Poštnlnf platana * gotovinj CENA 115 DIN a URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVII V LJUBLJANI, dne 11 avgusta 1960 Številka 27 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 101. Odlok o sejemskem redu za živinske sejme za plemensko in plemeno živino na območju mesta Ljubljana. 102. Družbeni plan okraja Koper za leto 1960. Odloki ljudskih odborov 101. Na podlagi 1., 2., 5. in 4. točke odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ, št. 19/58 in 25/58), 155. do 1*0. člena pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 51/49). dovoljenja Državnega sekretariata za blagovni promet LRS, št. 02-261/2-59 G/S z dne 4. novembra 1959, 9. točke 141. člena statuta okraja Ljubljana, 5., 81 m 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ. št. 2/59) je mestni svet za mesto Ljubljana na seji dne 27. junija 1960 sprejel ODLOK o sejemskem redu zr. živinske sejme za plemensko in plemeno živino Krajevna veljavnost 1. člen Ta odlok velja za vse živinske sejme za plemensko in plemeno živino v občinah mesta Ljubljana. Sejme vzdržuje, upravlja in nadzoruje tržna uprava, ki jo imenuje pristojni občinski ljudski odbor. Kraj, prostor in čas ,2. člen Živinski sejmi za plemensko in plemeno živino so: a) v Črnučah na sejemskem prostoru, ki je med cesto I. reda Ljubljana—Maribor in železniško progo L jnbl j ana—Kamnik. Sejemski dnevi so vsako prvo sredo v mesecu; b) na Igu na sejemskem prostoru za skladiščem Kmetijske zadruge Ig v- kraju Trnek. Sejemski dnevi so vsak prvi ponedeljek v mesecu. Ce dnevi, navedeni v prejšnjem odstavku, padejo na državni praznik, bo sejemski dan naslednji dan. Tržni čas začne z ranim jutrom in traja do 14. ure. 3. člen Sejmišče mora biti ograjeno in razdeljeno na predele, posebej za veliko živino, in posebej za drobnico. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in ure-ieui s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za razkladanje in nakladanje živine. Na sejmišču mora biti. zaprta stavba za nadzorne organe in za organe, ki imajo delo z živinskimi potnimi listi. V tem prostoru mora biti ves pribor za umivanje in razkuževanje rok. 4. člen Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine. 5. člen Pred vhodom na tržni prostor mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati tržno pristojbino. Tržna uprava vpilše vsako pripeljano živino po zapdrednib številkah v tržni seznam živine, in to številko zaznamuje na živinskem potnem listu. 6. člen Pred vhodom na tržni prostor mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužnih bolezni, ne sme na tržni prostor. 7. člen Kadar prodajalec živino proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni čas. Blago, prodajalci in kupci 8. člen Na živinskem sejmu za plemensko in plemeno'živino je dovoljeno prodajati in kupovati: a) v Črnučah plemenske in plemene prašiče in konje; b) na Igu plemensko in plemeno živino (govedo), prašiče in drobnico (ovce, koze). Za prodajo prignano živino, prašiče in drobnico, se sme prodajati in kupovati samo na tržnem prostoru. Na živinskih sejmih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati živino,'prašiče in drobnico iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 9. člen Na živinskih sejmih smejo prodajati: a) individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno plemensko in plemeno živino: b) kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah svojo lastno plemensko in plemeno živino. / 10. člen Na živins'kih- sejmih smejo kupovati plemensko in plemeno živino: a) individualni kmetijski proizvajalci za svoje lastne potrebe; b) kmetijske zadruge na živinskih sejmih, ki so na njenem poslovnem območju, za člane, za pitanje ali za prodajo; c) kmetijske proizvajalne organizacije, poslovne zveze in veliki potrošniki, ki imajo organizirana pita-lišča, za lastne potrebe; č) izvozna podjetja, ki sama pitajo živino, če dobijo za to posebno dovoljenje Zveznega državnega sekretariata za blagovni promet. 