimivih idej. Tako so zdaj prišli na zamisel, da bi zainteresiranim kandidatom in kandidatkam za poroko na najvišji slovenski točki, Triglavu, pripravili poročni civilni in verski obred. Kako gor, na Kredarico, če mladoporočenci niso ravno alpinisti in planinci in niso vešči strmin, imajo pa srčno željo, da se poročijo prav na Kredarici? S helikopterjem, kako pa! Občina Kranjska Gora bo pripravila poročne aranžmaje, ki seveda ne bodo smeli biti predragi, da ne bi Že takoj zatrli sleherno željo po zares edinstvenem poročnem okolju in nepozabnih doživetjih. Matičar bo sklepal zakonske zveze v domu na Kredarici, dovški župnik Franc Urbanija pa tudi nima nič proti, da opravi cerkveni obred v kapelici na Kredarici. • D.S. Močno deževje otežuje promet skozi Lesce Alpska cesta je potrebna temeljitega popravila Promet po Alpski cesti skozi Lesce je otežen zaradi izredno slabega stanja cestišča. Velike mlake, ki nastanejo ob deževju, povzročajo težave tudi v stavbah ob cesti. Lesce, 3. septembra - Krajani Lesc ponovno apelirajo na vse pristojne, naj končno uredijo popolnoma uničeni del Alpske ceste. "Promet je izjemno težak, povečana je ogroženost uporabnikov. Iz teh razlogov razumljivo mineva potrpljenje krajanov, kar vzbuja težnje po drastičnih ukrepih za preprečevanje škode," opozarja predsednik sveta KS Lesce Bernard Tonejc. V Lescah so že pred dvema letoma ugotavljali, da je stanje Alpske ceste skozi Lesce, zlasti na odseku od železniške proge Pa do križišča s cesto na Bled, kritično. Cesta je v republiški pristojnosti in od upravljalcev so zahtevali, da jo uredijo. Odgovorili so jim, da morajo pred tem urediti pločnike na južni strani ceste, saj naj bi bila brez tega preplastitev cestišča nemogoča. Pločniki so bili v novembru 1993 urejeni, financirani pa delno iz občinskih sredstev, delno pa so projekt sofinancirala večja podjetja iz Lesc. Vendar se obnova še vedno ni začela, tako da zdaj, poleg siceršnjih težav s slabo cesto, moti tudi višina pločnikov, saj je prilagojena načrtovani novi asfaltni prevleki. Letošnjo pomlad so na skupnem sestanku predstavni- kov krajevnih skupnosti, državnega sekretarja za ceste g. Dvornika in glavnega inšpektorja za promet in zveze Janka Jana na Občini Radovljica dogovorili, da je obnova omenjene ceste ena od prioritet v programu urejanja. Poleg nje sta v radovljiški občini potrebni kar najhitrejše sanacije še cesta na Lipnico in nedokončani odsek v Kamno Gorico. Kljub temu z deli še niso začeli. Po obvestilu pristojnih zato, ker je cesta skozi Lesce na enem delu tako dotrajana, da se je ne da sanirati le s preplastitvi-jo, temveč le s popolno ure- ditvijo cestišča, za kar pa ni dovolj denarja. Močno deževje v zadnjih tednih je problem še zaostrilo. Ne le zaradi domačinov, ki se vsakodnevno vozijo po neprimernem cestišču, temveč tudi zaradi turistov, ki skozi Lesce potujejo na Bled in v Bohinj. "Če bi vse skupaj začeli urejati pravočasno, leta 1993, ko smo na problem prvič opozorili, bi bili stroški obnove bistveno manjši. Ker tega niso storili, je prišlo do še veliko večjih poškodb. Dlje kot čakajo, več denarja bo potrebno za obnovo," pravi Bernard Tonejc. • M.A. m O A"% 1VAKJLA DANES, 1. in JUTRI (V SOBOTO) 2. september 1995 PROGRAM PRIREDITEV -danes, petek, 1. 9. 1995 16.00 Sprevod s konjsko vprego, narodnimi nošami harmonikarji po ulicah Nakla. 16.30 Nogometna tekma kmetje : obrtniki, v odmoru nastop Kinološkega društva Naklo, na nogometnem igrišču pod štucljem v Naklem 17.30 Otvoritev razstave "Predstavitev in uspehi društev v občini Naklo" v Zadružnem domu Naklo 18.00 Nastop folklorne skupine Preddvor pred trgovino Živila PC Naklo 19.00 Vrtna veselica s srečelovom in kegljanjem za dobitke na vrtu Gostilne, pivovarne in diskonta Marinšek VABLJENI jutri, sobota, 2. 9. 1995 7.00 Postavitev stojnic trgovcev, obrtnikov, podjetij na Glavni cesti v Naklem 8.00 Začetek teniškega tekmovanja občanov Nakla na teniških igriščih na Polici v treh starostnih kategorijah za moške in eni ženski kategoriji, priznanja za najboljše tri v posamezni kategoriji in bogat sklad praktičnih nagrad. Prijave na samem prizorišču do 30. 8. 1995, informacije na telefon - 47-290. 10.00 Gasilska vaja in prikaz reševanja izpod ruševin pred vrtcem "Rožle" Naklo članov Gasilskega društva in Kinološkega društva Naklo 11.30 Hitrostno tekmovanje na rolerjih v štirih moških in eni ženski kategoriji, tekmovalci z obezno zaščitno opremo (čelada, zaščita kolen in komolcev) in stalnim prebivališčem na območju občine Naklo se lahko prijavijo v petek, 1. 9.1995, od 16. do 18. ure in v soboto, 2. 9.1995, od 8. do 10. ure pred bifejem "Velbana" v Zadružnem domu Naklo. 13.00 Podelitev priznanj najboljšim trem tekmovalcem posamezne kategorije v rolanju pred trgovino Živila PC Naklo 17.00 Košarkarska tekma med ekipama Nakla in Policijske postaje Kranj na košarkarskem igrišču v Naklem 19.00 Karaoke s priljubljeno voditeljico Dejo Mušič na nogometnem igrišču pod Štucljem v Naklem VABLJENI Prireditev organizira Krajevna skupnost Naklo v sodelovanju z občino Naklo in društvi na območju občine. :::-y.xw:yXv:-.v:š; Prihodi pod Golico Narcise še lepše cvetijo Starih vaščanov ni več, mlajši pa ne vedo, odkod izhaja nenavadno ime vasi. Prihodi, 30. avgusta - Držite se smeri Planine pod Golico, pa nas ne morete zgrešiti, sem zvedela, ko sem pov- Prašala za vas z imenom rihodi. In res, ob cesti, ki pelje v Planino, se je kmalu odprla dolina z r a/po te gojenim zaselkom, ki ga označuj e tabla z napisom Prihodi. V vasi je samo kapelica in avtobusna postaja ter nekaj deset hiš, to odmaknjenost pa poplača čudovita pokrajina in razgled na Golico, spomladi pa na tisoče cvetočih narcis. Ustavila sem se pri eni od redkih starih domačij v Prihodih, pr' Žbatneku, kot se reče po domače. Ana Kosmač, ki se je pred štiridesetimi leti priženila na kmetijo na Prihode, pravi, da so vsi prvotni vaščani že umrli. Vsi Prihodenčani so tako priseljenci, zlasti iz Planine pod Golico in Bohinja. Tako se tudi več ne ve, odkod izhaja nenavadno ime vasi. Bajka pravi, da so tod mimo z voli vozili železovo rudo, ki so jo kopali v Savskih jamah. Nekoč se je vol na ovinku ustavil in ni hotel več naprej in tako se je voznik ustalil v teh krajih pod Golico. Počasi so prihajali tudi drugi in mogoče so jih zato poimenovali za Prihodenčane. Zaselek se je razširil zlasti po drugi svetovni vojni, ko je zraslo štirinajst novih hiš. Tod mimo so vedno hodili tudi na Črni Vrh, kjer so že pred drugo svetovno vojno smučali. Kot se spominja Ana Kosmač, so prirejali razna smučarska tekmovanja, v dolino pa so se vozili tudi s sanmi. Zaradi mrzlih zim v Prihodih ljudje niso nikoli mogli živeti le od kmetije. "Spomladi je dolgo sneg, jeseni pa se tudi hitro ohladi. A spomnim se, da smo včasih sejali še pšenico. Zdaj pa uspeva le rž, oves in krompir," pravi Ana Kosmač. Zato so domačini "furali" les, kasneje pa začeli delati v železarni. Danes je le malo kmetov v Prihodih, večina vaščanov pa dela v železarni. V novem naselju pa kljub temu, da so le štiri kilometre oddaljeni od Jesenic, še vedno nimajo kanalizacije, ob vsakem bolj sušnem obdobju pa jim zmanjka tudi vode in jim jo morajo dovažati gasilci. Le stare hiše imajo svoje vodovode in nimajo težav. "Najlepše pa je v naših krajih spomladi, ko zacvetijo narcise. Še lepše so kot na Golici, saj so tu bolj skrite pred množicami turistom. Takrat tako diši, da kar glava boli," pravi Ana Kosmač. Tod okoli imajo tudi ogromno vikendov, turisti pa mno- žično hodijo na Golico. "Ne vem, če je še kakšen Štajerc, ki ni bil pri nas," se pošali Ana Kosmač. "Sicer pa nas imajo za predmestje Planine pod Golico," še pravi. Po vojni so bile uničene tudi vse knjige, tako da se je o zaselku ohranilo le malo podatkov. Kljub temu pa na novo postavljena tabla z napisom Prihodi obljublja, da se bo skrivnostno ime vasi vendarle ohranilo. • Urša Peternel LDS spraševala občane o smetarski aferi in proračunu Regijska deponija v radovljiški občini? Večina je "za"! Po mnenju vprašanih sta za smetarsko afero najbolj kriva župan Vladimir Černe in vladajoča koalicija. Radovljica - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je 320 naključno izbranih telefonskih naročnikov iz vseh krajevnih skupnosti in vasi občine zaprosil za sodelovanje v pisni anketi o problematiki z odlaganjem komunalnih odpadkov in o občinskem proračunu. Odbor v posebnem sporočilu za javnost navaja, da je bil odziv na anketo zelo dober in da rezultati kažejo na veliko zanimanje občanov za rešitev problemov. Pri nekaterih vprašanjih je bil možen le en odgovor, pri drugih so lahko izbrali tudi dva. Na vprašanje, kdo v "smetarski aferi" je kriv za nastale razmere, je 37 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je to župan Vladimir Černe, 33 odstotkov vprašanih pripisuje krivdo vladajoči koaliciji strank (SDSS, SKD in SLS), 28 odstotkov jih meni, da je krivo ministrstvo za okolje in prostor, za 19 odstotkov vprašanih je glavni krivec Komunala Radovljica in osebno njena direktorica, sedem odstotkov vprašanih krivdo pripisuje prejšnjemu izvršnemu svetu občine, 4 odstotke anketiranih je prepričanih, da Je za smetarsko afero kriva stranka LDS, 11 odstotkov pripusuje krivdo drugim (Brezjanom, občinskim službam...). Na vprašanje, ali se strinjajo, da Gorenjska dobi regijsko deponijo komunalnih odpadkov, je 81 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 11 odstotkov nikalno, sedem odstotkov jih ni odgovorilo, en odstotek vprašanih pa meni, da je to stvar stroke. In ko so LDS-ovci spraševali občane, ali se strinjajo, da bi bila regijska deponija v radovljiški občini, je 60 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 29 odstotkov nikalno, štiri odstotke vprašanih pa meni, da je to strokovno vprašanje. Večina, ki se strinja z regijsko deponijo v radovljiški občini, zahteva, da je odločitev strokovno utemeljena in da ima občina od tega koristi. Eden od vprašanih (v LDS so ga imenovali šaljivec) predlaga, da bi bila regijska deponija kar na sedežu LDS v Radovljici. Ko je občinski odbor LDS Radovljica spraševal občane o porabi proračunskih sredstev, jih je med drugim vprašal o tem, v katere naložbe naj bi občina usmerila denar. 70 odstotkov vprašanih meni, da bi proračunska sredstva morali nameniti za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov. 41 odstotkov vprašanih je za izgradnjo mostu čez Savo v Globokem, 31 odstotkov za izgradnjo vrtca v Begunjah, 14 odstotkov za ureditev gledališke dvorane v radovljiškem kinu, samo dva odstotka pa je takih, ki ne podpirajo teh vlaganj niti nimajo drugih predlogov. Na vprašanje, katere naložbe v radovljiški občini bi morala finančno podpreti država, 78 odstotkov vprašanih meni, da so to ceste (Lancovo - Lipnica, Lesce - Bled, Gobovci - Črnivec). 30 odstotkov anketiranih je prepričanih, da bi država morala podpreti izgradnjo gostinske šole s šport-nodvorano, 27 odstotkov jih podpira obnovo Linhartovega trga, 16 odstotkov vprašanih predlaga druga vlaganja, IS odstotkov vprašanih na to vprašanje ni odgovorilo, šest odstotkov pa je prepričanih, da bi država morala dati prednost obnovi ceste Radovljica - Kropa - Pod-nart. • CZ. maaplkim Trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce, Alpska cesta 62 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja razpis JAVNE DRAŽBE za prodajo nepremičnine - dela objekta poslovne stavbe v Radovljici, Gorenjska cesta 2 na pare. št. 122 (trgovina MODA). Prodaja se poslovne prostore v I. in II. nadstropju ter v kleti (izvzemši en manjši prostor) v izmeri ok. 380 m2. Stavba je v solastnini z bivšimi lastniki, je fizično razdeljena, kupec pa je dolžan kriti polovico stroškov izdelave ločenih vhodov v objekt. Izklicna cena je 445.000 DEM plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo 25. 9. 1995 ob 10. uri v sejni sobi podjetja. Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene in sicer na žiro račun pddjetja št.: 51540-601-16247. Potrdilo o vplačani varščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji pred začetkom dražbe. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu RS ali njegovo overjeno kopijo. Pooblaščenci, ki sodelujejo na dražbi za pravne osebe, morajo predložiti overjeno pooblastilo dražitelja in overjen izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima pravna oseba sedež v Sloveniji. Uspelim dražiteljem bomo varščino všteli v kupnino, neuspelim pa vrnili v 5 dneh po končani dražbi v nominalnem znesku brez obresti. Kupoprodajno pogodbo mora uspeli dražitelj skleniti s prodajalcem v 8 dneh po končani javni dražbi. Za prodajo nepremičnine bo morala dati soglasje Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje gospodarstva in privatizacijo. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Ogled je mogoč ob ponedeljkih in četrtkih po predhodnem dogovoru z g. Jereb po tel.: 064/718-200, kjer lahko dobijo tudi vse informacije o nepremičnini, ki je predmet javne dražbe. Loška Komunala trdi, da je voda v Škofji Loki dobra Pijejo v Škofji Loki zdravo vodo? Škofja Loka, 1. septembra - Veliko menj, pomislekov in ugibanj o tem, kakšna ja kvaliteta vode v loškem vodovodu je spodbudilo loško Komunalo, d.d. za oskrbo z vodo in plinom, da nam je poslala v objavo nekaj podatkov o tem, podkrepljenih z analizami. Dokazujejo, da je strah o sporni kvaliteti vode odveč. Kvaliteto vode v javnih vodovodih, ki so v upravljanju loške Komunale spremlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, ki pogodbeno letno analizira preko 200 vzorcev vode. To pomeni, da je neoporečnost vode pod stalno kontrolo, iz stalnega spremljanja pa je mogoče ugotavljati tudi spremembe in morebitne nezaželene pojave. Kot primer takih ugotovitev so nam iz loške Komunale poslali rezultate analize vode vzorca, ki je bil odvzet 20. julija v bistroju "Fontana" v Škofji Loki, in iz katerih je razvidno, da je po vseh predpisanih normativih (skupno je navedenih 11 parametrov) voda neoporečna. V loški Komunali ugotavljajo, da se seveda kvaliteta vode glede na hidrološke razmere spreminja, v povprečju pa vsaj v nekaterih elementih v zadnjih 20 letih ugotavljajo celo njeno izboljšanje. Voda ne zahteva naprav za mehčanje, čiščenje ali razkuževanje, v neugodnih razmerah je le rahlo klorirana. Stalno si prizadevajo, da bi zagotovili s črpanjem iz večjih globin tudi vodo v izrednih razmerah (večja deževja, poplave), saj dosedaj vključujejo vodo iz znano slabše podtalnice Sorskega polja le v takih razmerah. Za večino normalnih razmer pa so v loški Komunali prepričani, da je voda iz vodovoda zelo dobra in pogosto celo boljša od ponekod opevanih voda po Gorenjskem. • Š. Ž. Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela Včlanjenih le polovica upokojencev Javornik, 28. avgusta - Eno izmed najbolj aktivnih društev upokojencev v zgornjesavski dolini je Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela. V njegovem okviru delujejo različne sekcije, višek aktivnosti pa bo konec septembra, ko pripravljajo Teden upokojencev s pestrim športnim in kulturnim dogajanjem. Društvo vključuje okrog tisoč članov, kar pa je po besedah predsednika Štefana Nemca le dobrin petdeset odstotkov vseh upokojencev. V društvu si zato prizadevajo, da bi Erivabili nove, mlajše člane, ki so se šele upokojili, ►ejavnost društva je zelo pestra. Med najbolj dejavnimi je ženski pevski zbor, imajo sekcijo pohodnikov in šahovsko sekcijo, veliko upokojencev pa tudi navdušeno balina. Prav pred kratkim so pripravili srečanje ženske balinarske ekipe s petimi ekipami iz vse Slovenije. Društvo upokojencev skrbi tudi za svoj dom upokojencev, v katerem pripravljajo razne koncerte, jeseni imajo v načrtu razna družabna srečanja, projekcije filmov... Organizirajo tudi izlete in pred kratkim so bili na Grossglocknerju. Vse te aktivnosti pa zahtevajo precej denarja in društvo se srečuje s pomanjkanjem sredstev. Včasih je del sredstev prispevala železarna, zdaj pa so prepuščeni sami sebi. Nekaj sredstev pridobijo s članarinami, računajo pa tudi na sponzorje. Da bi približali svojo dejavnost tudi tistim upokojencem, ki še niso včlanjeni v društvo, konec septembra pripravljajo Teden upokojencev. V dneh od 25. do 30. septembra se bodo zvrstila športna tekmovanja v balinanju, streljanju, kegljanju, pripravljajo koncert godbe na pihala in nastop folklore. V domu onemoglih Franca Bergla bodo nastopile pevke iz pevskega zbora Javornik, pripravljajo pa tudi okroglo mizo o zdravem načinu življenju upokojencev. • U.P. Kako bi reagirali, če bi v vašo hišo sredi tedna (torej v sredo) točno opoldne vstopili: zlatarska mojstra Stanislav in Tomaž Meglic iz Zlatarstva Goldie Radovljica, prikupna fotoreporterka Gorenjskega glasa in še direktor Gorenjskega glasa zraven? Natanko to se je Zgodilo predvčerajšnjim v Podljubelju 10 pri Pepci Dovžan, kije srečna izžrebanka v nagradni naročniški igri Gorenjskega glasa v dneh letošnjega Gorenjskega sejma. Pepci je žreb namenil zlat prstan s prelepim zelenim smaragdom, ki ga je izžrebanki v sredo izročil in lastnoročno nataknil na prstanec sam lastnik Zlatarstva Goldie g. Stanislav Meglic (na sliki). Zlatarsko Goldie je pripravilo še dodatno presenečenje in poleg prstana Pepci Dovtan podarilo tudi zlat obesek. Pri Tonačevih v Podljubelju 10 je Gorenjski glas družinski prijatelj že od prvega dne izhajanja, Pepca in njen mož Jurij pa svoj časopis vselej rada prebereta. In tudi njuna 10-letna vnukinja Olga, ki je v sredo pomagala pri izročitvi nagrade, je povedala, da redno bere Gorenjski glas. Pepca in Jurij imata štiri sinove, ki so vsi ostali zvesti domači podljubeljski dolini. Naraščaj štirih Tonačevih sinov je nova generacija klenih fantov oziroma Pepčinih vnukov in Olga je, vsaj doslej, še edina Dovžanova vnukinja. Pa še ena zanimivost, kije Staneta in Tomaža Meglica še posebej presenetila: tudi Pepca (Jožefa) Dovžan se je pred poroko pisala Meglic. "Tudi časopis je še precej časa po poroki hodil na Meglic", je povedala Pepca, ki ji še enkrat namenjamo iskrene čestitke uredništva Gorenjskega glasa! Foto: Lea Jeras Prejšnji petek smo objavili prvih 45 srečnih številk z Glasovih čepic, ki smo jih med Gorenjskim sejmom delili na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. Tokrat objavljamo drugo serijo 45 izžrbanih številk, ki nagrajencem prinašajo po en poln karton slastnega SLOČIPSA. Izžrebane številke so: 012877, 008315, 012875, 012059, 016251, 018362, 008972, 002633, 018100, 019589, 002836, 011155, 011504, 007978, 018114, 012942, 011840, 007024, 015176, 011698, 018191, 011108, 011202, 016400, 002577, 007223, 018250, 008528, 012575, 012703, 012459, 002061, 007934, 011034, 019300, 019801, 016889, 002346, 002539, 007799, 008383, 008173, 002207, 002372, 018369. če imate doma Glasovo sejemsko čepico z eno od teh srečnih številk, boste po predložitvi oštevilčene čepice nagrado prevzeli v trgovini SLOČIPS KGZ Sloga Kranj na Primskovem pri Kranju, šuceva 27. Ker ima trgovina deljen delovni čas, se prej pozanimajte na tel. št 064/ 268-538 ali 064/ 268-536, kdaj laho prvzamete vašo nagrado. Za prevzem nagrade je obvezno potrebo imeti s seboj Glasovo čepico z eno od tokrat oz. prejšnjič objavljenimi izžrebanimi številkami. Brezskrbne počitnice se iztekajo. Že v ponedeljek bo k pouku spet vabil šolski zvonec in začela se bo deset mesecev dolga tekma za znanje, ki jo bodo občasno prekinjale le krajše počitnice. Na Gorenjskem bo v šolske klopi spet sedlo kakih 32 tisoč osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. V lanskem šolskem letu smo jih ob pomoči gorenjske enote Zavoda za šolstvo in šport karseda natanko popisali. V 31osnovnih šolah se je šolalo 22.008 učencev, razvrščenih v 942 oddelkov. 14 srednjih šol je obiskovalo 9769 dijakov, na edini fakulteti na Gorenjskem (Fakulteti za organizacijske vede v Kranju) pa je predavanja poslušalo 1016 rednih in 989 izrednih študentov. Že ti podatki nam povedo, kako številčna je generacija, ki si vsako leto nabira znanje na kateri od šol od prvega razreda pa tja do visokošolske diplome. Koliko pa je še dijakov, ki se iz mnogih gorenjskih krajev vsak dan vozijo na šolanje v Ljubljano ali prebivajo in obiskujejo šole drugje v Sloveniji, nam lani ni uspelo popisati. Tudi množice študentov ne, ki si nabirajo akademsko izobrazbo v prestolnici. Zadnji prosti vikend pred začetkom šole je zagotovo še ena priložnost za nakup vsega, kar večji ali manjši šolarji potrebujejo za prihodn- jih deset mesecev. Izkušnje nam že nekaj let tudi kažejo, da i enim samim nakupom navadno ne zadostimo vsem tovrstnim potrebam. Vseh učbenikov do začetka šolskega leta nismo dočakali še nobeno leto, zato bo v prihodnjih dneh zagotovo še treba v knjigarno. AERO - kemična, grafična in papirna industrija d.o.o. Celje, Slovenija Tel.: 063/411-411; fax: 063/34-304 k^ZESli.l I>U];-! liill H'iV liil»l'I'lli»t^ • tempera, vodene in prstne barve • fluorescentne, barvne, ovojne in darilne papirje • lepila na vodni osnovi in Lepikol, Lepikol plus, lepilo v pršvki • lepilne trakove različnih barv in dimenzij • TIX-lepilno odlepilne notese Zastopamo: • ICO pisala • 5AX pisarniške potrebščine • BOEDER disketne in čistilne medije in pripomočke Šolski program ^ePo" za prijetno počutje v šoli in super ucm uspeh! SPREMLJAJOČI UČBENIKI ZA SAMOSTOJNE - RAZISKOVALNE UČENCE Z 20 % popustom Zbirke knjig, ki se vse bolj uveljavljajo kot delovno gradivo v soli in doma. SVET OKROG NAS Za višjo stopnjo OŠ (tehnika, narava, zgodovina - zemljepis) DREVESA 2.500,00 SIT PTIČI 3.360,00 SIT fosiu 2.500.00 SIT STARA GRČIJA 3.360,00 srr IZUMI 2.500,00 SIT STARI RIM 3.360,00 SIT LETALA 2.500.00 SIT LJUDJE IZ DAVNIN 2.500.00 SIT AVTOMOBILI 3.528,00 SIT OKOSTJE 2.500,00 SIT GLASBILA 3.528,00 SIT OROŽJE 2.500,00 srr RASTLINE 3.528.00 SIT POLŽI IN ŠKOLJKE 2.500,00 SIT RIBE 3.528,00 SIT RIBNIKI IN REKE 2.500,00 SIT SESALCI 3.528,00 SIT STARI EGIPT 2.500,00 SIT SVETA DEŽELA 3.528.00 SIT VESELJE Z ZNANOSTJO KEMIJA ZVOK GIBANJE 910.00 SIT 910.00 SIT 910.00 SIT DREVESA DROBNE ŽIVALI VREME 1.267,00 SIT 1.267,00 SIT 1.267,00 SIT S PRVO MALO ENCIKLOPEDIJO DO UČENOSTI Za nižjo stopnjo OŠ (jaz, moje domače in divje živali) DINOZAVRI 3.360.00 SIT PRIJATELJICE ŽIVALI 3.360,00 SIT DIVJE ŽIVALI 3.360,00 SIT STEZICE NA KOLESIH IN KRILIH 3.360,00 SIT DO ZNANOSTI 3.360,00 SIT NEUTRUDNE ŽIVALI 3.360,00 SIT ZNAMENITOSTI 3.360,00 SIT OD JUTRA DO JUTRA 3.360,00 SIT DKOUE IN EKOLOGIJA 3.360,00 SIT GLASBA IN 3.528,00 SIT POSKUSI ŠE TI 3.360,00 SIT LIKOVNA UMETNOST PREPROSTI POSKUSI 3.360,00 SIT KAJ, KAKO, ZAKAJ 3.528,00 SIT NAROČILO Priimek in ime..................................................................... Bivališče (pošta, kraj, ul.)................................................... Zaposlen pri....................................................................... Naslov zaposlitve (pošta, kraj, ul.)....................................... Datum rojstva..................................................................... Datum in podpis................................................................. Znesek naročila.................................................................. Kupnino bom poravnal(a): -v 1 2 3 zaporednih mesečnih obrokih brez obresti Najmanjši mesečni obrok je 2.000,00 SIT. Naročilnica zavezuje založbo in naročnika. Kot vemo, pa s knjigami in zvezki naš šolar še zdaleč ni odpravljen. Vozači bodo morali poskrbeti tudi za avtobusno vozovnico. Osnovnošolci, ki se vozijo v šolo dlje kot štiri kilometre, jih dobijo brezplačno, vsi drugi pa se bodo ozrli po prevoznikih, ki jih bodo kar najceneje in z najboljšimi zvezami vozili v šolo in iz nje. Šola ni zgolj pouk. Veliko učencev poleg tega rado počne še kaj drugega: navdušuje jih šport, za katerega prav tako potrebujejo različne pripomočke; obiskujejo jezikovne tečaje, se udeležujejo umetniških krožkov, želijo se izpopolniti v računalništvu ali vsaj naročajo in berejo mladinski tisk. Starši tudi ta njihova zanimanja spodbujajo, saj se pri njih učinkovito izrabi odvečna energija, s katero so nabiti mladi ljudje. Veleblagovnica 4UAtAlX> globus oddelek papirnica VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PRI NAKUPU ŠOLSKE OPREME IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN nad 3.000 SIT dne lLQ9,imobl2,un V PRITLIČJU NA ODDELKU PAPIRNICE. 95 Šol* Ugodnosti: do 3.000 SIT na 1 ček od 3.000 SIT do 5.000 SIT na 2 čeka nad 5.000 SIT na 3 čeke Nagrade; 1. nagrada GORSKO KOLO 2. nagrada izlet v Gardaland 3. nagrada šolska torba 4. -8. nagrada peresnica Pelikan © Pelikan 0 Nalivno pero za vse generacije Svlikan © za prvošolčke: PEUKANO JUNOR. Nalivno pero izdelano in oblikovano posebej za malčke, da omogoča lepo pisavo tudi začetnikom. Tudi za levičarje. Sblikan © za osnovnošolce: Moove kvalitetna nalivna peresa vseh barv in motivov. Stilikun O za srednješolce: GO odlična kvaliteta v raznih barvah. Sbllkun © za odrasle: Klasika, ki vas spremlja vse življenje. Poleg nalivnih peres Vam nudi tudi: • črnila in čmilne vložke v vseh barvah • brisalce črnila Super Pirat • vodene barvice, voščenke • čopiče, tudi za zahtevnejše • plasteline iz pravega čebeljega voska ^SMEDTLER VRHUNSKA NEMŠKA KVALITETA VSE ZA PISANJE, RISANJE IN TEHNIČNO RISANJE N RiS CLUB 1. Za najmlajše: debele barvice, debele voščenke, ftomastri z varnostnimi pokrovčki in pralni s tekstila 2. Za osnovnošolce: svinčniki, tehnični svinčniki, radirke, barvice, akvarelne barvice, voščenke, flomastri, markerji 3. Za srednješolce in študente: radirke, šestila, ravnila, šablone, risalne deske, tuširna peresa, ploter peresa in tuši. Generalni zastopnik za Staedtler in Pelikan: RAM 2, d.O.O. Šmartinska 152, Ljubljana tel.:061-18 51 761,18 52 846 VSE PROIZVODE LAHKO KUPITE V KNJIGARNAH IN PAPIRNICAH POMURSKA ZALOŽBA, LENDAVSKA 1, 69000 Murska Sobota Tel.: 069-32-420 Faks.: 069-31-086 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. V avli Občine Kranj je na ogled prodajna razstava Slikarji za Prešernovo mesto. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava jedkanic akad slikarje Milana Batista. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. Podaljšano do 24. septembra. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je s 4. septembrom odprta od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16. ure ter v nedeljah od 11.30 do 16.00. Sobote zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Janeza Založnika. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V mini galeriji Občine Šk. Loka razstavlja Eduard Marušič izrazno fotografijo z naslovom "utrinki istrskega kamna". TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje.V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem. V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. V svetu pisane besede LAHKOTNEJSE BRANJE Škofja Loka, 28. avgusta - V škofjeloški knjižnici Ivana Tavčarja se tudi pri izposoji pozna poletni čas. Obiskovalci pogosteje posegajo po lahkotnejšem, manj zahtevnem branju. Velika je zlasti izposoja raznih romanov, še posebej del Danielle Steel in Victorie Ilolt. V počitniškem času v loško knjižnico prihaja vsak dan od dvesto do 250 bralcev. Dnevno izposodijo od šeststo do sedemsto knjig. V juliju in avgustu so izposodili 7414 različnih naslovov. Kot je povedala Marija Lebar, obiskovalci posegajo predvsem po romanih. Med najbolje izposojanimi so romani Danielle Steel in Victorie Holt, Ločani pa radi berejo tudi Škandale, Božje mline na veter, Mesto radosti, Ne dam svojega otroka... Presenetljivo veliko zanimanje je za slovensko klasiku Na klancu, a Marija Lebar pravi, da je to delo očitno obvezno čtivo v gimnaziji. Nasploh med najbolje branimi knjigami ni nobene slovenske. Med mladimi bralci je najbolj priljubljena zbirka Pet prijateljev, zlasti knjiga Zadnja pustolovščina, ki jo je le težko dobiti na policah knjižnice. Priljubljena so tudi dela Dvojčici, Matilda, Čarovnice, Asteroci. Mladi Ločani imajo radi tudi knjige Dese Muck in Poletje v školjki. Po besedah Marije Lebar so učenci iz višjih razredov osnovne šole bolj pridni bralci, obisk mlajših osnovnošolcev pa je precej slabši. Na splošno so z obiskom v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki zadovoljni, saj je izposoja celo nekoliko višja kot v preteklih letih. V Žireh je v knjižnici Ivana Tavčarja poletni obisk boljši kot sicer, a so tudi vrata knjižnice odprta samo enkrat tedensko namesto trikrat. V povprečju jih obišče 105 obiskovalcev na dan, dnevna izposoja pa se giblje okrog 400 knjig. Najbolj brane knjige med odraslimi so: Ne dam svojega otroka, Kane in Abel, trilogija Otroci zemlje, Zimska vrtnica, Mafijske vdove ter romani Steelove in Holtove. V žirovskem koncu so očitno najbolj zvesti bralci prav najmlajši, saj je izposojenih več mladinskih knjig kot del za odrasle. Mladina ima najraje - kot povsod drugod - Pet prijateljev in Zveste prijatelje, sledijo Kratkohlačniki, Košarkar naj bo, pogosto pa je izposojena tudi zbirka Viki Viking in stripi Mikija Mustra. • U.P. JESENSKE SERENADE Jesenice - Prihodnji teden se na Jesenicah začenja še ena od tradicionalnih jesenskih glasbenih prireditev. Tudi tokrat namreč Glasbena mladina Jesenice organizira Jesenske serenade: v Kosovi graščini bodo 5., 8., 12., in 15. septebra ob 20. uri tradicionalni koncerti. • M.A. Diplome udeleženkam dvoletne čipkarske šole in pečni čipki. V zadnjem sklopu šole so se udeleženke učile izdelovanja cvetnih motivov v kleklajni čipki in študij posameznih elementov. Program šolanja je vseboval še osnove tehničnega risanja in risanja vzorcev z barvnimi skalami, pa seveda znanja o sukancu, negi ter uporabi čipk. Namen šolanja je bil, da bi bilo tudi v prihodnje na področju sedanjih občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas -Poljane in Žiri poskrbljeno za ohranjanje klekljane čipke.Zato ni čudno, da mnoge od udeleženk že sedaj svoje bogato znanje posredujejo naprej. "Za klekljanje moraš imeti predvsem veliko časa," je zatrdila najmlajša udeleženka šole, Mojca Cuder iz Virmaš. "Klekljati sem začela že v tretjem razredu osnovne šole v krožku na OŠ Cvetko Golar. Ko sem šla v gimnazijo, mi je bilo žal, da svojega znanja nisem imela kje Izpopolnjevati. Razpis za škofjeloško klekljarsko šolo sem zasledila v časopisu, vendar je zahteval dokončano srednjo šolo - jaz sem bila takrat v prvem letniku. Vseeno sem bila, sicer naknadno, sprejeta. Zadovoljna sem, da sem se je udeležila. Šele zdaj vidim, česa vsega bi se še lahko naučila, postajam bolj pogumna, poskušam z novost- Z MNOGO ZNANJA IN DOBRE VOLJE Škofja Loka, 29. avgusta - V torek zvečer je Vincencij Demšar, načelnik upravne enote Šk. Loka v galeriji Fara slovesno podelil diplome devetim udeleženkam dve leti trajajoče šole kleklanja. Šola klekljanja se je v Škofji Loki začela na pobudo idrijskih klekljaric, natančneje Lidije Česnik - Leskovec iz idrijskega Andragoškega centra, ko je, kot je dejala na torkovi slovesnosti v galeriji Fara, ugotovila, da se najmlajši nimajo kje učiti klekljanja. Njena pobuda za program specializacije za učitelje in mentorje klekljane čipke je bila usmerjena v štiri tedanje občine: Idrija, Logatec, Tolmin in Škofja Loka. Obdržala se je samo v slednji, kjer se je devet klekljaric izobraževalo pod skrbnim mentorstvom upokojene strokovne učiteljice klekljanja Mire Kejžar, ki velja za največjo poznavalko klekljanih čipk pri nas. "Brez denarja bi bilo seveda težko, brez trdega dela udeleženk pa tudi. Učitelj sam ne more ničesar, če ni podprt z voljo učencev," je na slovesnosti dejala Mira Kejžar. " Zdaj sem brez skrbi - dekleta in žene, ki so se učile pri meni, bodo delo vodile naprej." Šola je potekala v treh sklopih: v prvem so udeleženke obravnavale osnove kleklanja (stara tradicionalna slovenska čipka, idrijska čipka in tehnike v čipkarstvu s posameznimi elementi), v drugem so spoznavale osnove sestavljene čiške s poudarkom na pri nas ohranjeni stavljeni čipki, torcon čipki z osnovami risanja ■ 1 | Idrijska čipka mi. Že lani sem začela poučevati klekljanje na osnovi šoli Ivana Groharja in z veseljem finančno podprla Sklad za financiranj e izobraževanj a odraslih z Ministrstva za šolst- Program dvoletne šole klekljanja je uspešno zaključila tudi naša sodelavka Sada Prevc iz Selc. Njenih izdelkov žal ni mogoče videti v galeriji Fara, ker so na ogled na razstavi v Idriji. Prešernovo gledališče Kranj pred novo sezono TUDI TOKRAT KOMEDIJA Kranj - Prešernovo gledališče v sezono 1995/96 med občinstvo prihaja s štirimi novimi predstavami: tremi za odrasle in krstno uprizoritvijo Logarjeve predstave za otroke. Kranjski gledališčniki tudi letos uporabljajo že preizkušeni precept: po stopetinpetdesetkrat odigrani uspešnici Raya Cooneva Zbeži od žene bodo tokrat občinstvo zabavali s slovensko praizvedbo komedije istega avtorja: TO IMAMO V DRUŽINL Režiser predstave je Marjan Bevk. Režiser naslednje predstave, PREVARA, Harolda Pinterja (prevod: Dušan Tomše), je Zvone Šedlbauer. Tretja nova predstava prihajajoče sezone pa bo IZGUBLJENI SIN Andreja Hienga, melodrama v režiji Mileta Komna. V abonmajski ponudbi so poleg omenjenih treh domačih predstav še Ionescojeva Plešasta pevka in Delirij v dvoje v izvedbi PDG Nova Gorica ter Partljičev Štajerc v Ljubljani, s katerim v Kranj prihaja MGL Ljubljana. Otrokom je namenjena krstna uprizoritev dela R. KAPICA, ŽABA IN..., sicer pa bo gledališče svojemu občinstvu ponudilo tudi gostovanja številnih drugih gledališč, v prvi vrsti seveda v okviru Tedna slovenske drame. Prav tako se bodo v novi gledališki sezoni dogajale lutkovne matineje, ki jih ob sobotah v prostorih Prešernovega gledališča za najmlajše že tradicionalno organizira kranjska ZKO. • M.A. Z jesenjo spet živahna koncertna dejavnost KONCERTI GROBLJE Po tem, ko smo vse poletje lahko spremljali koncerte komorne glasbe na Blejskem otoku, avgusta Festival Radovljica in nekaj priložnostnih prireditev, bo v torek v Grobljah prvi iz drugega dela koncertov Groblje. V torek zvečer bo torej prvi od treh koncertov drugega dela prireditve, ki se je začela v začetku junija. Nastopila bosta domači, slovenski Tartini Quartet in klarinetist David Campbel iz Velike Britanije. Naslednji torek, 12. septembra, bosta nastopala poljski kontrabasist Slavomir Grenda in hrvaška pianistka Ivana Švarc. Zadnji od letošnjih koncertov v baročni cerkvi v Grobljah pa bo 19. septembra, ko bosta nastopila Arion Quartet iz Nemčije in slovenska pianistka Adriana Magdovski. Prireditev letos praznuje srebrni jubilej, 25 let. Med najbolj znanimi imeni nastopajočih v Grobljah