11. člen Za kmetijske proizvajalne organizacije, kmetijske zadruge, poslovne zveze in velike potrošnike smejo kupovati samo njihovi stalni uslužbenci, ki imajo posebno pooblastilo. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izda uslužbencu 'kmetijska proizvajalna organizacija, kmetijska zadruga, poslovna zveza oziroma veliki potrošnik, potrdi pa ga za blagovni promet pristojni upravni organ ljudskega odbora občine, v kateri ima sedež kmetijska proizvajalna organizacija, kmetijska zadruga, poslovna zveza oziroma veliki potrošnik. 12. člen Na živinskem sejmu kupljeno živino, prašiče in drobnico plačuje kmetijska proizvajalna organizacija, kmetijska zadruga, poslovna zveza oziroma veliki potrošnik v lastni blagajni, po tržni blagajni, banki ali po pošti. 13. člen Vsako prekupčevanje in posredovanje (mešetarjenje) na živinskih sejmih je prepovedano. 14. člen Prodajanje in kupovanje klavne živine, prašičev in drobnice na sejmih za plemensko in plemeno živino je prepovedano. Varstvo, čistoča in zdravje 15. člen Udeleženci živinskega sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmu. Na živinski sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na živinski sejem. Pijanim osebam dostop na živinski sejem ni dovoljen. Nadzorstvo in inšpekcija tržnih prostorov 16. člen Za nadzor nad poslovanjem na živinskem sejmu skrbi tržna uprava, katere člani so: veterinar, uslužbenec uprave občinskega ljudskega odbora in po en zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki jih določi za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora. 117. člen Naloga tržne uprave je skrbeti za pravilen potek poslovanja na tržnem prostoru. Tržna uprava opravlja tudi naloge iz 5. člena tega odloka. Po potrebi lahko tržna uprava pokliče k sodelovanju organe tržne inšpekcije ter organe ljudske milice. Tržne pristojbine 18. člen Za uporabo tržnega prostora plačajo prodajalci tele pristojbine: a) za vozove, vštevši vprežno živino 100 din za voz, b) za veliko živino, (govedo, konje) 100 din za glavo, c) za prašiče in veliko živino, staro do 1 leta 50 dinarjev za kos, č) za drobnico 30 din za kos. Prekrški in kazni 19. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo živino, prašiče in drobnico na živinskem sejmu in kršijo pri tem določbe 6., 8., 9-, 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 20. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek : 1. kdor prižene na živinski sejem nečisto živino (1. odstavek 15. člena); 2. kdor vodi pse po živinskem sejmu (5. odstavek 15. člena); 3. kdor pride na živinski sejem pijan (4. odstavek 15. člena). 21. člen Člani ljudske milice, organi pristojnih veterinarskih in tržnih inšpekcij ter uprave trgov se pooblastijo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, navedenih v prejšnjem členu tega odloka. O plačani kazni se izda potrdilo. Ce se kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se pošlje ovadba organu, pristojnemu za upravni kazenski postopek. Denarne kazni, ki se plačujejo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod štirinajstim letom starosti. Končne določbe 22. člen Ta odlok velja od dneva objave v >GIasnikiK, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/2-7117/1-60 Ljubljana, dne 27. junija 1960- Predsednik mestnega sveta: Marjan Jenko 1. r. 102. Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1960 sprejel DRU2BENI PLAN okraja Koper za leto 1960 Prvi del SiMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne naloge in smernice za razvoj v letu 1960 Osnovne naloge za gospodarski razvoj in razvoj družbenega standarda izhajajo iz smernic družbenega plana okraja Koper za razdobje od 1957 do 1961 ter smernic zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1960. Te pa se opirajo med drugim tudi na dosedanje uspehe, zlasti na uspehe v letu 1959 in na ustvarjene materialne pogoje za nadaljnji razvoj. Spričo dosežene materialne osnove in razvoja proizvajalnih sil v našem okraju, da bi bili skladno s tem v bodoče doseženi še večji rezultati na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, se postavljajo v letu 1960 predvsem tele ošnovne naloge: 1. Treba bo še s pospešenim tempom večati fizični obseg proizvodnje in storitev ter blagovnega prometa, predvsem v industriji, v kmetijstvu, v prometu in v preskrbovalnih storitvenih panogah, da bi tako dosegli planirano raven narodnega dohodka za leto 1961 že v letu 1960. Zato bo treba še bolj gospodarno uporabljati osnovna in obratna sredstva, lotiti se bo treba ukrepov za takojšnje aktiviranje nedograjenih investicijskih del, razpoložljiva sredstva pa usmerjati v rentabilne in kar najbolj donosne objekte. 2. Skladno z naraščanjem proizvodnje in blagovnega prometa je treba povečati tudi storilnost dela. Pri tem si je treba prizadevati, da se poveča najnujnejša delovna moč le pri novih zmogljivostih,, pri dosedanjih pa doseči postavljene naloge v glavnem s sedanjo delovno močjo. K temu naj pripomorejo predvsem razne rekonstrukcije in odprave ozkih grl, povečati bo treba obseg kooperacije med podjetji, utrditi in poglobiti bo treba sodelovanje med proizvodnjo in raziskovalnimi zavodi, da se še nadalje izboljšujejo organizacija dela in tehnološki postopki. Nove naložbe v osnovna sredstva! za nove gradbe, za rekonstrukcije in za odpravo ozkih grl v gospodarskih organizacijah morajo sloneti na povečani mehanizaciji in avtomatizaciji, ki sta odločujoča čini-felja za hitrejši gospodarski in tehnični napredek ter za povečanje proizvodnosti. Za dosego postavljenih proporcev pri zaposlitvi in produktivnosti dela v letu 1960 morajo gospodar- ske organizacije še dosledneje izvajati določbe novih tarifnih pravilnikov s tem, da še povečajo obseg nagrajevanja po učinku in iščejo še spodbudnejše načine in oblike nagrajevanja. Pospešeni gospodarski razvoj z uvajanjem sodobne mehanizacije in avtomatizacije bo zahteval v letu 1960 in v naslednjih letih od našega neposrednega proizvajalca in vodstev gospodarskih organizacij vedno večje strokovne in politične kvalifikacije. Zato je potrebno, da gospodarske organizacije sodelujejo z zbornicami, zavodi za proučevanje metod in organizacije dela, ljudskimi odbori, političnimi in družbenimi organizacijami ter pripravijo ustrezne programe za načrtno in sistematično vzgojo kadrov na vseh stopnjah šol. Pri tem je treba usposabljanju delavca na delovnem mestu posvetiti posebno pozornost. 3. Tudi v bodoče bo treba za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih in za zboljšanje življenjske ravni prebivalstva posvetiti vso skrb. Zato pa mora biti povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v skladu s povečano produktivnostjo. Občinski ljudski odbori morajo s svojimi ukrepi spraviti v sklad rast realne kupne moči državljanov s perspektivnimi nalogami' razvoja družbenega standarda vsega prebivalstva. To pa bo mogoče doseči tako, da občinski ljudski odbori začnejo s pomočjo gospodarskih organizacij dosledneje in odločneje reševati vprašanja s področja preskrbe mest, zlasti s kmetijskimi pridelki. Hkrati pa je treba poskrbeti še za povečanje in izboljšanje obsega storitev v obrti, na komunalnem področju in v družbeni prehrani, pri urejanju komunalnih naprav in pri graditvi nekaterih važnejših objektov družbenega standarda, predvsem v šolstvu ter v komunalni in stanovanjski graditvi. V naporih za nadaljnjo utrditev trga morajo občine in podjetja preprečevati vsako zapiranje tržišča, izločevati posrednike ter izboljšati in modernizirati posredovanje blaga med proizvodnjo in porabo. Zelo pomembno vlogo za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva bodo imele stanovanjske skupnosti. Zato je potrebno, da jim občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije pomagajo pri ustanavljanju raznovrstnih servisnih služb in pri razvijanju drugih panog. Pri reševanju navedenih problemov se morajo občine opirati tudi na prispevek sredstev državljanov. 