so nemški violončelist Heinrich Schiff, slovita slovenska flavtistka Irena Grafenauer, Zagrebški solisti, Komorni orkester Franza Lizsta iz Budimpešte, Filipinski madrigalisti, Igor Ozim, znameniti slovenski violinist in profesor v Koelnu. Slovenski madrigalisti, sicer pa skoraj vsi najpomembnejši slovenski glasbeniki in najboljše domače skupine. • M.A. Udeleženke šole: Mojca Cuder, Justina Čufer, Tatjana Frellh, Marija Istenič, Romana Kocutar, Germana Ptvk, Mojca Poljanec, Karmen Poljanšek In Nada Prevc, skupaj Z mentorico Miro Kejžar. povem, da so otroci navdušeni. Na začetku jih je prišlo kar dvajset in ostalo jih je več, kot sem pričakovala. Nadaljevala bom tudi letos. Obogatela pa s kleklanjem ne bom. Delam le Iz čistega veselja." Program šole kleklanja sta vo in izvršni svet tedanje Občine Škofja Loka. Načrtujejo, da bodo z novimi tečaji nadaljevali tudi letos: z začetnimi za tiste, ki pridejo na novo, in izpopolnjevalnimi za zdaj že izkušene klekljarice. M.A. Mladi klarinetist Luka Kemperle VSESTRANSKI GLASBENIK Tržič, 28. avgusta - V okviru oživljenih tržiških poletnih prireditev je bil v ponedeljek zvečer v cerkvi sv. Jožefa koncert sedemnajstletnega klarinetista iz Loma pod Storzičem, Luke Kemperla. Številno občinstvo je bilo navdušeno nad programom, ki ga je s pianistko Majo Faganel izvedel Luka Kemperle, sicer dijak četrtega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani ter gimnazije Želimlje. "Vzdušje na koncertu je bilo neverjetno. Cerkev je bila povsem polna, več kot sto ljudi je prišlo kljub slabemu vremenu. Vesel sem, da kulturno življenje v Tržiču oživlja, zato sem tudi predlagal ZKO, da na prireditvi s koncertom sodelujem tudi sam," pravi Luka Kemperle. Z glasbenim izobraževanjem je začel v tržiški glasbeni šoli, zdaj obiskuje kar dve srednješolski instituciji: gimnazijo in glasbeno šolo, kjer ga klarinet poučuje prof. Igor Karlin. Sodeloval je že na treh državnih tekmovanjih, kjer je dosegel lepe uspehe, poleg nastopov doma pa ima za seboj tudi nekaj gostovanj v tujini. Pravi, da se je že v sedmem razredu osnovne šole odločil, da bo svoje življenje poleg glasbe posvetil tudi laičnemu študiju teologije, sicer pa je tako rekoč vsestranski: hodi v hribe in pleza, igra še na klavir in saksofon, pri srcu so mu skoraj vse glasbene zvrsti - od klasike do jazza. "Za velik podvig je potrebna samo zelo močna volja," je prepričan. • M.A., foto: Uroš Špehar Ko je Primož Trubar natisnil prvo slovensko knjigo,smo mu v Sloveniji priredili topel sprejem. Njegove knjige smo ;| sežgali, njega pa preganjali. Samo sato, ker Je bil napačne vere. $1 1 Nehajmo se sprenevedati. Zavračanje ljudi, ki so drugačni od nas, je dokaz naše, ne njihove slabosti. Vibroser! Naj prijetnejši način, da premagate utrujenost in bolečine, ne da bi karkoli počeli! Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnimi tresljaji in naravno toploto blagodejno spušča napetost v telesu, lajša bolečine, pomirja in pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčno napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah. Namestimo ga, kakor nam najbolj prija, sprožimo pa že z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge. Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih, na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar smo potrebni sprostitve. Privoščite si svojih 10 minut in premagajte utrujenost ter bolečine na naj prijetnejši način, brez Dodatna pojasnila po telefonu 061/1291-794,1291-795 ali faksu 061/1291-796. napora, pa tudi brez rizika: po 15 dneh lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, če vam ne ustreza, in vrnili vam bomo kupnino v celoti. Vibroser, ki je atestiran in ima dveletno garancijo, si bo mogoče ogledati in ga preizkusiti na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni (Hala H2) od 26. avgusta do 3. septembra 1995 in na Šuštarski nedelji v Tržiču, 3. septembra 1995. roser Ponovno smo začeli z odkupom smrekovih in bukovih hlodov ter smrekovega žaganega lesa po ugodnih cenah! KLI Logatec, p.o. Tovarniška 36 Logatec tel.: 061/741-711, int. 276 fax: 061/741-279 LOGATEC MTB KLUB Kranj organizira 2. 9. in 3. 9. DOWNHILL ZA POKAL KRANJA 1995 2. 9. ob 15. uri uradni trening 3. 9. ob 9. uri start 1. vožnje ob 12. uri start 2. vožnje ob 15. uri razglasitev rezultatov Sponzorji prireditve so: - ZEVNIK kolesarski center - RODEO d.o.o. - TOMA d.o.o. - MIKE'S - PROLOCO TRADE - MOBITEL - AHA d.o.o. - VALY - ŽAGAR - INTERŠTIRN d.o.o. - MONIKA ŠPORT - fitness studio - MARTINJAK d.o.o. - MERKUR - TOMBY d.o.o. JOŽE BELEHAR - klimatske naprave - tiskarna MAGENTA - DOVVNTOVVN - dežnikarstvo Jenko - UNION - AVTO COMERCE 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 bodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2x Špital Obersdorferstr. 4-5 Villacherstr. 106 ATS Mlečna čokolada BELLA, 100 g............................... 3,90 Jedilna čokolada BELLA, 400 g................................14,90 Marmelada, marelična, jagodna ali ribezna, 700 g . 13,90 Lešnikov namaz KOKETTA, 400 g............................12,90 Kokosovi BOMBONI z rumom, kroglice, 180 g.......11,90 HARIBO GOLDBAREN - medvedki iz želeja, 250 g 11,90 Kokosove napolitanke, 8 kosov, 200 g........ 9,90 BANANE iz želeja, 500 g............................................19,90 TOFFIFEE bomboni, 30 kosov, 250 g........................24,90 MOZARTKUGELN - kroglice, 20 kosov, 340 g..........34,90 Zobna ščetka JESS, 1 kos.......................................... 7,90 Zobna pasta DENTOFIT 90 ml tuba............................ 7,90 Milo CLIVIA ali FEE, 150 g........................................ 4,90 LOTION mleko za normalno ali izsušeno kožo, 500 ml 29,90 KREMA za obraz in telo, 250 ml...............................19,90 CLIVIA šampon za lase, zeliščni, proti prhljaju ali za vsak dan, 200 ml. 12,90 Lak za lase CLIVIA, 250 ml.........................................19,90 Papirnati robčki MORANA, 100 kosov...................... 7,90 Tekoče milo za pomivanje posode ZEK0L, citro, 2 litra.. 24,90 SCHEUERMILCH za čiščenje štedilnikov, 750 ml.... 17,90 Pomivalne KRPE, 5 kosov............... 9,90 Gobe za pomivanje POSODE, 10 kosov.................... 9,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE Hoffer ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Tavčarjeva 21 razpisuje delovno mesto: SPECIALNEGA PEDAGOGA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom za delo v razvojnem oddelku Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov zavoda. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Uprava WO Jesenice FINGA A T t L JE d o. o INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 256 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnilil Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! # ASIS d.o.o. SLUŠNI APARATI IN TEHNIČNI PRIPOMOČKI Ali imate težave s sluhom? Potrebujete nov slušni aparat, nov ušesni vložek ali samo servis slušnega aparata? Oglasite se pri nas v PETEK, DNE 8. 9. 1995 IN 15. 9. 1995 V KRANJU OD 10. DO 13. URE v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Kranj, Glavni trg 20, Kranj NA JESENICAH OD 14. DO 16. URE v prostorih Društva invalidov Jesenice, Titova 66, Jesenice. Dodatne informacije dobite vsak dan od 8. do 16. ure na sedežu firme ASIS d.o.o., Drenikova 24, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/558-046. I SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Šmarca, Jeranova 26, 61241 KAMNIK tel. & fax: 061 812 954, mobitel: 0609 613 996 Zasebno podjetje ŽURBI, splošno gradbeništvo Kamnik ima prosti naslednji delovni mesti: 1. GRADBENI TEHNIK: 2 delavca Pogoj: končana srednja gradbena šola, 2 leti delovnih izkušenj 2. GRADBENI DELOVODJA: 2 delavca Pogoj: končana delovodska šola, 2-4 leta delovnih izkušenj Zainteresirani naj vlogo z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8-ih dneh na gornji naslov. Srednja lesarska šola Kidričeva 59 64220 Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1995/96 naslednja izobraževanja za odrasle: 1. LESARSKI TEHNIK Kandidati morajo imeti končano triletno poklicno šolo lesarske smeri. 2. LESARSKI DELOVODJA 3. TAPETNIŠKI DELOVODJA Kandidati morajo imeti končano triletno poklicno šolo lesarske oz. tepetniške smeri in tri leta delovnih izkušenj. Šolanje pod št. 1., 2. in 3. traja dve leti. 4. MIZAR Pogoj za vpis je končana osnovna ali dvoletna poklicna šola. Šolanje traja dve oz. tri leta. 5. OBDELOVALEC LESA Pogoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost. Šolanje traja dve leti. Začetek izobraževanja bo sredi septembra 1995. Kandidate za izobraževanje vabimo, da se v 10 dneh oglasijo v šoli osebno ali pa pošljejo prijavo za vpis. Informacije dajemo tudi po tel. (064)634-488, fax. (064)631-567. VABI K VPISU - 1. letnik visoke upravne šole - v 2. semester 1. letnika in v 2. letnik po starem visokošolskem programu upravne dejavnosti - 3-letni program gostinska dela - usposabljanje z delom v gostinstvu - osnovna šola za odrasle BREZPLAČNO - programi usposabljanja po V. stopnji: računovodja, poslovni sekretar, vodenje poslovanja v manjših podjetjih Tečaji tujih jezikov: - angleščina (1.-5. st.) - nemščina (1.-5. st.) - italijanščina (1.-5. st.) - nemščina, angleščina za gostince, trgovce, tajnice - angleška, nemška konverzacija - tečaj slovenskega jezika za tujce LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265 - knjigovodstvo za majhna podjetja (osnovni in nadaljevalni tečaj) - strojepisje na računalniku - računalniško usposabljanje - priprave na sprejemni izpit na: FAGG - arhitekturo in Likovno akademijo slikanje na steklo slikanje na svilo šivanje in krojenje soočanje s stresom retorika za vsakogar študijski krožki PRIJAVE m INFORMACIJE po tel. 715-265 ali osebno v tajništvu Ljudske univerze Radovljica, Linhartov trg 1, Radovljica GRADBINEC (S//*™ KRANJ, p.o. 1/1/1/ 64000 Kranj, Nazorjeva 1 redno zaposli več TESARJEV, ZIDARJEV, MIZARJEV, KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: - IV. stopnja gradbene, lesne ali kovinarske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj ali - priučeni (5 let delovnih izkušenj) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: SGP "Gradbinec" Kranj, p.o., Nazorjeva 1, 64000 KRANJ v 8 dneh od objave s pripisom "za splošni sektor". razi Mercator - Oljarica Kranj Mercator - Tovarna olja "Oljarica" Kranj, d.o.o., Kranj, Britof 27, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih stvari: IZKLICNA CENA 1. Osebni avtomobil Unis Jetta JX, letnik 1989, prevoženih km 182.000 656.000,00 SIT 2. Kombi vozilo, Unis, tip Karavela GL, letnik 1987, prevoženih km 215.000 902.000.00 SIT 3. Osebni računalnik AT 286, HD 40 MB, Hercules-mono, 7 kosov po 20.000,00 SIT 4. Osebni računalnik AT 386 SX, HD 40, MB, Hercules-mono 24.000.00 SIT 5. Kozica 30 I - rostfrei 7.500.00 SIT 6. Lonec 10 I - rostfrei 4.000,00 SIT 7. Kozica 10 I - rostfrei 4.000,00 SIT 8. Računski stroj OLYMPIA CP 141 1.000.00 SIT 9. Računski stroj OLIVETTI 2 kosa po 1.000.00 SIT 10. Računski stroj DB DIGITRON 1.000,00 SIT 11. Električni pisalni stroj 5.000,00 SIT 12. Miza - jedilna 8 kosov po 8.000,00 SIT 13. Stoli - leseni 35 kosov po 1.000.00 SIT 14. Stoli - tapecirani 15 kosov po 4.000,00 SIT 15. Krožna žaga 10.000,00 SIT Javna dražba bo v petek, dne 15. 9. 1995, ob 12. uri v Kranju, Britof 27, v sejni sobi. Ogled stvari je možen 2 uri pred začetkom javne dražbe. Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene stvari. Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale dajatve v zvezi s prodajo stvari. Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti stvar. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel. 064/241 -351. Učenje je sestavni del našega vsakdanjika in življenja. Začne se kmalu po rojstvu. Takrat se že naučimo, da moramo zajokati, če želimo povedati, da smo lačni ali žejni. Kasneje se učenje nadaljuje z izgovorjavo besed, hojo in vse večjo samostojnostjo. Sledi učenje v šoli, ki se konča po osmih, dvanajstih in več letih šolanja. Večina ljudi po obveznem šolanju meni, da je z izobraževanjem in učenjem zaključila. Ne pomislijo, da proces učenja poteka tudi med poslušanjem radia in televizije, prebiranjem časopisov in revij, reševanjem križank, obiskovanjem tečajev, priučevanjem za delo na delovnem mestu, pri pletenju, popravljanju avtomobilov, med obrezovanjem sadja, obiskovanjem razstav, s sodelovanjem pri športnih dejavnostih in še bi lahko naštevali. Ena izmed prijetnih oblik učenja je udeležba pri študijskem krožku, ki je kot oblika učenja za odrasle najbližja življenju. Sloni na sodelujočem učenju v majhni skupini (do 12 članov). Program in cilje dejavnosti načrtujejo vsi člani skupine. Pri tem upoštevajo vire, orodja in prostore, ki so jim na voljo v njihovem okolju, član krožka je oseba, ki ima interes za delo v skupini in želi o posamezni temi izvedeti več. Navadno se obravnavajo vsebine iz humanističnih ved, sledijo naravoslovne vede, medicina in zdravstvo, tehnologija, ekonomija in drugo S sodelovanjem pri krožku razvijamo občutek pripadnosti skupini, usposabljamo se za samostojno učenje. Naše učenje je prostovoljno in vzajemno (učenje poteka po načelu: Each one teaches one). V skupini vlada demokratično, prijateljsko in neformalno ozračje. To so majhne, a trajne in stabilne skupine ljudi. Slaba stran študijskega krožka je, da ne zvišuje formalne izobrazbe članov. V to obliko je težko potegniti tiste, ki svojih potreb po učenju niso razvili ali pa jih ignorirajo. Ob neveščem vodenju se lahko krožki sprevržejo v ciklus predavanj ali v običajno družabno srečanje. Pri Ljudski univerzi Radovljica smo izvedli že nekaj krožkov (literarni, vezenje, slikanje na steklo in svilo, krožek angleškega jezika in krožek z naslovom zdravo življenje). Vsi izvedeni krožki so imeli tudi širši vpliv na okolje Izdali smo knjigo pesmi, pripravili razstavo vezenja, sestavili anketni vprašalnik, obiskovali razstave, vabili različne strokovnjake. Večina udeležencev krožka želi nadaljevati s poglabljanjem v obravnavano tematiko ali pa sodelovati pri drugem krožku z drugačno tematiko. Zato smo za letošnjo jesen pripravili nekaj predlogov, in sicer: Krožki Jaz - ženska, Varstvo človekovih pravic in Zaščita potrošnika. To so nosilne teme. Cilje in vsebine, ki se bodo obravnavali pri posameznih temah, bodo določili člani krožka skupaj z mentorjem. Torej, če vas zanima katera izmed naštetih vsebin ali imate boljše predloge, pokličite 715-265, oziroma se oglasite v naših prostorih naLinhartovem trgu 1 I (Graščina, prvo nastropje). I Vabimo pa vas tudi v naše ostale izobraževalne oblike. J Petek, 1. septembra 1995 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Babson Summer School Počitnice za bodoče podjetnike Petnajst dni so v Ameriki preživeli tudi trije Gorenjci. Ljubljana, 30. avgusta - Pred kratkim se je iz Bostona v Ameriki vrnila skupina dvajsetih mladih iz vse Slovenije. Petnajst dni so preživeli na vrhunskem kolidžu Babson, kjer so pridobivali podjetniška in managerska znanja. Poletne počitnice je organiziral podjetniško izobraževalni center Gea Col-lege iz Ljubljane. Kot so povedali na novinarski konferenci, so skupino sestavljali srednješolci in študentje z različnih šol, najmlajša udeleženka pa je imela le šestnajst let. V Ameriko so jih poslali starši, ki imajo družinska podjetja in želijo, da bi otroci nadaljevali zas- Naporno, a zelo koristno Ena od gorenjskih udeleženk poletne šole na Babso-nu je bila tudi Škofje-ločanka Saša Kovačič, ki je povedala nekaj več o svojih "ameriških" vtisih. Zakaj si se odločila za poletno šolo v Ameriki? "Končala sem srednjo up-ravno-administrativno šolo v Ljubljani. V Ameriko me je poslal oče, ki ima podjetje -ima zastopstvo za makedonske firme. Na Babsonu naj bi izpopolnila svoje znanje, se specializirala." Kako so potekala predavanja? "Predavali so nam različni strokovnjaki, ki imajo tudi sami podjetja in smo dobili informacije iz prve roke. Predavanja so bila dopoldne in popoldne, praktično od jutra do večera. Vsak dan smo morali izdelati nalogo in jo predstaviti pred celim razredom. Predavanja niso bila taka, kot smo jih navajeni pri nas, saj smo študentje kar 90-odstot-kov sodelovali z vprašanji, mnenji, komentarji. Če kdo česa ni razumel, si je predavatelj vzel čas in mu posebej razložil. Učili so nas praktičnih stvari, ne gole teorije. Vmes smo obiskali tudi nekatera ameriška podjetja." Kaj od naučenega se ti zdi najbolj koristno, v čem si najbolj napredovala? Zvedela sem predvsem ogromno novega o tem, kako komunicirati, javno nastopati, misliti pozitivno. Na koncu je moral vsak izdelati nalogo na temo, kakšno podjetje bi imel v Sloveniji, zakaj meni, da bi uspel, kako bi jo organiziral, kdo bi investiral... Končno prezentacijo smo ocenjevali in glasovali, kdo je imel najboljšo idejo." Kako boš uporabila pridobljeno znanje? "Vsi udeleženci smo med sabo navezali že kar prve poslovne stike, domenili smo se za sodelovanje, saj zdaj vemo, s čim se kdo ukvarja, kaj dela. Jaz bom s pridobljenim znanjem pomagala očetu in mu svetovala. Oče želi, da bi se preko mene odprle tudi nove možnosti in sedaj je na meni, da uresničim kakšno zamisel. Poleg tega pa imam tudi druge ambicije, saj že devet let plešem. Trenutno sem pri plesni skupini Make up, s katero nastopamo na televiziji, na primer pri Nedeljskih 60. Tako se bom letos bolj posvetila plesu, drugo leto pa poprijeia za delo." tavljeno delo. Tako so ambiciozni mladi Slovenci petnajst dni poslušali predavanja na temo podjetništva, več kot polovico časa pa je bilo namenjenega učenju javnega nastopanja, komunikacije, treningu govora in pridobivanju samozavesti. V Ameriki namreč dajejo prednost "mehkim" prvinam, pri katerih je najbolj pomeben samozavesten nastop in dobra predstavitev. Predavatelji so bili vrhunski strokovnjaki, ki so snov za predavanja črpali predvsem iz prakse, saj ima vsakdo svoje podjetje. Na koncu šole je vsak udeleženec moral izdelati poslovni načrt za svoje podjetje, ki bi ga vodil v Sloveniji, predstaviti pa ga je moral celemu razredu. Na koncu so z glasovanjem odločili, katero podjetje bi bilo najuspešnejše. Poleg predavanja pa so udeleženci poletne šole obiskali tudi nekatera uspešna ameriška podjetja in institucije, našli pa so tudi čas za ogled Bostona in New Yorka. Na novinarski konferenci, kjer so predstavili svoje vtise, so vsi poudarili, da jih je najbolj navdušil ameriški način študija, kjer profesor veliko bolj osebno sodeluje z vsakim študentom. Za prihodnje leto že načrtujejo ponovitev šole, pripravljajo pa tudi nadaljevalni program. • Urša Peternel Reševanje krize v tržiški Lepenki Obeti za ponovni zagon proizvodnje V prihodnjih dveh mesecih pričakujejo odločitev o nadaljnji usodi tovarne. V njej so marca obstali stroji, naslednji mesec pa so doživeli stečaj. Tržič, 30. avgusta - V začetku prihodnjega tedna se bo na naroku za preizkus terjatev izkazalo, koliko od približno 420 milijonov tolarjev dolgov tržiškega podjetja Lepenka bo priznanih. Celotno premoženje tovarne je pod hipoteko treh bank, vendar obstaja interes za prodajo podjetja kot pravne osebe. Če se bo s tem strinjal stečajni senat, lahko kmalu pride tudi do oživitve proizvodnje, je napovedal stečajni upravitelj Mitja Ulčar. Razčiščevanje vzrokov za stečaj sicer ne sodi k opravilom stečajnega upravitelja, vendar si je Mitja Ulčar po prihodu v tržiško Lepenko ustvaril svoj pogled tudi na dogajanja okrog številk v knjigovodskih in računovodskih bilancah. Po njegovem mnenju je prva bremena v poslovanju prinesel prenos določenih obveznosti po razdružitvi s firmo KTL, sledilo je kratkoročno zadolževanje po nerealnih obrestnih merah, svoje pa je prispevala tudi prodaja izdelkov pod proizvodno ceno. Neurejene razmere med vodstvom in delavci so kot slednje v začetku marca 1995 privedle do odločitve za stavko in ustavitve proizvodnje. Stečaj, ki so ga oklicali 25. aprila, je bil neizogiben. "Doslej zbrani podatki o višini zadolžitev podjetja razkrivajo za približno 420 milijonov tolarjev terjatev. Večina upnikov ie iz kroga bank, visok delež pa imajo tudi dobavitelji virov energije in odpadnega papirja. Razen tega delavci zahtevajo dvomesečno plačo, od začetka stavke do uvedbe stečaja, kar z obrestmi vred znaša okrog 12 milijonov SIT. Narok za preizkus terjatev ie določen 4. septembra. Takrat bo znan pravi obseg dolgov, lažje pa do presoditi tudi možnosti za poplačila. Zaenkrat lahko povem, da imajo tri banke hipoteko nad celotnim premoženjem v tovarni. Po nedo-končnih cenitvah je le-to vredno približno 350 milijonov SIT," je povedal stečajni upravitelj o desedanjih ugotovitvah glede zadolženosti podjetja. Po njegovem prihodu v Lepenko je bilo več dogovorov o poskusih oživljanja proizvodnje. Vsi so se zaustavili pri vložku od 800 tisoč do milijona DEM, ki bi bil potreben za ponovni zagon proizvodnje. Razen tega je stečajni upravitelj prepričan, da zgolj z najemom proizvodnih zmogljivosti ne bi rešili krize podjetja za daljši čas. "Moj namen je kompleksna in čim hitrejša rešitev stečaja. Obstaja namreč možnost prodaje Lepenke kot pravne osebe; kupec bi lahko bil konzorcij upnikov. Zanimanje za usodo tovarne je v poslovnih krogih veliko, saj več kazalcev potrjuje upravičenost ponovnega zagona strojev. V zadnjem času se ponovno zvišuje cena papirne konfekcije, med katero imajo izdelki iz Tržiča prednost zaradi ka kovosti. Tudi druge okoliščine, med drugim problemi v Palo mi, napovedujejo možno po manjkanje teh izdelkov na trgu. Zato je interes med upniki, da bi proizvodnja spet stekla. Odprto seveda ostaja vprašanje cene podjetja, da bi prišlo do njegove prodaje. Vse to je odvisno tudi od odločitev stečajnega senata v nadaljnjem postopku. Vsekakor pričakujem, da bomo razplet dogajanj v Lepenki dočakali v prihodnjih dveh mesecih," je se napovedal Mitja Ulčar. • S. Saje INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE IN ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. Obvestilo Veleposlaništva Češke republike Češka republika je sprejela sklep, po katerem morajo tujci ob vstopu na njeno ozemlje imeti pri sebi najmanj 380 DEM ali 7.000 KC, za otroke do petnajstega leta pa 190 DEM ali 3.500 KČ. Obmejni organi lahko tujce zavrnejo, če nimajo pri sebi določene vsote denarja v katerikoli valuti. Sklep oo začel veljati 1. septembra 1995. 2. Slovenska turistična borza - STB 95 v Mariboru Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Maribor in Sejmar d.o.o. Maribor organizirata v času Mednarodnega sejma turizma in gostinstva GOS1TUR 95 drugo slovensko turistično borzo - največji prodajni sejem slovenske turistične ponudbe. STB 95 bo v četrtek, 12. oktobra 1995, od 10. do 16. ure na sejemskem prostoru Dvorana Tabor, Maribor, Koresova 7. Namen organizatorja STB 95 sć poslovni kontakti, sklepanje aranžmajev, trženje turistične ponudbe 1996 in "last minute" aranžmajev za zimsko sezono 1995/96. Stroški na nakup prostora na Work • shopu in za vpis v katalog ponudnikov so 20.000 SIT in 5.000 SIT za osebo -predstavnika ponudnika, cena pa vključuje vstopnico za sejem, kosilo, udeležbo na borzi, borzni katalog in priponko. Prijavnico, ki jo lahko dobite tudi na GZS - Oomočni zbornici Kranj, morate poslati na GZS - Območno zbornico Maribor; kontaktna oseba je ga. lleda Lešnik, tel. 062/227-372. Obratovalni čas gostiln Spori med gostinci in županom Škofja Loka, 30. avgusta - Letošnje poletje je bilo v Škofji Loki veliko govora o obratovalnih časih lokalov in o nesoglasjih, do katerih je prihajalo med gostinci in Občino oziroma županom. V letošnji 15. številki Uradnega lista RS je bil namreč objavljen nov Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov, po katerem naj bi se lokali zapirali ob 22. uri, razen če si na upravni enoti ne pridobijo dovoljenja za podaljšan obratovalni čas. Obratovanje po novem pravilniku naj bi teklo od 1. julija dalje in do takrat naj bi gostinci priglasili obratovalni čas upravni enoti, je povedala Marija Jesenovec, strokovna sodelavka za podjetništvo pri upravni enoti Škofja Loka. Vendar je bilo na občino v roku oddanih le devet vlog, na upravno enoto pa nekaj več. Gostinci morajo na upravni enoti vlogo priglasiti, na občini pa morajo pridobiti mnenje. Župan Igor Draksler je povedal, da je trenutno prejel 25 vlog za podaljšanje obratovalnega časa. Lokalom, ki so imeli zadeve že prej urejene in glede katerih ni bilo pripomb, smo obratovalni čas podaljšali do 23. ure. Torej, če je bila vloga pravočasno oddana in če je občina dobila še druga mnenja, ni bilo problema pri odobritvi, je rekel župan in poudaril, da mnenj ni pisala občina in da si ni kar sam nekaj izmislil -vsako mnenje ima svoje ozadje. Občina je za mnenje zaprosila tudi krajevne skupnosti, ki so po občinskem statutu pravne osebe, in policijo. Če gostinski lokal na primer moti krajane, to vedo na KS in ne na občini. Nekatere KS hitro podajo svoje mnenje, druge pa s tem zavlačujejo in na vloge ne odgovarjajo. Brez njihovega mnenja pa župan ne bo izdal dovoljenja in tako pri njem trenutno čaka 14 vlog, ki še niso razrešene prav zaradi tega. Če bi gostinci pravočasno prinesli svoje vloge in če bi KS hitreje podale svoja mnenja, bi tudi občina lahko pravočasno izdala mnenja o obratovalnih časih. Tako bi lahko lokali, ki bi jim bila prošnja ugodena, celo poletje bili odprti do 23. ure, oziroma bi gostinskim lokalom, v katerih strežejo hrano in za katere veljajo drugačna določila, lahko ustrezno podaljšali čas obratovanja. Če pa vlog ni, ne more biti mnenja in upravna enota ne more izdati drugačnih dovoljenj kot tiste, ki so predpisani po zakonu, pravi Igor Draksler. Marija Jesenovec je povedala, da sedem gostincev v občini sploh še ni oddalo vlog za obratovalni čas. Po njenem mnenju je bil župan do njih zelo toleranten. Na občini so povedali, da se bodo za drugo leto gostinci sami morali domeniti glede delovnega časa in dopusta, če pa jim to ne bo uspelo, do posredovala občina in se odločila namesto njih. Obratovalni čas je namreč treba določiti vsako leto znova in za drugo leto bo prošnje potrebno vložiti že do 15.decembra. Škofjeloški župan upa, da mu ne bo več treba poslušati obtožb, da na občini ne spodbujajo razvoja turizma, ker so po njegovih besedah gostinci tisti, ki hočejo imeti dopuste poleti med turistično sezono. Pravi, da bodo tudi oni morali prevzeti del odgovornosti za turistični razvoj Škofje Loke. Na občini se v turizem veliko vlaga (med drugim je Občina tudi glavni sponzor Večerov pod Homanovo lipo) in pomaga gostincem. V njihovem interesu pa bi moralo biti, da imajo lokale odprte v času turistične sezone, je še dodal Igor Draksler. Ker pa je vedno treba slišati dve strani zgodbe, smo za mnenje vprašali tudi Andreja Karlina, predsednika območne Obrtne zbornice Škofja Loka in predsednika sekcije gostincev ter lastnika gostilne Plevna. Rekel je, da se mu nov pravilnik zdi neživljenjski in nesodoben. Gostinci moramo delovati po zahtevah trga in imeti lokale odprte takrat, ko so gostje, ki pomenijo delo - zato si je treba obratovalni čas prilagajati po potrebi. Sprva smo mislili, da gostinski lokali, ki niso v centru mesta, ne bodo imeli problemov z dovoljenji, ki bi naj jih dobili avtomatično. Seveda naj bi bila dovoljenja v mejah, ki jih določa pravilnik. Vendar pa so to na občini zavrnili in sedaj moramo vsi oddajati prošnje. Zato sem gostincem na sestanku sekcije predlagal, naj oddajo vloge, da bomo na miren in lep način dobili čim več dovoljenj, je rekel Andrej Karlin. Gostinci so mnenja, da se bo pravilnik moral spremeniti, in zato so že dali veliko ugovorov ter predlogov Zbornici v Ljubljani. Vendar je to birokratski postopek, ki gre preko parlamenta, in zato pričakujejo, da se bo stvar zavlekla. • Polona Oman ALPETOUR potovalna agencija *MJJMm POTOVALNA AGENCIJA p.o. KRANJ 64000 KRANJ Mirka Vadnova 8 objavlja prosta delovna mesta VOZNIKA AVTOBUSA - za območje Kranja 4 voznike - za območje Radovljice 3 voznike Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri - 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik C kategorije - vozniški izpit D kategorije - znanje slovenskega jezika - preizkus praktičnega znanja Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas do 30. 6. 1996. Zaželeno je, da imajo kandidati bivališče na območjih, kjer izkazujemo potrebo. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema Splošni sektor Alpetour Potovalna agencija Kranj, Mirka Vadnova 8, osem dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Prihaja novi Hvundai Lantra Hvundai Avto Trade je pred kratkim v svoji prodajni mreži začel s prodajo novega modela Hvundai lantra. Gre za povsem na novo zasnovan avtomobil, ki je za lansko leto predstavljenim accentom rezultat lastne tehnologije in razvoja. Oblika je popolnoma drugačna kot pri stari lantri, z dinamičnejšim sprednjim delom, sorazmerno športnimi bočnimi linijami in z logičnim stilskim nadaljevanjem v zadnjem delu. Ob povečanju tako zunanjih kot tudi notranjih mer so konstruktorji izboljšali celotno notranjost, ki nudi več udobja, armaturna plošča pa zagotavlja boljšo preglednost in lažji nadzor nad vozilom. Nova lantra je opremljena z na novo razvitimi motorji generacije beta. Gre za agregate s po štirimi ventili na valj, na voljo a sta 1,6-litrski z močjo 84 KW/ 14 KM in 1,8-litrski z močjo 96 f KW/130 KM. Dodatne izboljšave so bile narejene tudi na podvozju in pri pasivni in aktivni varnosti. Pri opremljenosti bo na voljo paket opreme z oznako GLS, ki ga bo moč dopolnjevati z različnimi dodatki kot je zavorni sistem ABS ali klimatska naprava, ter paket z najbogatejšo opremo top-k, medtem, ko so vse lantre že serijsko opremljene s servoojačevalnikom za volan, osrednjo ključavnico, odpiranjem prtljažnika iz notran- Iosti vozila, deljivo zadnjo :lopjo in toniranimi stekli. Pri Hvundai Avto Tradeu je najcenejša lantra na voljo za 24700 nemških mark, model top-k pa za 29.900 mark. Karoseriiska različica z limuzinskim zadkom in štirimi vrati je samo del bodoče ponudbe, saj se ji bosta pridružila še petvratni karavan in trivratni kupe. • M.G. Latentni shranjevalnik toplote pri BMW Pri muenchenskem BMVV-ju so razvili nov latentni shranjevalnik toplote, ki ga bodo kot opcijsko opremo vgrajevali v nov model serije S. Shranjevalnik toplote omogoča hitro segretje notranjosti avtomobila, čeprav so zunanje temperature krepko pod ničlo. Tako v primeru, če je avtomobil dva dni parkiran na temperaturi -20 stopinj Celzija, latentni shranjevalnik toplote v samo pol minute segreje notranjost za 40 stopinj, hkrati z ogrevanjem kabine pa naprava omogoča tudi hitro odmrzovanje in odroševanje stekel. Pri hladnem zagonu motorja se zmanjšata tudi poraba goriva in emisija škodljivih snovi, glede na zunanjo temperaturo tudi do 3 odstotke. * M.G. Zaščita potrošnikov PREVISOKA CENA Čeprav smo tudi v Gorenjskem glasu te večkrat opozarjali na previdnost pri sklepanju dogovorov z različnimi izvajalci storitev, pa se na nas vedno znova obračajo potrošniki, ki so naročili npr. beljenje stanovanja, popravilo avtomobila in podobno in so bili nato močno presenečeni in razočarani, ko so dobili račun. Največkrat se sploh niso pozanimali, koliko bo popravilo stalo in so o visoki ceni tega izvajalca začeli razmišljati šele ob plačilu. Še večkrat se zgodi, da naročnik nekega dela sicer povpraša po ceni in izvajalec mu vrednost del okvirno oceni. Tudi to lahko štejemo za predračun, saj zakon nikjer ne govori, da bi moral biti vnaprejšnji izračun stroškov pismen. Vendar pa bo najverjetneje precej teiko dokzati, da je bil dogovorjen res tak znesek. Izvajalec bo hitro našel izgovor, da je postavil določene omejitve ali navedel pogoje pod katerimi bodo stroški lahko tudi višji. Tedaj, ko gre za večja in dražja dela, nas ne sme biti strah zahtevati pisni predračun. To je naša pravica, saj bomo tako vedeli, koliko bo delo stalo in nas končni račun ne bo mogel presenetiti. Izvajalec namreč ne sme samovoljno prekoračiti predračuna. Ce se namreč med delom pokaže, da je prekoračitev neogibna, mora izvajalec del o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Na podlagi dveh ali več predračunov (ob upoštevanju kvalitete seveda) bomo lahko izbrali tudi najboljšega izvajalca. Pravna pisarna ZPS: Jure Mar kič ARA ZA AVTOMOBIL Na našo pravno pisarno se je obrnila razočarana G. T. in nas obvestila o nesolidnem poslovanju podjetja iz Maribora. Podjetje se ukvarja s prodajo avtomobilov in za enega izmed njih se ie navdušila tudi omenjena gospa. Ker je gospa morala še urediti formalnosti glede kredita s svojo banko, se je želela dogovoriti za rezervacijo izdelka. Prodajalka je povedala, da to načeloma sicer ni problem, da pa mora položiti aro. Ko je gospa G. T. uredila vse potrebno v zvezi s kreditom, se je ponovno oglasila v prodajalni, kjer pa jo je čakala novica, da so "njen" avto že prodali, da pa lahko dobi aro nazaj. Gospa je bila zelo razočarana, saj je bil to edini avtomobil, ki ji je ustrezal po vseh karakteristikah. Še posebej pa je bila razočarana nad prodajalko, ki ni zmogla niti besede opravičila. Gospe smo svetovali, da od podjetja zahteva bodisi vrnitev are in pa povračilo nastale škode ali pa vračilo dvojne are (poleg vplačanega zneska lahko zahteva še enkrat toliko). Zahteva za izpolnitev pogodbe pa verjetno ne bo prišla v poštev, saj v prodajalni zagotavljajo, da avtomobila s podobnimi karakteristikami ne morejo več zagotoviti. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Privilegij Zanesljivejših GOOD'fYEAR mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 TEL.: 064/222-616 ROHR-BLITZ .d.o.o. • CltCCNJC VSEH VRST MlANIM M ~^ KANALIZACIJSKIH C»VI ' KANAL TV PREOLKOt ' aCBANJE IN CtiČENJ« POD VODNIM PRITISKOM •ČISCBNJC MNCINSKM.OUINIH IN MAfCOBNIH LOVILCEV sgVBfSBBESnBBmBBBi TEUFAX:061451586 MEŠETAR Kmetovalec izbira traktor leta Revija Kmetovalec, ki je glasilo društva slovenskih kmetijskih svetovalcev, bo letos v sodelovanju z mariborskim studiom Televizije Slovenija oz. uredništvom oddaje Ljudje in zemlja pripravila izbor o cenovno najugodnejšem in tehnično najbolj izpopolnjenem traktorju v Sloveniji. Kot je dejal glavni in odgovorni urednik revije mag. Andrej Golob, bodo anketo, v kateri pričakujejo okoli 1.500 odgovorov, sklenili decembra letos, rezultate izbora pa bodo razglasili januarja prihodnje leto. V lanski anketi, ki je bila prva, so prejeli 400 odgovorov, bralci revije pa so za traktor leta izbrali Zetor 40/43. Na Blagovni borzi tudi ječmen in koruza Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni sodeluje tudi ljubljanska Blagovna borza, ki vsak dan na predavanju o terminskem poslovanju seznanja podjetnike in druge obiskovalce sejma s prednostmi tovrstnega poslovanja. Ob tem, ko nobena zavarovalnica na svetu ne zavaruje nihanja deviznih tečajev, obrestnih mer, obveznic, delnic ter cen surovin in kmetijskih izdelkov, blagovna borza to omogoča. Del terminskih poslov na blagovni borzi zajema tudi trgovanje s krmnim ječmenom in koruzo, pri katerem se lahko pidelovalec in odkupovalec zaščitita pred cenovnimi nihanji; v prihodnosti pa se bo trgovanje razširilo tudi na ostale kmetijske pridelke, kot so pšenica, prašiči in namizna jabolka. Cene sadja in vrtnin Pogljemo, kakšne cene veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo! * jabolka 80-110 * lubenice 25 - 45 * slive 80- 150 * jabolka, zimska 70 - 80 * breskve 95-110 * nektarine 160-220 •čebula 55 - 85 * hren 333 * korenje 60-110 * krompir, mladi 20 - 25 * peteršilj 190 - 350 * paprika 80 - 140 * endivija 100 * šplnača 200 * zelje, glave 35 - 50 * cvetača 240 * česen 130 - 200 * kumare 80 - 100 * por 180 - 220 * paradižnik 80-120 * rdeča pesa 100 * solata, mehka 200 * šampinjoni 300 * zelena 150 Cena pašnika Na območju nekdanje kranjske občine je za kvadratni meter pašnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 148 tolarjev, za pašnik drugega razreda 127 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 106 tolarjev. Četrti razred je po 85 tolarjev, peti po 63, šesti po 42, sedmi in osmi pa po 21 tolarjev. Cene, ki nam jih posreduje cenilec ing. Pavel Okom iz Škofje Loke, so informativne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od različnih ekonomskihvplivov. 1 BMm& |8 12Q| ?M REČNI TEČAJ 83.87 84.61 11.81 12,02 7.4« 8,00 7,80 8,10 7.85 7.80 8,04 7.80 7.75 7.72 7.90 7.99 7,80 7.90 7.90 7,80 7.75 7.98 7,95 7.94 7.80 7,85 7,85 7.96 7.85 7.9» 7.70 7.85 7.85 7.87 Prt šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,80 tolarjev a toc^leo nam aporor^ mwto^ eprcirtambrnanjaJTUJI^ PARTNER ZASTAVUALNICA POSOJILA: ĆEKI.ACTIVA. EUROCARD ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV el. 064/211-256 Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem. 16.990 DEM Micra 1.0 L 16V3vat 17.090 DEM Micra 1-0 L 16V5vrat Bogata serijska oprema Sunnv 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX vvagon 2*1.250 DEM 25.090 DEM 2H.300 DEM 25.710 DEM 29.870 DEM NISSAN Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355 Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: • AVTONISS. Ljubljana, tel.: (061) 159 73 31 • KRULC, Moravče, telefon: (061) 731 143 • MORATTO. Tolmin, telefon: (065) 81 659 • VIDRIH, Otočec - Novo mesto, telefon: (068) 85 180 • ZIERER, Sevnica, telefon: (0608) 81 389 • LES, Ptuj. telefon: (062) 771 161 • KOS, Polzela, telefon: (063) 701 060 • AVTOHISA, Murska Sobota, telefon: (069) 32 209 • MG. Muta, telefon: (0602) 61 760 • BISCOMMERCE, Koper, tel.: (066) 37 250 • AVTOSERVIS Fabjan. Branik, (065) 57 012 Nova Gorica, telefon: (065) 29 773 • AVTOSERVIS Pižam. Domžale, telefon: (061) 372 333 • AVTOSERVIS Trunk. Ljubljana - Jezica, telefon: (061) 342 692 • AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, telefon: (061) 753 842 • BARLOO, Trebnje, telefon: (068) 45 700 • A&M Ferk Maribor, telefon: (062) 224 478 • AVTO Močnik. Kranj Britof. telefon: (064)242 277 Profil... "Noben karambol ni tako poceni kot so gume drage", pogosto rečeta Jerica in Dušan Jerala svojim strankam. Zakonca, ki sta pred štirimi leti v Virmašah odprla servis avtoplaščev Profil v svojih delavnicah nudita celovit servis avtoplaščev vključno s pregledom in nastavitvijo podvozij. Dobre gume in pravilno vzdrževano podvozje pa so seveda osnova varne vožnje. Mojstri pri menjavi gum običajno stare plašče zamenjajo z novimi, kolesa scen-trirajo, napišejo račun in stvar je opravljena. Stranka se odpelje, nato pa se lahko začnejo dogajati čudne reči. Gume se neenakomerno obrabljajo..." ..in pojavijo se novi stroški. Nepravilno obrabljene gume je treba zamenjati z novimi, družinske finance pa še bolj skopnijo. Prav zato v Profilu pred menjavo gum preverijo, kakšno je stanje podvozja. Pred montažo novih gum vam odpravijo vse morebitne napake - nastavijo podvozje, morda zamenjajo ležaj, končnik, šele na tak avtomobil mojstri /montirajo nove gume. Šele potem... ...in seveda ne kakršnih koli. V servisu avtoplaščev vam nudijo celoten program avtoplaščev kranjske Save in Semperita (za oba programa so pooblaščeni servis), pa Jokohame, Hankooka, Mi-chelina in Baruma, v Profilu pa vam prav tako brezplačno zmonitirajo tudi avtoplašče kupljene na bencinskih ser visih. Poleg vsega naštetega vam avto pripravijo za tehnični pregled, zamenjajo olje, svečke ter nasploh poskrbijo, da se vozite var no. Saj veste, da gume nisto tako drage... KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu Gorenjci "zavzeli" radgonski sejem Ko smo se v torek mudili na sejmu, smo našteli več kot petdeset razstavljalcev z Gorenjske, srečali skupino 51 kmetov z območja nakelske kmetijske zadruge, okoli trideset naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa, nekaj gorenjskih kmetijskih strokovnjakov in še številne druge. Gornja Radgona - Čeprav imajo Gorenjci svoj kmetijski sejem (spomladanski kmetijsko gozdarski sejem v Kranju), je za njih očitno zelo zanimiv tudi radgonski sejem, ki se je rodil kot pomurski, zdaj pa Lzanesljivo osrednji slovenski etijsko živilski sejem. Letos na njem razstavlja okoli 1300 razstavljalcev iz tridesetih držav sveta, med njimi pa so tudi domala vsi najpomembnejši gorenjski izdelovalci in trgovci s kmetijsko mehanizacijo: Agromehanika, Kmetijski center Lah iz Komende, Kmečki stroj s Sv. Barbare, Creina Kranj, Ludvik Stare - Gorenc s Spodnjega Brnika, Romax Kranj, Mawek iz Predoselj, Vreček Agro iz Kranja, Gabriel iz Zgornjih Pir nič, Euro Globtrade iz Voklega, Kovaštvo Andrej Mušič iz Mengša, Kozina Kranj ...Pa ne le ti! Na sejmu so tudi kranjski Merkur Kranj, Sava Trade Kranj, Jelovica Škofja Loka, Corona Rcteče, Le Tehnika iz H rastja, Tehtnica Železniki, BPT in Tokos iz Tržiča, Gostilna Lakner s Kokrice... In le kaj vleče gorenjska (kmetijska) podjetja na sejem v Gornjo Radgono? Marko Lah iz komenške-ga Kmetijskega centra Lah je dejal, da je za trgo-_ vce, ki se želijo Ul obdržati v vse ostrejši konkurenci, sodelovanje na radgonskem sejmu postalo že obveznost. Kdor v kmetijstvu kaj pomeni, pride na sejem. Z obiskom v prvih sejemskih dneh je zadovoljen, prav tako tudi s prodajo. Za kranjski spomladanski kmetijski sejem je dejal, da je še zanimiv za trgovce s kmetijsko mehanizacijo, medtem ko poletni ni več, saj je na njem premalo poudarka na kmetijstvu pa tudi cene razstavnega prostora so glede na prodajo na sejmu previsoke. V času radgonskega sejma dajejo za nekatere stroje popust, za nakup traktorjev Zetor pa imajo ugodne kreditne pogoje. "S cenami smo zanesljivo konkurenčni, sicer domačini ne bi kupovali pri nas," je dejal Marko in poudaril, da jim večina kupcev že dobro pozna. ŽZVG Kranj obvešča živinorejce na Gorenjskem, da je poleg stare telefonske številke 212-781, nova dežurna telefonska številka 221-062. Veterinarski zavod Slovenije, Območna enota Kranj obvešča rejce, da imajo novo tel. številko 221-063 (laboratorijske preiskave, izvoz, kontrola predelave živil). KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE z.o.o. Slovenska c. 2., Cerklje objavlja po sklepu Upravnega odbora JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev del obnove prodajalne v Zadružnem domu Šenčur, Kranjska c. 2 1. Predmet razpisa je izbira najugodnejših ponudnikov za izvajanje del: obnova tlaka, menjava vrat in izložbenih oken, osvetlitev prostorov in napeljava instalacije za centralno ogrevanje. 2. Ponudbo je treba izdelati ločeno po vrstah del, skupno ali samo za posamezno vrsto del. 3. Ponudniki za prevzem omenjenih del si prostor lahko ogledajo vsak dan po objavi razpisa od 8. do 15. ure, za ostale informacije pa lahko pokličete po telefonu štev. 421 -200, od 7. do 12. ure. 4. Predvideni rok začetka del je 10. oktober 1995 in zaključka do 11. novembra oziroma po pogodbi. 5. Merila za izbiro najugodnejših ponudb so: - ponudbena cena (najnižja cena ni pogoj za izbiro) - čas zaključka del 6. Ponudbe je treba oddati v zaprti kuverti, z oznako "Ponudba - ne odpiraj", vključno do petka, 15. septembra 1995, do 14. ure. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po objavi. MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL S 16-LETNIMI IZKUŠNJAMI 62204 MIKLAVŽ, CHmCHlLH.iHTEHM«3flHAL J*^ . QQ2/692~250 Postanite naš partner - začnite donosno delo dodatno ali poklicno Ponujamo vam: visokokvalitetne živali - strokovno pomoč Zagotavljamo: odkup živali - ceno - zanesljivo poslovnost Podrobnejše informacije dobite na brezplačnih seminarjih. Na vzhodu slabše opremljeni kot na zahodu In kaj je na sejem "prineslo" nakelskega župana? Del odgo-■ vora tiči v tem, i fSjjp. fm da Ivan Štular iz m i v fjHj Strahinja ni samo B i mBi župan, ampak je W // tudi kmet in pre- V dsednik kme- tijske zadruge Naklo, ki je v torek na sejem popeljala 51 kmetov. Za člane upravnega odbora ie bil izlet brezplačen, člani so odšteli po dva tisoč tolarjev. V ceno so poleg prevoznih stroškov vračunali tudi sejemsko vstopnico in kosilo na eni od bližnjih turističnih kmetij. "Danes je kot nalašč za izlet in za ogled sejma. Doma je po včerajšnjem močnem deževju pre-mokro, da bi lahko kaj delali na polju," je dejal Ivan Štular in poudaril, da je za gorenjske kmete verjetno na radgonskem celo več zanimivega kot na sejmu v Riedu, saj je radgonski s svojo ponudbo boljprilagojen našim razmeram. Ludvik Stare -Gorenc s Spodnjega Brnika je prava "legenda" gorenjskega kmetijstva. Že trideset let izdeluje predsetvenike za obdelavo tal, pla-nirne deske,travniške brane in druge traktorske priključke, že vrsto let ga videvamo na kmetijskih sejmih v Kranju in v Gornji Radgoni. "Najbolje bi bilo, če bi nekateri lahko le izdelovali kmetijske stroje, drugi pa jih samo prodajali. To v naših razmerah, ko trgovci hočejo preveč zaslužiti, žal, ni mogoče in smo primorani, da tisto, kar sami naredimo, tudi sami prodamo," pravi Ludvik Stare in poudarja: "Kmet premalo zasluži, da bi lahko plačal za stroj skoraj še enkrat toliko, kot je njegova proizvodna cena." Za radgonski sejem pravi, da je zanimiv za razstavljalce in obiskovalce. S prodajo v prvih sejemskih dneh je zadovoljen. Pozna se, da so kmetje s tega območje še slabše opremljeni s stroji kot, denimo, gorenjski kmetje. Kaj lepota! Novosti! Ce na sejmu ne bi "naleteli" na kranjsko Agromehaniko, bi bil to mali čudež. Čudeža ni bilo, Agromehanika je tudi tokrat na sejmu, na svojem tradicionalnem mestu, in bo verjetno tudi v prihodnje. Direktor Friderik Lazar nas najprej opo-, zori na neuradne govorice, češ da |i j* INb %~ je njihov "štant" ■ med najlepše urejenimi na sejmu, potlej pa nam pojasni, kaj ponujajo in kaj jih leto za letom vleče na sejm v Gornjo Radgono. Letos se na sejmu predstavljajo z novostmi, ki so za to podjetje po besedah direktorja nekaj normalnega. Prijave: KRANJ: tel.: od 8. - 13. ure od 18. do 21. ure 064/53-040 064/50-729 Mihaela Logar predsednica zveze kmetic Okoli sto delegatk iz petintridesetih društev kmetic Iz vse Slovenije je v ponedeljek v Gornji Radgoni ustanovilo Zvezo kmetic Slovenije. Med štirimi kandidatkami so ie v prvem krogu za predsednico izvolile kmetico Mihaelo Logar iz Vodic, sicer poslanko SLS v državnem zboru. Logarjeva, ki je bila poleg kmetijske svetovalne službe med pobudnicami za ustanovitev zveze, se bo zavzemala predvsem za pravo mesto kmetic v družbi. Traktorji iz mariborskega TAM-a Podjetje Agrotex iz Maribora predstavlja na sejmu traktor, ki je 80-odstotno narejen v Sloveniji. Pa kaj v Sloveniji, v mariborskem Tamu! Kot sta povedala direktor Agrotexa Rudi Osenjak in njegov namestnik Janko Casar, gre za sodelovanje z nemško firmo Holder iz Metzingena pri Stuttgartu, ki načrtuje, da bi v prihodnosti vso proizvodnjo traktorjev postopoma preselila v mariborski Tam. V najboljšem primeru bi traktorje čezdve ali tri leta izdelovalo okoli petsto delavcev, kar daje upanje, da se bo Tam vsaj delno izvlekel iz težav. Proizvodnja v Tamu poteka tri mesece, do konca avgusta so narediti okoli petdeset traktorjev, za prihodnje leto jih predvidevajo petsto. V Tamu ie obvladajo Izdelavo vseh delov, z izjemo motorja, ki je iz nemškega Deutza, in hidravlike. Komisar zadovoljen s tem, kar je pokosil Ko le komisar Evropske zveze za kmetijstvo dr. Franz Fischler med ponedeljkovim obiskom radgonskega sejma pokusil tuidi nekatere slovenske kmetijske izdelke,, so ga med drugim vprašali, kaj meni o njihovi kakovosti oz, ali bi se tanko kosali z izdelki iz držav Evropske zveze. "Slovensko kmetijsko blago, še posebej izdelki iz mesa in mleka ter vino, vzdrži konkurenčni boj prav v vseh državah Evropske zveze. O tem sem se osebno prepričal, če bo Slovenija pri taksni kakovosti vztrajala, ne vidim nobenih ovir na njeni poti v Evropsko zvezo,*' je bil zadovoljen komisar, ki se je med obiskom v Sloveniji sestal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in ie s tremi ministri. Predstavljajo se s "turbometuljčkom" (tako so poimenovali škopilnik oz. atomizer za vinograde), z izpopolnjenimi zglobnimi traktorji iz "hišne" proizvodnje, v katerih so iz uvoza le motor in še nekaj delov, pa s traktorji, ki so plod sodelovanja z italijanskim proizvajalcem Antoniom Carrarom in v katerih je 70 odstotkov italijanskih in 30 odstotkov domačih delov. Načrtujejo, da bodo letos izdelali skupno tisoč traktorjev in da jih bodo od tega 700 prodali na tuje trge, predvsem na Češko, Madžarsko, v Romunijo in v Iran, morda tudi na Hrvaško. Če so v Agromehaniki nekdaj dajali poudarek količinam, ki jih je največ "pogoltal" jugoslovanski trg, se zadnja leta posvečajo predvsem kakovosti, zatrjuje direktor Lazar. Povprašajmo za mnenje o sejmu še enega od gorenjskih kmetov! Jože Valjavec iz Zabeli (pri Trsteni-ku), ki je na sejem prišel skupaj z zadružniki iz nakelske zadruge, je dejal, da je na radgonskem sejmu vet videti kot na kranjskem in da se je za ogled sejma odločil predvsem zato, ker ga zanimajo novosti in spremembe v tehnologiji, pri kmetijskih strojih, opremi...Ker povečuje hlev, se je na sejmu še bolj kot za stroje zanimal za hlevsko opremo. "To je sejem, bomo "zglihali"!" Ko se je eden od obiskovalcev ustavil na razstavnem prostoru "Kovaštvo Andrej Mušič - Mengeš" ifl spraševal za ceno izdelka, je An-drej"ustrelil" kot iz topa - 20.000 tisoč tolarjev. f,W Z * "Preveč!" je od; :Wmm&u~rM vrnil potencialni kupec, Andrej pa nazaj: "To je sejem, bomo "zglihali!" Kako *?; se je sejemska JPl zgodba odvijala potlej, nam ni znano, vemo le to, da Andrej že od 1984. leta dalje redno hodi razstavljat in ponujat svoje izdelke (predsetvenike, deske za sneg in zemljo, nosilce za bale silaže, riperje za vinogradnike, osipalnike..) tudi na radgonski sejem. "Prodaja je dobra, verjetno bomo presegli lanski rekord, ki ni bil majhen," je deja Andrej in poudaril, da bo na podlagi sejemskih naročil dovolj dela za vso jesen. Radgonski sejem gre po Andrejevem mnenju v korak s časom ifl je zanimiv za obiskovalce in razstavljalce. "Ob vsem tem mi je žal, da st poletni Gorenjski sejem preveč usmerja v splošni potrošniški sejem ifl da tudi spomladanski kmetijski sejem za razstavljalce glede na ceno razstavnega prostora ni posebno zanimiv," meni Andrej. Enkrat ni nobenkrat Zasebno podjetje Kozina d.o.o-i Kranj, letos prvič razstavlja na radgonskem sejmu. In ker enkrat (pO znanem ljudskem reku) ni nobenkrat bo lastnik podjetja Janez Kozina # Čirč pri Kranju verjetno na radgonski sejem prišel še večkrat Da se bo tO prvič zgodilo # čez eno leto, j', mogoče sklepaf f>o tem, daje pO etošnjih prvil sejemskih dnef kar zadovoljen ' prodajo in da j' na sejmu za dva svoja izdelka, Z* drobilnik krompirjeve cime in Z* zabojni pr^kucnik s podajalnii" trakom, dobil na ocenjevanju kmf tijske mehanizacije srebrni medalj* Na sejmu je največje povpraševanj' po stroju za uničevanje krompirje^ cime in po transpornem traku, ki i* namenjen samo za kmetijske p^ trebe, sicer pa razstavlja in ponuj' tudi avtomatsko tehtnico za kroni pir, sortirnik krompirja, valj valjanje njive in zabojni prekucni* z dodajalnim trakom. • C. Zaplotntf Po novem naj bi za kranjske športne objekte in trenerje skrbela Mestna občina Kranj DENAR NAJ DOBIJO LE USPEŠNI Pri Mestni občini Kranj so že ustanovili komisijo za šport, ki naj bi zagotavljala strokovnost pri nadaljnem delu kranjskih športnih klubov, Športni zvezi pa so poslali pismo z obvestilom, da od danes naprej prevzemajo tudi kranjske športne objekte. Kranj, 1. septembra - "Kljub pismu o prevzemu športnih objektov, ki nam ga je poslal Branko Terglav, ni pa bilo opremljeno z nobenim žigom, razen z njegovim podpisom, v katerem nas obvešča o nameri, da Mestna občina Kranj s 1. septembrom prevzema športne objekte, je jasno, da jih Športna zveza ne bo nikomur predala, saj bi to morala najprej sprejeti skupščina Športne zveze, jaz kot predsednik pa nimam pooblastila, da to podpišem. Pogoj, da se sploh začnemo pogajati o prenosu lastnine, pa je plačilo skoraj 18. milijonov dolga, ki ga Mestna občina Kranj dolguje Športni zvezi," je po včerajšnjem sestanku pri Jožu Javorni-ku na občini povedal predsednik Športne zveze Kranj Marko Troppan in dodal, da je njihov odvetnik o tem že obvestil kranjskega župana Komisijo za šport pri Mestni občini Kranj sestavlja 9 članov: Jože Javornik, Lojze Potočnik, Frabc Globocnik, Borut Petrič, Bojan Ropret, Brane Terglav, Vesna Paljk, Zdravko Sajovic in Rudi Hlebec Čikaški bik Scottie Pippen v Sloveniji - V ljubljanskem športnem parku Tivoli se od torka lahko pohvalijo z novo pridobitvijo - košarkarskim igriščem z osnovno ploščo iz recikliranih copat. Igrišče sta svečano predala svojemu namenu ljubljanski župan Dimitrij Rupel in znani igralcec čikaških bikov ameriške NBA lige Scottie Pippen. Projekt tivolskega igrišča iz recikliranih copat, ki je poleg berlinskega in barcelonskega edino tovrstno v Evropi, je znani proizvajalec športne opreme Nike dokončal po približno enoletni zbiralni akciji, celotna akcija pa ga je stala preko 40.000 ameriških dolarjev. Z odprtjem igrišča pa se akcija zbiranja starih copat ne zaključuje. Svoje stare superge katerega koli proizvajalca še naprej lahko oddajate na dobro znanih mestih, tako da bomo menda že kmalu v I Sloveniji odprli novo košarkarsko igrišče iz recikliranih l copat. • U. Spehar, foto: Tina Doki in predsednika mestnega sveta. V ponedeljek popoldne je bil na občini tudi sestanek glede trenerjev, ki so trenutno še zaposleni pri kranjski Športni zvezi, v prihodnje pa naj bi jih zaposlili klubi, denar zanje pa naj bi klubom dajala Mestna občina Kranj, ki naj bi od Športne zveze prevzela tudi 13 vzdrževalcev športnih objektov. "Ugotovili smo, da za delo z objekti rabimo 13 ljudi, ta spisek smo poslali na Športno zvezo Kranj in če se bodo strinjali, bomo zaposlili se- danje delavce Športne zveze, sicer pa bomo iskali nove. V pogovoru s predstavniki klubov, ki imajo zaposlene trenerje, je bila večina mnenja, da lahko sami zaposlijo trenerje, mi naj jim le dajemo denar za plače, oni pa se bodo odločili, koliko in kakšne trenerje in igralce bodo zaposlovali. To pa je tudi prav, saj je za nas pomebno, da klubi dobro delajo in da dosegajo uspehe, mi pa bomo takšne tudi finančno podprli," pravi Brane Terglav. V.Stanovnik IfilM M@«IOMET Odločitev Nogometnega kluba Naklo TEKME BODO V ŠENČURJU Kranj, 1. septembra - Razlog, zaradi katerega so se v Nogometnem klubu Naklo odločili, da bodo do nadaljnjega igrali prvenstvene tekme na igrišču v Šenčurju (Nogometna zveza Slovenije je dala ustrezno soglasje, Šenčurjani pa so za težave Naklancev pokazali veliko razumevanja), so nejasne razmere pri upravljanju s športnimi objekti v Kranju. Mestna občina Kranj ob soglasju NK Triglav Creina sicer dovoljuje na kranjskem stadionu igranje tekem jesenskega dela prvenstva, vendar pod za Naklo nesprejemljivimi pogoji: najem igrišča, garderob in ozvočenja ter dovoljenje za postavitev reklamnih panojev bi stalo, glede na vreme, od 3350 do 4000 nemških mark na tekmo (!), čeprav Športna zveza kot še vedno upravljalec športnih objektov na osnovi dokumentov na sodišču dovoljuje igranje tekme za 300 mark. Ker predstavlja igranje v Kranju brez soglasja in ob odkritih grožnjah domicilnega kluba preveliko negotovost, bodo poslej tekme Nakla v Šenčurju. Nedeljska tekma s Koprom se bo začela ob 1630. V tretji ligi bo Visoko jutri ob pol petih igralo doma z Biljami, ki imajo tako kot Visoko eno točko, Triglav Creina pa odhaja v nedeljo na gostovanje k Elanu v Novo mesto. Elan je tako kot Triglav v prvih dveh kolih zmagal. Elan bo za Kranjčane prva resnejša preizkušnja. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa bodo jutri ob 14.30 oziroma 16.30 igrali doma z usterznima moštvoma Maribora Branika, mladinci Živil Nakla in Save Zarice pa bodo igrali doma: Živila v nedeljo ob 16.30 na Visokem, Sava Zarica pa v Stražišču ob isti uri z Rudarjem iz Trbovelj. • J.K. Konec tedna bodo na slalomski progi v Lillehamerju tudi Slovenci napenjali tetive različnih lokov. Z včerajšnjim uradnim treningom se je v olimpijski vasi Hafjella začelo 11. evropsko prvenstvo v t.i. poljskem lokostrelstvu. Slovenske barve bodo tam zastopali: Vlado in Irena Rosa, Marko Podržaj, Jožica Emeršič, Bernarda Zemljan, Žare Krajne, Maks Murnik, Alojz Mrak, Vlado Sitar in Mladen Melanšek. Selektor je Dejan Bleiwis, kapetan etape pa je Branko Skubic, ki je predviden tudi kot fezerva. Večino stroškov bodo tekmovalci krili sami. Na Norveško Je ekipa odnesla tudi več gradiva za ostale nastopajoče j^prezentance. Prihodnje poletje bo namreč v okolici Gozd Martuljka evropsko in svetovno lokostrelsko prvenstvo. Jutri mednarodna rolkarska tekma v Tržiču NA STARTU ASI TEKA IN BIATLONA Starti tekov bodo med 930 in 11.30 pred tovarno Peko v Tržiču, cilji pa v Lomu. Tržič, 1. septembra - Da tržiška mednarodna tekma na rolkah tudi na tujem nekaj pomeni, potrjuje seznam tekmovalcev. Na startu III. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah bodo zveneča imena svetovnega teka na smučeh in biatlona: ena najboljših tekačic na smučeh na svetu Stcfania Belmondo iz Italije, iz te države pa bodo prišli tudi Alfio Di Gregorio, ki je na rolkarski tekmi premagal slovitega tekača Fauncrja in je bil na zadnji tekmi svetovnega pokala rolkarjev v Ramsuu tretji, in Franco Cordoni. Iz Rusije pridejo znani biatlonci na čelu z olimpijskim zmagovalcem Sergejem Tarasovom. Razen njega pa pridejo Vladimir Dratshew, Nadežda Talanova in Elena Belova. Iz Slovaške prideta biatlonki Martina Jašikova in Sonia Mihokova ter tekačica Hawrančikowa. S Češke pa pride v Tržič znani tekač na smučeh Gunard Hawel. Tržiška tekma bo priložnost za naše tekače in biatlonce. Upajo, da na startu ne bo le biatloncev z domačinko Andrejo Grašičevo na čelu, ampak tudi tekači vključno s Kavalarjem in Lačnovo. Malo je namreč priložnosti, da se naši najboljši doma soočijo s svojimi konkurenti. Starti bodo ob 930, 10,30 in 11,30 pred Pekom, deset minut pred vsakim startom pa bo zapora ceste skozi Tržič do Loma. V Lomu bo veselo. Na rolkah bodo tekmovali gostje, ob treh pa bo slovesna proglasitev rezultatov. Rolkarji bodo tudi popestritev letošnje šuštarske nedelje. • J.Košnjek VABILA, PRIREDITVE Konjske dirke na Brdu - Rejski center Servisa za protokolarne stroritve Brdo prireja to nedeljo, 3. septembra, tradicionalno konjeniško prireditev s šestimi tekmovalnimi točkami. Skupni nagardni sklad za nastope kasačev z različnim zaslužkom je 15.600 DEM. Po tradiciji brezplačne vstopnine za krajane ene izmed sosednjih vasi so tokrat na Brdo vabljeni zlasti krajani Predoselj. Seveda pa bodo na svoj račun prišli tudi vsi drugi ljubitelji kasaškega športa. • V.S. Veteransko prvenstvo v Sebenjah - SK Tržič bo danes, z začetkom ob 16. uri, organizator I. veteranskega prvenstva v smučarskih skokih na skakalnicah s kritično točko 12 in 18 metrov. Po končanem tekmovanju bo Še družabno srečanje. • V.S. 4. gorski tek na Osolnik - ŠD Pungert bo to nedeljo, 3. septembra, organizator 4. gorskega teka na Osolnik. Start bo ob 10. uri pred Klementino, kjer prijave sprejemajo do 9.30 ure. Moški bodo tekli v štirih, ženske pa v dveh starostnih kategorijah. Proga je dolga 4 kilometre, z višinsko razliko 500 metrov. Štartnina je 500 SIT, tekmovalci do 15 leta pa lahko štartajo brez vplačila štartnine. Poskrbljeno bo za praktične nagrade, najboljši pa bodo dobili pokal in medaljo. Po tekmi bo družabno srečanje. Če bo slabo vreme, bo prireditev prestavljena! • V.S. Zaključna prireditev Adidas Streetballa -To soboto in nedeljo se bodo igralci ulične košarke pomerili na dveh turnirjih v Ljubljani. Jutri bo najprej kvalifikacijski turnir, v nedeljo pa bo finalni turnir s svečanim zaključkom. Ljubitelji košarke bodo oba dneva lahko uživali ob opazovanju športnikov in ob zabavnem programu, ki bo potekal med 10. in 22. uro na Trgu republike. • V.S. Juriš na Vršič - TD Kranjska Gora in KK Slovan Rog Franek bosta jutri, 2. septembra, organizatorja XVII. Juriša na Vršič za kolesarje s tekmovalnimi in gorskimi kolesi. Start za vse kategorije bo ob 10. uri pred hotelom Lek v Kranjski Gori. • V.S. Rokometni turnir v Radovljici - Ob praznovanju 500 letnice mesta Radovljice organizirata ŠD Radovljica in RK Špecerija Bled občinski turnir v rokometu. Na igrišču TVD Radovljica bodo nastopile članske ekipe RK Sava Kranj, RK Radovljica Špecerija Bled, RK Šešir in RK Dom Žabnica, naigrišču pri OŠ Radovljica Sa se bodo pomerile kadetske ekipe RK Sava Kranj, RK adovljica Špecerija Bled, RK Šešir in RK Preddvor. Turnir bo na sporedu jutri od 9. do do 13. ure, ko bo na obeh igriščih zadnje srečanje. Ob 14. uri bo podelitev pokalov na igrišču TVD Radovljica. • V.S. Odprto prevenstvo Mojstrane v tenisu -Člani Teniškega kluba Mojstrana bodo od danes do nedelje na igriščih v Mlačci organizirali odprto prvenstvo Mojstrane v tenisu. Finale bo predvidoma v nedeljo ob 17. uri. • J.R. Balinarski spored • V super ligi ekipa Trate jutri gostuje v Kobjeglavi, v I. ligi pa bo v Kranju srečanje med Primskovim in Sitograf Slogo, v Radovljici med Feroles Radovljico in Jesenicami, v Kamniku med Virtusom in Planincem, Huje pa gostujejo v Postojni. Vse tekme se začnejo ob 9. uri. V II. ligi vzhod ekipa Tržiča gosti RLV, Bistrica gostuje v Ljubljani pri Iskri CEO, Tele TV Rogovila pa v Velenju pri Trebehškem. • V.S. hud Danes začenjajo sezono tudi kranjski hokejisti TRIGLAV PRIPRAVLJEN NA VZPON Hokejisti Triglava bodo svojo prvo tekmo na slovenskem ledu v novi sezoni odigrali danes zvečer, ko se bodo na Bledu ob 18.30 uri pomerili s celovškim KAC-era - Okrepitve iz Slovaške letos še močnejše. Kranj, 1. septembra - "Glede na okrepitve iz Slovaške in glede na okrepitve iz domačih klubov, predvsem iz Olimpije, imamo letos najprej cilj igrati v polfinalu, nato pa še v superfinalu slovenskega prvenstva. Koliko je ta cilj realen, pa se bo videlo že po uvodnih dveh srečanjih, saj se bodo naši hokejisti v petek na Bledu pomerili z ekipo KAC-a, jutri, v soboto, ob 19. uri pa bodo igrali še z ekipo Acronija na Jesenicah," je ob prvih domačih nastopih kranjske hokejske ekipe povedal direktor HK Triglav Zdravko Sajovic. Letos so Triglavani začeli z vadbo na ledu že 10. julija na Bledu in tam imeli treninge mesec dni. Takrat so odpotovali na Slovaško, kjer so imeli priprave, odigrali pa so tudi nekaj tekem. Te dni so ponovno na pripravah na Bledu, v ponedeljek pa spet potujejo na Slovaško. "Led v domači dvorani v Kranju pričakujemo konec septembra, ko bodo končane sejemske prireditve. Takrat bomo imeli prijateljsko tekmo z ekipo Zeltwega. Sicer pa se bomo v prvem kolu državnega prvenstva 17. oktobra pomerili z ekipo Acronija na Jesnicah," je povedal Zdravko Sajovic. V klubu so si letošnje cilje, to je igranje v super finalu, zastavili podobno kot pri Olimpiji Hertz, Acroniju Jesenice in Sportini, tako da bo boj za najboljše pozicije gotovo zanimiv tudi za gledalce. Da pa se bo Triglav lahko kosal z ostalimi, pa so se okrepili s kar šestimi tujimi igralci, ki prihajajo iz Slovaške: vratarjem Petrom Pillerjem, napadalci Jurijem Halajem, Josefom Petho in Antonim Bartanusom ter branilcema Milošem Rehakom in Ladislavom Bačo. Bača in Piller sta se na kranjskm ledu izkazala že lani, še več pa v klubu pričakujejo od člana olimpijske reprezentance Slovaške Josefa Pethe in v lanski sezoni najboljšega igralca Slovana Miloša Rehaka. Poleg tujcev pa bo ekipo Triglava letos sestavljajo malce spremenjeno domače moštvo vratar Aleš Zalokar, branilci Borut Potočnik, Nace Kavec, David Maček, Miha Šoba in Borut Košenina ter napadalci Boštjan Omerzel, Mare Kumar, Aleš Lešnjak, Gorazd Drinovec (kapetan ekipe), Jože Praznik, Primož Križnar, Miha Palovšnik, Boris Oven, Mark Zupančič, Sebastijan Kozjek in Mitja Kern. H K Triglav in mesto Kranj bosta tudi kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva skupine C za člane, ki bo pn nas konec marca. • V.Stanovnik KANADČANI SPET UČINKOVITI Jesenice, 1. septembra - Hokejisti Acronija Jesenic so v pripravi na zečetek letošnje alpske lige v torek v domači dvorani odigrali še eno prijateljsko srečanje. V Podmežaklji je gostovala ekipa VS Beljaka, po lepi in zanimivi tekmi pa sta se moštvi razšli z rezultatom 4:4 (1:1, 1:1, 2:2). Za Jesenične je mrežo dvakrat zatresel Flanagan, enkrat Sašo Pretnar in enkrat Andrej Razinger, pri podajah pa je bil najučinkovitejši Laplante.Včeraj so Jeseničani na povratni tekmi gostovali v Beljaku, v soboto pa se bodo ob 19. uri doma srečali z ekipo Triglava. • V.S. mm moto Sport «smrn:: TOMAŽ JEMC SPET POKAZAL ZOBE Bjeski avtomobilski dirkač Tomaž Jemc, sicer član kranjskega Mazda Y.C.C. Proton Teama je z odlično vožnjo zmagal na gorski cestnohitrostni dirki na Gorjancih. To je že njegova druga letošnja zmaga na gorskih dirkah, prevzel pa je tudi vodstvo v skupnem seštevku za državno prvenstvo. Jemc bo nastopil ta konec tedna na gorski dirki na hrvaškem Sljemenu, od Gorenjcev pa se mu bosta pridružila še Bojan Turk z mazdo in Miroslav Grad v pokalnem tekmovanju peugeot 106. • M.G. Obilna Cerkno In Koiarkaikl klub Cerkno vabita na ŠPORTNO HUMANITARNO PRIREDITEV ULIČNA KOŠARKA CERKN V SOBOTO, 2. SEPTEMBRA 1995 PROGRAM ob 10. uri: Začetek tekmovanja v street ball-u (ulični košarki) pred HOTELOM CERKNO ob 11. uri: Pogovor z miss Slovenije Janjo Zupan, atletinjo Brigito Bukovec, nogometašem Srećkom Katancem, svetovenim prvakom v veslanju Iztokom čopom, pevcem Tomažem Domiceljem in drugimi gosti ob 12. uri: MOPED SHOW ob 12.30 uri: Tekma v malem nogometu pred OŠ Cerkno med žensko ekipo državnih prvakinj v nogometu iz Ljubljane in ekipo politikov (MARJAN PODOBNIK, JANEZ JANŠA, JANEZ KOCJANČIČ in IGOR BAVČAR...) ob 14. uri: PRED HOTELOM CERKNO bo v otroškem programu nastopila mlada pevka MANJA ŠALAMUN. Možnost za jahanje konjev. BOGAT SRECE-LOV! Med tekmovanjem v košarki igra skupina The Sausages. ob 17. uri: Zaključek tekmovanja in nastop PIHALNEGA ORKESTRA ETA CERKNO. Za večerno zabavo in razvedrilo bo igral narodnozabavni ansambel BLEGOŠ ČISTI PRIHODEK NAMENJAMO FUNDACIJI ANA, KI ŠTIPENDIRA NADARJENE OTROKE IZ REVNEJŠIH DRUŽIN. KOMENTAR Marionete v nevarni igri Al ar ko Jenšterle, zunanji sodelavec Sestanek slo-venskega obrambnega ministra Jelka Kacina z njegovim hrvaškim kolegom Gojkom Šušakom z vsakim dnem postaja bolj problematičen, saj naj bi šlo za zelo neusklajeno akcijo. Premier dr. Janez Drnovšek mu je namreč poslal pismo, v katerem naj bi med drugim zapisal, da mu ni dal soglasja za čestitko, ki jo je Kacin hrvaški strani v imenu slovenske vlade izrazil po končani akciji Nevihta. Minister Kacin je Slovenijo res postavil v neprijeten položaj, saj se je s hrvaškim obrambnim ministrom srečal prav v času, ko svetovni mediji o Hrvaški ne pišejo z naklonjenostjo. V tujih časopisih je na primer mogoče zaslediti mnenja, da je po Nevihti zdaj Hrvaška celo etnično čistejša od Slovenije, kar seveda našim sosedom ni v prid. Toda ob premierjevi reakciji se je vendarle treba vprašati, če naš obrambni minister vse skupaj res dela po svoje, ali pa le posluša vojaško močnejše arlave, ki ie od nekdaj kreirajo svetovno politiko. Slovenska obrambna politika je vse bolj navezana-na na Nato in kot taka pod močnim severnoameriškim vplivom. V našem obrambnem ministrstvu naj bi bilo kar nekaj ameriških častni- kov, na omenjeno navezanost pa najlepše kaie tudi sodelovanje enote slovenske vojske na vaji Cooperative Nugget 95 v Luisiani. Vojaki so bili ob prihodu v domovino polni besed o svojih uspehih. Med drugim so povedali, kako so več kot primerljivi z drugimi driavami članicami Partnerstva za mir kakor tudi s članicami Nata. Toda vloga, ki so jo Američani na vaji dodelili našim vojakom, je bila na moč zanimiva. Sodelovali so predvsem v urjenju postopkov iz spremstva konvojev, zavarovanju razdelitvenih prostorov, reakcijah na medije, boju proti ostrostrelcem, terorističnim napadom, pri postavitvi začasnega zbirnega centra itd. Vse to torej, kar je na moč aktualno v naši neposredni okolici, kjer divja vojna. Ameriška računica je preprosta. Območje Balkana ni v njihovem neposrednem interesu, tako kot so to na primer Karibi, Srednja Amerika ali Irak, kjer stvari na hitro in temeljito urejajo s svojo vojsko. Vendar se Balkanu in Evropi niti slučajno ne mislijo odreči. Zato so zanj izbrali primernejšo taktiko, s katero si ne maiejo rok, scenarij pa je vendarle njihovo delo. Tako je bilo z akcijo Nevihta, za katero so Hrvatom prižgali zeleno luč in jim poslali nekaj inštruktorjev, potem pa so naši sosedje s svojimi vojaki opravili vse potrebno in vzpostavili stanje, kakršnega so si ie prej zamislili v Washingtonu. In morda je bila v scenariju po Nevihti predvidena tudi določena legitimizacija ofenzive s strani obrambnega ministra sosednje driave, ki je moral hiteti v Split, zato da so nato lahko Hrvati njegov obisk zmanipulirali do konca. In ker je ravno Kacin pri nas znan kot politik, ki najbolje obvlada manipulacije ter nastop pred mediji, je bil to zanj toliko večji poraz. Hrvaški časopisi so na prvih straneh z velikimi črkami pisali o najavljenem slovens-ko-hrvaškem vojaškem sodelovanju, njihov obrambni minister Gojko Šušak pa je Kacinovo dopustovanje na Hvaru še označil za najboljši dokaz, da je hrvaško morje popolnoma varno. Hrvaški je po Nevihti močno zrasla samozavest, predvsem zaradi tega, ker se zdaj zaveda očitne opore, ki jo ima v ameriški politiki. Zaradi tega že najavlja čiščenje drugih področij države, po tem pa verjetno pride na vrsto urejanje spornih mejnih točk s Slovenijo. Hrvati so argumente politike zamenjali Z vojaško močjo, naše politike pa že v naprej izkoriščajo za svojo lastno promocijo in jim s tem dajejo vedeti, kako jih imajo le za marionete v svoji igri, za katero pa so scenarij napisali na drugem koncu sveta. Na vzhodu je sonce zašlo Janez. F*oštralc, puh lic is t Božja ilegala (17) je - kljub polletnemu premoru v letu osvoboditve, konca II. svetovne vojne, ko v Sloveniji še vedno ne vemo ali je tedaj, pred 50 leti bila osvoboditev našega naroda izpod fašističnega (nacističnega) škornja res osvoboditev ali le nadaljevanje drugačnega terorja, ki mu je nadaljnih 50 let krojil usodo komunizem, zaznamovan s krvavo revolucijo - kljub vsemu samo nadaljevanje te povedanega, ie znanega in zapisanega v vseh zgodovinskih knjigah, v lici zavesti iivih, za prihodnost. Kot spomin in opomin. Ko se še vedno hoče drugače pisati zgodovino, dejstva se hoče sprevračati. Zakaj in kdo? Jutri bo minilo 50 let, kar je Japonska podpisala brezpogojno kapitulacijo (čeprav se je vdala že 15. avgusta) in se po dveh atomskih bombah odrekla vpričo ameriških generalov ne le svoji trenutni nemoči v "živi sili", ki so jo zavezniki zoper trojno os porazili še v zadnjih zakotjih daljnega vzhoda, ampak tudi - in kar je še posebej pomenljivo - v vsej svoji nacionalni samo/bitnosti. Bila je povsem na tleh - celo Atila se je usmilil Rima - ne le vojaško poražena, bila je ponižana v svojem "samurajstvu", svojem imperialnem izolacionizmu v svojem religioznem sestavu. Cesar Hirohito se je moral odreči svojemu božanskemu izvoru. Evropejcem je takšno dejanje težko umljivo. Zlasti, če ne poznajo zgodovine svoje (evropske) filozofije, poistovetenja s teologijo in družbenim i ureditvami in pridobitvami "tehničnih" znanosti ter končne (a ne dokončne) kompromisne rešitve, da je namreč vse še odprto, nerazrešeno, vsemol-no. Status quo. Nekakšno meddobje, nekakšna stagnacija; izziv. Recite Slovencu, da ga ni Boga razen Boga. Recite mu, da ga ni, pa se bo uprl trdeč, da ga je srečal in da mu je povedal kup neumnosti, priročnih za vsakdanjo uporabo ali v všečnost trnenutne drul-benopolitične situacije. Japonski Bog je postal človek, ki mu je sicer bilo prizanešeno in mu ni bilo potrebno podpisati prej imenovane dokončne in brezpogojne kapitulacije, a kako so se počutili Japonci, po Hiro-šimi se je pokazala "fiziološka" plat, ko jim je boga zamenjal neizprosni in post-avljaški model "zahodnjaške" civilizacije in temu pripadajoča druibena, socialnopolitič-n a preobrazba. Z gospodarstvom vred. In skoraj po petindvajsetih (23) letih je Kavabata prejel Nobelovo nagrado za svoj roman (ki smo ga vendar Slovenci imeli Že tri leta prej prevedenega - pa četudi v nereprezentančni obliki: Tisoč žerjavov) in prav toliko let je bilo potrebno, po vseh fotografskih špi-jonažah najbolj enostavnih pročeljih "evropskega in ameriškega" sijaja, da je de-iela vzhajajočega sonca postala velesila na vseh področjih. Celo v demokraciji. Vladna stranka stalnica v političnem iivljenju: liberalna demokracija. Ob tivem cesarju, ki ni bil več bog oz. je bil bivši bog, ki je "služil" spravi za prihodnost. Za sedanjost in apetite zmagovalcev. In še vedno kot simbol. Kot da bi bilo rečeno, da je Bog mrtev.In resnično, kakšna je razlika zaključka tiste vojne, ki jo bo naša naslednja generacija že povsem imela za zgodovino, kot se je dolivlja-la v Evropi ali na daljnem Vzhodu? Ali so jo doživljali zmagovalci in poraženci? In česa se je kdo naučil iz izkušenj, krvavih in obvezujočih pred Zgodovino? Potomec neboga, zdajšnji cesar Japosnke in predsednik vlade sta se opravičila za zlo, ki so ga Japonci v povezavi z Nemci in Italijani povzročili svetu. Nemci so to storili že zdavnaj, Italijani pa se še vedno vedejo, kakor da jih ni bilo zraven. In demokracija, kakor jo danes poznamo, je nastala prav na ruševinah tako japonskih kot nemških mest (Rim je bil obvarovan). Pa tudi naših jam in brezen, (dalje prihodnjič) Voljo, samo voljo morate imeti, pa ho šlo! USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ste že kdaj sloneli naslonjeni s komolci na mizo, in si govorili: le zakaj se je moralo to zgoditi prav meni? Angelca Tavčar bi se tako lahko velikokrat spraševala, pa pravi, da ji ne bi kaj prida koristilo. Le tisto, najlepše, kar ima, upanje, bi ji splahnelo in potem bi se lahko v resnici Zgodilo marsikaj... "Pri dvajsetih sem se poročila," je začela s svojim pripovedovanjem Angelca in se pri tem udobno namestila na kavču v kuhinji. Previdno in skorajda nehote je naravnala nogi, da bi ji ne povzročali kakšnih dodatnih bolečin. "Že kmalu po poroki sem zbolela. Na pljučih. Rekli so, da imam odprto tuberkulozo. Nisem kaj dosti spraševala, zakaj, toda dali so mi vedeti, da se je to morda zgodilo tudi zato, ker sem bila podhranjena, pa zaradi težkega livljenja. Doma je jokal otrok, jaz pa sem morala oditi v bolnišnico. Nič ni pomagalo prositi, niti tarnati. Stisnila sem drobno štručko k sebi in potem so se bolnišnična vrata za menoj zaprla za celih 13 mesecev. Ne morem povedati, kako mije bilo hudo... Doma otork... stalno sem premišljevala, kaj počne brez mene, kako ga negujejo, kakšna velika punca bo le, ko jo bom spet videla... Hude so bile noči, ko sem zaspala z mislimi nanjo. Čas v bolnišnici pa je tekel tako počasi... Ko so mi končno povedali, da sem zdrava, sem skoraj poletela proti domu. V meni je vse igralo od sreče in samo to sem si predstavljala, kako bom objela svojo deklico. Toda, ko sem jo zagledala, majhno, drobno, s črnim šopom las, ko je sedela na tleh, me je stisnilo pri srcu. Otrok seje obrnil proč in v očeh sem mu prebrala strah. Seveda, saj se me ni niti spominjala več... Toda bilo mi je, kot bi me nekdo zagrabil za srce in mi ga hotel iztrgati..." Mrak se je le pritihotapil v kuhinjo. Sedeli sva v temi in bili sva nekaj časa tiho. Telko je pripovedovati, ko postane bolečina pretelka. "No, bo le," se je čez nekaj trenutkov Angelca ponovno nasmehnila. "Veš, saj sem bila vse livljenje navajena, da sem se morala ubadati s kriti in telavami. Doma smo bili revni, bilo nas je 10 otrok in le oče je k hiši prinašal zaslulek. Bil je strehar in je popravljal naokoli slamnate strehe. Pa še po drugih bregovih smo grabili seno, ker je bila doma le bajta. Malenski Vrh, kjer sem odraščala, mi je še danes zelo pri srcu. Tudi v šolo sem hodila tam. Spominjam se, da sem nekoč prišla v šolo brez naloge, pa mi je učiteljica ukazala, naj jo naredim po pouku. Toda sošolci so mi potem zabičali, da ne smem oditi domov, dokler mi ona tega ne reče. In tako sem tdela pod klopjo vse do večera, dokler ni prišla pome mama in potem se je učiteljica samo kritala, ko je videla, kako sem "ubogala"." Ste se doma med seboj dobro razumeli? "Zelo. Radi smo se imeli. Toda kaj, ko smo morali drug za drugim oditi slutit. Med vojno sem ostala sama doma in sem pomagala staršem kolikor sem le lahko. Oče se je še nekaj ponesrečil in ker ni znal ne brati in ne pisati, sem morala še po teh opravkih sama. Spotoma sem iz trgovine v Poljanah prinašala fasngo". Celo uro sem rabila do doma in s tisto telo na hrbtu! Ampak v trgovini so me zmeraj vprašali le to, če imam denar, da jim plačam, nič drugega jih ni zanimalo." Angelca je imela telko livljenje. Vmes je bilo tudi zelo veliko lepih trenutkov: ko so se rojevali otroci, ko so prihajali k hiši zetje in potem vnuki. Zanje bi dala vse, kar ima, tako so ji pri srcu. "Ne vem, kako to, da se me je prijela vsaka bolezen, kije v tistem trenutku "zašpancirala" mimo mene," se je Angelca malo pohecala. "Ko sem rodila drugega otroka, se je tuberkuloza spet ponovila. Mislila sem, da se mi bo zmešalo, ko sem ponovno morala v bolnišnico. Otroka sta vzeli v varstvo tašča in mama, meni pa ni preostalo drugega, kot da se pozdravim. Sedaj sem jokala za dvema in v bolnišnici so mi rekli, da z zdravljenjem ne bo nič, če ne bom prenehala. In res je malo pomagalo, ko sem se posvetila pletenju. Vsaj čas je hitreje mineval. Potem sem se vrnila domov in spet se je bilo treba navaditi na domače okolje. Ponovno je bilo treba pridobiti otroka, se jima posvetiti in vsaj malo nadoknaditi izgubljene mesece. Vsako prosto minuto sem preživela ob svojih hčerkah in jima dajala vse, kar se je v trenutkih odsotnosti nakopičilo v meni. Kako sem ju imela rada! Toda bolezen me ni izpustila iz svojih krempljev, ne morem drugače reči. Čez čas sem zbolela za trebušno slinavko, zlomila sem hrbtenico,da sem bila dolgo časa hroma, potem je sledila operacija na nogah, kjer so mi vstavili umetna kolena, doživela sem možgansko kap, na telodcu sem "fasala" rano, malo tudi zaradi zdravil, ki sem jih morala kar naprej jesti, in ne bodi vrag, nekoč je bilo nekaj narobe še z jetri, z ledvicami, od nekod se je pojavil še ta presneti lolč ... danes, ko je najhuje le za menoj, se "ubadam" še s takima malenkostima kot sta povišan holesterol in astma... No, saj niti ni tako hudo, da bi lahko kaj "jamrala"..." Angelca je na oči "pozabila". Vnele so se ji in bile so otekle in rdeče. Bolele so jo in soseda vsak dan prihaja, da ji daje zdravila. Toda ta neprijetnost se ji ni zdela niti toliko pomembna, da bi jo omenila. "Ko bi ti vedela, koliko imam volje, da vse to prelivljam in da se veselim vsakega novega dne!" je nenadoma Angelca vskliknila in se nasmejala. Tako od srca in z iskricami v očeh. Saj človek v Iivljenju vse premaga, če le hoče, veš. Zmeraj je treba upati, da bo jutri bolje, in potem se nekoč res zgodi tako. Če se. samo spomnim na tista leta, ko sem mesece in mesece prelelala po bolnišnicah! Otroci so bili v varstvu starih mam, najmlajše- ga sem nekoč imela celo v Dečjem domu v Ljubljani. Saj bi se mi lahko zmešalo, če bi obupala! Vse je minilo, čez nekaj časa smo bili spet skupaj in takrat sem zanje naredila vse, da so vsaj malo pozabili na mojo odsotnost." Kaj pa mol, vam je stal ob strani? Za trenutek je umolknila, kot da ne bi vedela, kaj naj mi odgovori. "Saj je bil dober, veliko mi je pomagal, toda kaj... no, ja, pil ga je rad, takrat pa... Sedaj sem le 17 let vdova..." Nisem je več spraševala. Vsak človek nosi v sebi bolečine in srkivnosti, po katerih ne smemo brskati in jih razkrivati. Kje so le tisti časi, ko sem morala oditi slutit! Stara sem bila le 13 let. Odhajala sem in se spet vračala domov. Bila sem pestma, dokler se nisem zaposlila v tovarni. Saj nisem samo pazila otrok, delati sem morala še vse drugo, kar so mi ukazali. Mojim vnukom tega ne bo treba početi. Pridejo k meni, ti moji sončki, in mi prinesejo veselje in srečo. Ne vem, kaj bi brez njih! Moji otroci me svarijo, da jih preveč razvajam, toda ne morem si pomagati, ko sem pa tako navezana nanje. Tudi oni me imajo rad. Zmeraj mi pomagajo pri pospravljanju, kuhanju, skočijo mi v trgovino in delajo mi drulbo. To pa je tudi nekaj vredno!" Živite v bloku, vas sosedje kdaj obiščejo? Angelca je prikimala. "Dobre sosede imam. Zmeraj me povprašajo, če mi lahko kaj pomagajo in vesela sem, da se tako dobro razumemo." Česa se še radi spominjate? "Avstralije. Ne boš verjela, tudi tam sem ie bila... malo prej, preden sem bila operirana na kolenih. Pa je rekel moj nečak, Angelca, ti kar pridi, bomo te poskrbeli zate. In so res. Na letalo so me prišli iskat z vozičkom in potem so skrbeli zame, da je bilo veselje. Ja, tudi Avstralije ne bom nikoli pozabila!" In potem, ko je spet začela pripovedovati zgodbe o svojih vnukih, je pozabila na čas, ki je počasi drsel mimo. Gledala sem jo in premišljevala, le od kje lahko človek jemlje toliko volje in poguma, da se upira usodi, ki zna biti včasih tako kruta in brezsrčna. Kako zberemo toliko moči, da ne obupamo, da se ne vdamo, da ne omagamo? Kot da bi vedela, kaj se mi mota po glavi, mi je ob slovesu zaklicala: "Ne pozabi zapisati, da moramo imeti le voljo, veliko volje, pa vse gre naprej." In sem zapisala. Voljo, ljudje, samo voljo morate imeti, pa bo! Če ne verjamete, obiščite kdaj "mojo" Angel- PREJELI SMO Jemo meso do smrti izmučenih živali... Minila so že leta, ko sem pod to isto rubriko ožigosal delavca klavnice Bohinjske Bistrice, ki je z nasiljem hotel obvladati privezano junico, da bi jo spravil na kolena. Ne dolgo za tem sem zvedel, da je bila na istem mestu na zverinski način ubita mlada kravica itd. "Herojstvo" delavcev te klavnice se nadaljuje, saj z živimi bitji namipulirajo na vse mogoče načine. Mučeniš-ka pot ni neskončno dolga. tako sem 25. julija letos iz bližnjega kampa Danica, celo preko nogometnega igrišča slišal obupno grozljivo cviljenje prašičev, ki je prihajalo iz smeri klavnice. Ker tudi nihče od športnikov nogometašev z bližnjega igrišča ni trznil oz. reagiral, predpostavljam, da so na kaj takega ie navajeni, ker naj bi bilo v klavnici mučenje živine že ustaljena praksa. Pohitel sem na kraj zločina, kjer se je na nekakšnem nizkem vozu z ograjo tlačilo \eč prašičev. Voz (prikolica?) )e bil nagnjen 20 - 25 stopinj, tako da so živali stiskale ena drugo oziroma pritiskale druga na drugo. Sonce je pripekalo in barometer je kazal + 29 stopinj. Delavci so začeli z razkladanjem: Z jekleno zanko so prašiča zvezali za zadnjo nogo in ga vlekli po ok. 8 metrov dolgi betonski stezi in to z jekleno lico (vrvjo?) na vitel (z e}*ktriko?!), potem ga z isto )ekleno žico dvignili kakšen nteter v višino, seveda še Vedno obešenega prašiča za eno nogo v zanki. Za bralce naj ponazorim, da je vleka enaka tisti v gozdovih za vlačenje hlodovine v gozdovih!!! "Storitev" klavniškega delavca, ki je kazal užitek pri opravljanju svojega posla, je bila malomarna in površna. Z električnimi kleščami, s katerimi naj bi bila žival takoj ornrtvičena, delavec ni oprali strokovno (verjetno niti pri naslednjih) in žival se je v s*nrtnem boju obupno mučita- Delavci se za moje glasne intervencije niso zmenili in svoj posel nadaljevali s ciničnimi grimasami in sadizmom. Med tem je na vozu obležala še ena obnemogla žival Od dolge poti (prašiče enkrat na teden dovažajo iz prekmurskega območja v Boh. Bistr.) je bila žival zdelana od vročine ali pa je bila celo organsko poškodovana. Brez Pomisleka jo je vodja delav-°ev s težkim čevljem zločinsko obdelal, obrcal, kar sem s kričanjem nameraval prepre-cfti. Od suroveia pa sem dobil galantno ponudbo, če naj morda prašiča v naročju nese v klavnico! Prišel je veterinarski inspektor, kateremu sem očital, da njihova naloga ni zgolj skrb za neoporečnost mesa temveč prvenstveno ravnanje Z Živimi živalmi zlasti ko gre Za trpinčenje. Resignirano mi )e odgovoril, da se tu ne da storiti nič. Sprašujem odgovorne in vso kulturno javnost: kaj pa Klavzule EGS-ja, po katerih edinole smejo klati slovenske Klavnice? Gospod Školjč, Vi, ki ste ocenjeni za fundamentalista, boste že končno poskrbeli, da bo sprejet zakon proti mučenju živali, ki je ie eno leto dni v klopeh državnega parlamenta. Stane Žmitek, Ljubljana Ministru za okolje in prostor Republike Slovenije Kot povzemam iz nekaterih sredstev javnega obveščanja ste imeli tiskovno konferenco pod naslovom: "Začenja se boj za vodne vire" in podnaslovom: "da gre za skrit boj za vodne vire in za odločitev, ali bo na njih samopostrežba ali ne". Mislim, da je šlo na konferenci za odvračanje očitkov, ki so bili zadnje čase uperjeni na vaše ministrstvo zaradi počasnih, pomanjkljivih in nezakonitih postopkov vaših ljudi pri izdajanju dovoljenj za gradnjo malih hidroelektrarn. Mislim, da bi bilo bolje, če bi konferenca izzvenela kot poziv graditeljem malih hidroelektrarn na sodelovanje k reševanju odprtih vprašanj kot pa kot konfrontacija z njimi. Vaš moto na konferenci bi moral biti, kako čimbolj smiselno oziroma racionalno izkoristiti vodna bogastva, ki jih premore Slovenija. Boj za vodne vire ni potreben, saj nam jih nihče ne jemlje ali ogroža, mogoče sušna obdobja, proti njim smo pa tako brez moči in pa tisti, ki brezobzirno črpajo vodo za namakanje in jo s tem spuščajo v izhlapevanje, ne glede na to, ali v strugi ostaja še kaj vode ali nič. Imetniki malih pa tudi velikih hidroelektrarn in podobni uporabniki vode ne zadržujejo vode, ampak jo po izkoriščanju v pogonske namene spuščajo naprej drugemu uporabniku. Če pa obstojajo taki lastniki malih hidroelektrarn, ki ne gledajo, da bi tudi v matičnih strugah tekel biološki minimum vode, jih je treba kazensko preganjati. Če pa jemljejo vodo drugim upravičencem, je pa možno proti njim uvesti postopke na podlagi zakonov o vodah, varstvu okolja in obligacijskih razmerjih ali pa zahtevati od njih povračilo škode. Polemike, ki se zadnje čase odvijajo v časopisih okrog izdajanja soglasij ali koncesij kot tudi odločba ustavnega sodišča v primeru Peme, postavljena vprašanja predsednika Slovenske nacionalne desnice in predlaganje sprememb zakona o varstvu okolja kažejo na to, da obstoječa zakonodaja, kot je zakon o vodah, zakon o varstvu okolja ne odgovarjajo stvarnosti. Po mojem mišljenju bi se morali za izdajo dovoljenja uporabljati naslednji zakoni za pridobitev lokacije, za gradbeno dovoljenje, zakona o varstvu okolja in zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine le v toliko, kolikor bi z nameravano gradnjo posegali v njihova določila. Podeljevanje koncesij bi moralo biti urejeno s posebnim zakonom, ki bi moral biti v skladu s 70. členom Ustave Republike Slovenije. Ta člen je namreč razumeti tako, da se nanaša na vsa javna dobra in naravna bogastva. Zakon o koncesijah bi moral med drugim urejati, kdaj tistim graditeljem vodnih objektov, hidroelektrarn, ribogojnic, ki bodo na teh objektih uporabljali vodo v pridobit-niške namene in do vlaganja zahteve za lokacijsko, oziroma gradbeno dovoljenje niso imeli podedovanih ali stoletnih vodnih pravic podeliti koncesijo, to je pred ali po zaključku gradnje, v kolikem času koncesija zapade, če graditelj ne ustreže njenim in mogoče tudi drugim gradbenim pogojem. Urediti vprašanje podeljevanj koncesij tistim, ki imajo podedovane ali stoletne vodne pravice. Kako zagotoviti pravno varnost ob preteku veljavnosti podeljene koncesije, kako obravnavati veljavnost podeljenih koncesij tistim koncesio-narjem s podedovanimi vodnimi pravicami,ali se jim z določitivjo veljavnosti koncesije tudi omeji podedovana vodna pravica, kar menim, da bi bilo protiustavno, ker bi jim bile z zakonom odvzete pridobljene pravice. Zakon o koncesijah pa tudi zakon o vodah bi morala imeti določila, da se pri podeljevanju koncesij oziroma vodnogospodarskih soglasij za namakanje upoštevajo obstoječe pravne ureditve pač na tistih vodotokih, na katerih se to podeljuje. Nadalje bi moral tudi imeti določilo, kdo je dolžan povrniti škodo, država ali koncesionar tistemu, ki bi utrpel škodo zaradi zmanjšanja ali odvzema vodne moči, ker se pri izdaji koncesije ali vodnogospodarskega soglasja niso upoštevale njegove pravice. V zakonu o koncesijah bi moralo biti tudi urejeno določanje vodnih prispevkov in kdo jih je dolžan plačevati in ali je lahko nekdo, ki je na novo zgradil hidroelektrarno, nekaj časa oproščen plačila tega prispevka. Tu mislim zaradi spodbujanja gradnje takih elektrarn in krepitve obrambne moči naše države. Vodne prispevke bi morali po mojem plačevati tudi tisti, ki dobijo vodnogospodarska soglasja za namakanje, dovoljenja za zasneževanja in tudi gospodinjstva. Vsi bi morali biti pravično obremenjeni. Pri določanju višine vodnega prispevka bi se moralo upoštevati, da pri tistih, ki uporabljajo vodo v pogonske namene po izkoriščanju vodne moči odteka dalje k drugemu uporabniku in ima zato lahko država pri vsakem uporabniku korist, dočim pri tistih, ki črpajo vodo za namakanje, gospodinjske namene, zasneževanje ima lahko država samo enkratno korist. Ko sem že pri uporabi vode za namakanje, bi vprašal naše kmete, zakaj se ne prilagajajo naravnemu načinu namakanja, to je v nočnem času, ko ne pripeka vročina. Kmetje, ki so zainteresirani za namakanje, bi to tudi lahko počeli med dvaindvajseto uro zvečer in četrto jutranjo uro. Po četrti uri bi se morala nabirati voda za obratovanje hidroelektrarn po šesti uri, ko se v večini podjetij začenja delovni čas. Ponoči razpršena voda na rastline do jutra ne izhlapi, kar se vidi na jutranji rosi. Če bi črpalke na motroni pogon z notranjim izgorevanjem povzročale prevelik hrup glede na uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, bi jih morali koristni-ki črpalk preurediti na električni pogon ali zamenjati s temi. Na tiskovni konferenci ste najavili, da se začenja boj za vodne vire. Žal nisem še nikjer zasledil nacionalnega programa kako to izvajati. Nisem še nikjer zasledil študije, v kakšne namene je uporaba vodnega bogastva smotrnejša ali racionalnejša. Konkretno ali v energetske namene ali v druge namene, ki slabijo energetsko moč. Nacionalni program o namakanju bi se morali podrejati nacionalnemu programu o uporabi vodnega bogastva. Društvo graditeljev malih hidroelektrarn se pritožuje zar-a d i počasnosti, pomanjkljivosti in nezakonitosti postopkov vaših ljudi. Žal je temu večkrat res tako. To, kar so oni skušali, sem tudi jaz. Dvakrat sem pisal vašemu ministrstvu, naj mi pošlje izpisek iz vodne knjige. Na vlogi nisem dobil nobenega odgovora. Enak molk sem doživljal tudi v dveh drugih postopkih,zaradi česar sem v enem primeru sam sprožil upravni spor pri Vrhovnem sodišču, v drugem primeru sem pa naredil predlog na Državno tožilstvo republike Slovenije, naj pri Vrhovnem sodišču RS sprožijo uporovni spor zaradi kršenja zakonitosti postopka. Glejte v spis št. 355-01-11/93. Jaz njihova opozorila in pritožbe popolnoma razumem, vam pa svetujem, da greste v pogovore z njimi in na ta način poskušate odpraviti razlike med vami in njimi. Gospod minister, ko že pišem o vodi, bi povedal še misel, ki jo je zapisal profesor na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Stojan Cigoj v Obligacijah, 1976, stran 186: "Nemoralno in zato nedopustno je dejanje Zgornjega vodnega upravičenca, ki jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravičenu". Sam bi dodal k temu: "Še bolj nemoralno je, kdor taka dejanja dopušča. Prva misel naj velja tistim egoistom, ki gledajo samo na sebe. Druga misel za vas ne bo veljala, dokler se boste držali tistega, kar je bil DVODNEVNI FESTIVAL ZABAVE V ŠKOFJI LOKI PRIREDITVENI PROSTOR KAMNITNIK (prostor bivše vojašnice) OD ZABAVE SE ZVRTI Program prireditve JUTRI, sobota, 2. 9. 1995 od 10. ure dalje: bungv jumping, turistično jahanje, vožnja z otroškimi avtomobilčki, gostinska ponudba za otroke in odrasle od 11. ure dalje: bogat srečelov od 15. ure dalje: panoramski dvig z velikim balonom ob 17. uri: otroški ŽIV-ŽAV (otroška karavana, čarovnik, plesna šola BOLERO, plesna skupina Vročica) ob 18. uri: otroški DISCO in KARAOKE ob 19.30 uri: MODNA REVIJA z MISS SLOVENIJE ob 21. uri: PLAVA TRAVA ZABORAVA ob 23. uri: žrebanje vstopnic za bogato nagrado ob 23.30 uri: OGNJEMET s Kamnitnika POJUTRIŠNJEM, nedelja, 3. 9. 1995 od 10. ure dalje: bungv jumping, turistično jahanje, vožnja z otroškimi avtomobilčki, gostinska ponudba za otroke in odrasle ob 10.30 ure dalje: nastop Pihalnega orkestra škofja Loka od 11. ure dalje: bogat srečelov od 11. ure dalje: modelarski klub - predstavitev modelov od 15. ure dalje: panoramski dvig z velikim balonom od 15. ure dalje: narodno zabavni ansambel: GLAS SLOVENIJE od 19. ure dalje: DIXILAND BAN D iz Kranja ob 21. uri: žrebanje vstopnic za bogato nagrado moto vaše tiskovne konference. In, naj še to povem v zvezi z vašo tiskovno konferenco. Vi pravite: "Začenja se. boj za vodne vire." V 10. členu, drugi odstavek Statuta mestne občine Kranj pa piše: "Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge", točka 6. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov itd. Ali se tu dejavnosti države in občine dopolnjujeta ali izključujeta. Kakšne so pristojnosti enega in drugega na tem področju? Jože Dolhar, Brdski mlin, Predoslje 21, Kranj TRGOVINA Tavčarjeva 29, Kranj Tel.:(064) 221-740 JT PRI NAS NAJDETE NAJBOLJŠE: kvalitetno metrsko blago otroško kolekcijo FRUIT OF THE LOOM bunde po ugodnih cenah in še mnogo drugega za otroke od 0 do 16 let. Odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. OBČINA ŽELEZNIKI OBVESTILO Prebivalce naselja Dolenja vas obveščamo, da bo 17.9.1995 na podlagi sklepa zbora krajanov naselja Dolenja vas z dne 14.1. 1995 in 7. člena statuta občine Železniki REFERENDUM ZA USTANOVITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJA VAS 1. člen Referendum za ustanovitev krajevne skupnosti naselja Dolenja vas se opravi v nedeljo, 17.9.1995. 2. člen Z dnem razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravilo referenduma se šteje 18. 9. 1995. 3. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in z glasovnicami. Na glasovnicah je naslednje besedilo: OBČINA ŽELEZNIKI Na podlagi zbora krajanov naselja Dolenja vas se odločamo za svojo krajevno skupnost, ki se bo imenovala: KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi krajevna skupnost Dolenja vas ZA PROTI pečat Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži "ZA", če se strinja z ustanovitvijo krajevne skupnosti Dolenja vas, oziroma "PROTI", če se z ustanovitvijo krajevne skupnosti Dolenja vas ne strinja. 4. člen Za izvedbo referenduma skrbi občinska volilna komisija in volilni odbor naselja Dolenja vas. Številka: 1286 Železniki, 31. 9.1995 Župan: Lojze Čutar KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL: 326-995 OTROŠKE BUNDE 2 - 6 LET OTROŠKE BUNDE 8 -14 LET MOŠKE IN ŽENSKE B UNDE MOŠKE IN ŽENSKE PUHOVKE MOŠKI IN ŽENSKI TERMOVELUR jJtpSJT BOMBAŽNI PULOVERJI ZA MLADE ^jatU^ CHIMSEE, BRUNOTTI ^EiiUŽtfr BOMBAŽNI PULOVERJI ZA MLADE o oŠ wX >N O w K. WI ' ' po o SONY DENON ONKYO ALTEC LANSING MBOUART MTX STREET VVIRES BANDRIDGE TECHNICS JVC PIONEER BLAUPUNKT HITACHI GRUNDIG PHILIPS O p m O d NOVO V KRANJU OD 1 AVGUSTA DALJE KRANJ, Ljubljanska C. 1a, tel.: 064/ 225-531 ZA HOTELOM JELEN Del. ia»: od 9. do 13. ur« in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OLJNI GORILCIS PREDGR/LOP/POKR/DIZA ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 30.492,00 +20 %PD 41.916.00 +20 %PD 16.998.00 + 10 %PD 18.360.00+ 10 %PD 40.823.00 + 20 %PD 8.990.00+ 10 %PD 4.290.00 + 20% PD 3.296.00 + 20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Iščem partnerja - sovlagatelja za odpiranje avtomehanske obrti v okolici Kranja delavnico in orodje imam. 041-037 21074 Posredujem pri prodaji ŠIVALNIH STROJEV novih in obnovljenih. 0401-458 21293 POZNANSTVA Za trajnejšo zvezo iščem žensko staro od 38-40 let. šifra: JESEN21019 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. O 061/611-078 18619 Prodam suha BUKOVA DRVA. 045- 790 21068 Prodam KOLO PONY BMX 20". tricikel, tračno žago in sekular. «715-847 21078 Ugodno prodam ročno slamorezni-co, tehtnico 100 kg, pony kolo. «802-007 21082 Žensko in moško KOLO, 3 kom umivalnikov in bide, prodam. 0242- 433 21133 Prodam hrastova DRVA razlagam in dostavim. Sr. vas 112, Šenčur 21179 Prodam suhe jesenove drva ter ele. motor 18 KVV/630 obratov na minuto primeren za elektrarno. «46-138 21202_ Prodam kostanjeva DRVA. Starman, Pungert 8, Škofja Loka 21213 Prodam večjo količino mešanih DRV. Naslov v oglasnem oddelku. 21264 STAN. OPREMA Okroglo tapicirano posteljo novo z ^oaj^em, ugodno prodam. «731-250 Prodam OMARE za spalnico in dnevno sobo. «713-022 21007 JOGI POSTELJO 190x90, prodam. «53-268 2101S V Železnikih prodam nov KUHINJSKI KOT 10 % ceneje. O torek in četrtek od 8. do 13. ure na 53-547 21063_ Prodam REGAL ŠIPAD cena 200 DEM. 0223-718_21075 Prodam JEDILNI KOT. 051-646 21080 Prodam KUHINJO po dogovoru. O211-303 21102 Prodam GARDEROBNO OMARO. O 216-319 21114 Ugodno prodam rabljeno pohištvo. Kuhinja, spalnici. O 76-669 21 ne Prodam večnamenske REGALE. O327-868 21154 POTREBUJEM kuhinjsko korito In kuhinjske elemnte ali staro kredenco. Ce lahko prodate ali oddate kaj od navedenega, me prosim pokličite. Vesela bom! 0620-821, Regina2H82 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. 0312-476. popoldan 2HS6 Prodam bikovo strojeno kožo od s i men tal c a. O738-922 21188 Ugodno prodam kuppersbusch in pomivalno korito. 078-082 21189 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo, hladilnik, zamrzovalno omaro in kuppersbusch. 0061/814-165 Prodam DNEVNO SOBO. Cena 33.000 SIT. B 733-500 ŠPORT Prodam lesen ČOLN Blejca za 4 osebe. 041-350 20944 Ugodno prodam lepo ohranjene ROLERJE Roches št. 40. 0325-743 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80. Kranj. O 329-886 ali 331-301 16604 Sprejmem vsa zidarska dela in fasaderska, po ugodni ceni. O 326-190 ali 0609/623-869 19368 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! «331-450 19918 Montaža in popravilo TV ANTEN. «215-146, 57-420 20461 Izdelam vam CISTERNO po meri, lahko na vašem domu iz 4 mm pločevine. «85-292 20514 Dobava in montaža ALU ŽALUZIJ, plisse in lamelnih zaves, rolet, oken, vrat in vseh vrst stenskih ter stropnih lesenih oblog. LEKERO.d.o.o., 043-345 ali 224-620 20759 MIZARSTVO JOŽE KUNŠIČ s. p. Polje 20, ZASIP - BLED .HOVATELhEV;K1ll4l>5n NOVO VODOVODNO NAPELJAVO v kopalnici (adaptacija komplet z zidavo) ter na novi hiši, kot tudi manjša popravila (čiščenje bojlerjev, odtokov) vam naredimo strokovno in hitro. »218-427 20861 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese, « 621-443, po 20. uri 20979 TEKSTE - diplomske in druge -računalniška obdelava, nalepke, deklaracije, vnos podatkov. 0631-522 21011 KOMBI PREVOZI TOVORA. 0215-211 ali mob.: 0609/631-776 21030 4 Vodovoda 64294 Križe. Retaje 32,Tel.: 064/57-710, TELETEKST Gorenje! Vgradnja modula na vašem domu - cena ugodna. «331-199 21038 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 21039 Vodovodne instalacije, hitro in kvali-tetno. KOŠNIK S.P. « 332-061 21046 POPRAVLJAM stare kmečke peči. «85-139 21086 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 21136 Za vas naredimo vse potrebno pri prodaji in nakupu nepremičnin. FRAST, d.o.o., " 0609/626-581 242-651, mobitel 21142 Izdelujmo in polagamo iz naravnega kamna: okenske police, stopnice, podeste in cokle. KLESAR! 0329- 308 21165 Dobava in montaža novih in prenova starih oken. «46-879 21226 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. «632-827 21244 Pozdravim z bioenergijo. «51-521 Servis hladilne tehnike, previtje elektromotorjev in rotorjev ročnega orodja. Naklo, Pivka 20, » 47-490 Sprostilno erotično masažo, vam v Ljubljani nudijo prijetna dekleta. « 0609/627-810_21338 SATELITSKI SISTEMI: navadni, vrtljivi, skupinski. Lahko na čeke. « 064/719-014_21340 STANOVANJA Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. 0 218-824 20732 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Gorenji vasi, 38 m2, 41200 DEM. 0622-335 20854 Zamenjamo enosobno stanovanje s CK na Korbili, v izmeri 44 m2, za enosobno ali garsonjero z balkonom in CK na Plavžu. 0 81-942 208S9 GARSONJERO S TELEFONOM NAJAMEM. Sem samski, nekadilec. Šifra: 2 LETI 20889 L Oddam 2-sobno STANOVANJE Šk. Loka, Frankovo nas. 162. 00043-2236-32583 Avstrija 20950 * Prodamo STANOVANJE na Jeseni- 1 cah, 45 m2, centralna kurjava, tele- 2 fon, satelitska, takoj. 0061/332-447 " ali 064/82-715 20964 2 < c i SATELITSKE ANTEN AVTOMATSKI VRTLJIVI ld.:M4/422.58S,42t«M* < SATTRADE d.o.o. Iščem enosobno STANOVANJE V , okolici Kranja do 300 DEM. 0211- i 055_212« Par najame 2-3 sobno stanovanje v { Kranju do 500 DEM. Nudim pre* J dplačilo. 0332-610 21251 jI ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063)731-347 J KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. DOM NEPREMIČNINE 0 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 ČE SI ŽELIŠ POGOVOFlA IN SPROSTITVE, f POKLIČI « 090 31-04| NA) TE ZAJAME VROČA STttAST OGNJA, Kl GORI V MENI! U3U O I UO ZGODBICE Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. 0 064/401-068 20977 Prodamo 4 ss na Planini, 3ss v centru in 2 ss + 1 ss v Lescah. KOŠNIK S.P O 332-061 21047 V Kranju ali Škofji Loki takoj kupimo manjše stanovanje ali dvo ali večsobno stanovanje. 0061-126-20-13, od 9. do 18. ure 21088 ODDAM 2-sobno stanovanje v Kranju centralno ogrevano in delno opremljeno za daljši čas, z enoletnim predplačilom. Šifra: OKTOBER 21093 2,5 ss v škofji Loki, 52 m2, delno opremljen, prodam za 65000 DEM. 0620-210 21153 PLAKATI 70 r 100 i i z v o d o w 50 100 USOOsit 12000 17500sit p™ 21000st 30500 150 USOOsit 200 21500sit 40000sit 21000 3*000 5M00s¥ HYUnDHI $ SUZUKI ŠKOFJA LOKA. GOSTIŠE 8. TEL: 064/632 ■ 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA HOVIHIN RABLJENIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo 0 GfiNTfiR 64202 Naklo. Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 KONSIGNACIJA •N MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI Prodam JUGO 45 E. letnik 1987. «323-851_21113 Prodam YUGO 45, letnik 1988. cena 2.400 DEM. « 401-448_2iii7 Prodam FIAT 126 P. letnik 1990. « 061/823-646 21116 620- 21119 Prodam Z 128. letnik 1988. 676, popoldan J^dam UNO 60 S, letnik 1987. l^g-142_ 20930 Prodam Z 850, letnik 12/82. predenih 79000 km. «55-399. po 15. j S 20933 gjOJ-PASSAT limuzina, letnik 1991, "V-ooo km, central.zaklepanje, ko-■nska barva, garažiran, ugodno goaam. «331-262. popoldan 20946 • Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LX. 3/ S 42000 km. prvi lastnik. «801-y :■;-:■:--■>: xww:«Wto:ww>w:.:.v.>>:.:: Danes se začenja septembrsko glasovanje za "Gorenjca meseca avgusta 1995". To svojevrstno izjemno odmevno akcijo že skoraj dve leti izvajamo štiri gorenjske radijske postaje (Radio Triglav Jesenice, Radio Kranj, Radio Tržič in Radio tiri) ter uredništvo Gorenjskega glasa. Danes v uredištvu pričakujemo še en zajeten kup dopisnic z glasovi za Branko Papler ali Antona Arvaja, ki sta bila predlagana za julijska Gorenjca meseca. Do včeraj smo dobili več kot devetsto dopisnic (na sliki; za primerjavo, kako velik je kup, smo zraven postavili vžigalnik). K tem glasovom je treba prišteti še vse, ki so biti oddani v rednih petkovih kontaktnih oddajah gorenjskih radijskih postaj in jih voditelji oddaj vestno zabeležijo. Danes ie objavljamo predloga za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 - več na 18. strani. r i Si P h V PONEDELJEK, 4.9., ob 20. uri NA VALOVIH RADIA KRANJ ODDAJA Ti9 jaz in najin otrok ŽENSKO VPRAŠANJE: Materinstvo ali poklicna kariera? RADIO 91.3 Fr, IST1REO