4. Skladno z naraščanjem proizvodnje in storitev si morajo gospodarske organizacije prizadevati za stalno večanje izvoza, predvsem končnih izdelkov, pri storitvah v prometu in turizmu pa omogočiti čim večji dotok tujih plačilnih sredstev. Treba je tudi varčno uporabljati surovine ter material in povsod tam, kjer je mogoče, naj domači material nadomesti uvoženega. 5. V kmetijstvu je treba uvajati sodobno agrotehniko in mehanizacijo, da se poveča kmetijska proizvodnja in se utrdijo socialistični odnosi na vasi. Potrebno bo še nadalje razvijati živinorejske socialistične obrate, povečati kooperacijo zlasti v živinoreji in razvijati obrate za predelovanje kmetijskih pridelkov. 6. Da bi razpoložljiva investicijska sredstva uporabili kar najekonomičneje in kar najbolj rentabilno, si je treba prizadevati za njihovo kar najbolj gospodarno naložbo. Izboljšati bo zato treba organizacijo projektiranja in v večji meri tipizirati razne objekte, s pravočasno izdelavo potrebne investicijske dokumentacije pa si zagotoviti nemoteno in ceneno zidavo. Sredstva gospodarskih organizacij bo treba z raznimi stimulativnimi oblikami združevanja usmerjati predvsem na izvršitev nekaterih osnovnih nalog, postavljenih s tem planom. Treba bo s pospešenim tempom proučevati in izdelovati programe in projekte za take objekte, ki bodo omogočili nadaljnjo krepitev gospodarske močo okraja. 7. Za uspešno izvajanje s tem planom postavljenih nalog morajo gospodarske organizacije izdelati svoje operativne plane ter s sistematičnim spremljanjem in ukrepanjem zagotoviti predvideni obseg proizvodnje in storitev. Spremljati morajo osnovne proporce v delitvi dohodka, posebno delitev čistega dohodka, med osebne dohodke in sklade. Ljudski odbori, politične in družbene organizacije pa morajo s svojimi priporočili kolektivom in s svojimi ukrepi v celoti zagotoviti izvajanje smernic in proporcev tega družbenega plana. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Razvoj proizvajalnih sil in doseženi uspehi v gospodarstvu okraja v zadnjih letih, zlasti pa v letu 1959, dovoljujejo nadaljnjo rast družbenega brate proizvoda in narodnega dohodka. To povečanje bo letos predvidoma takole (po tekočih cenah, vštevši JŽ ter PTT): t milijonih dinarjev Indeksi Družbeni bruto proizvod 43064 50458 63656 126 212 107 Narodni dohodek 16179 19831 25118 127 205 100 V primerjavi z lanskim letom se bosta družbeni bruto proizvod in narodni dohodek letos^ povečala za 26 do 27 Vo in bo s tem dosežena s perspektivnim planom predvidena raven. S tem se bo narodni dohodek na prebivalca letos povečal na približno 220.000 din. Na počasnejše naraščanje narodnega dohodka od družbenega bruto proizvoda v dosedanjem razvoju vpliva znižanje cen i^eknteri111 izdelkom v industriji, znižanje tarif v mednarodnih pomorskih prevozih in tovornem cestnem prometu ter zmanjšanje dohodkov zunanje trgovine. Glede na predvideno proizvodnjo in povečanje blagovnega prometa se bo družbeni bruto proizvod letos v primerjavi s perspektivnim planom po posameznih panogah takole gibal (brez JŽ in PTT): v milijonih dinarjev tekoče cene 1958 1959 1960 Po persp. planu 1961 1959 1958 1960 1959 1960 1961 Skupno gospodarstvo 40.554 47.760 60.540 58.151 117,8 126,7 104,9 Industrija 15.010 19.626 26.559 24.584 130,8 134,3 107,2 Kmetijstvo 7.487 . 7.726 9.102 8.795 103,2 117,8 103,5 Kmetijske zadruge 1.329 1.237 1.544 1.809 93,0 124,9 85,4 Gozdarstvo 556 585 695 498 105,3 118,8 139,5 Gradbeništvo 2.530 2.600 3.065 2.650 102,8 117,9 115,7 Promet 5.634 6.753 9.461 9.873 119,9 135,7 93,4 Trgovina 2.105 2.546 2.606 2.651 UM 111,1 98,3 Gostinstvo 1.752 1.989 2.317 2.288 114,9 116,4 101,3 Obr^ 3.533 4.047 4.694 4.236 114,5 116,0 110*> Komunalno in druga področja 638 851 997 827 135,3 117,2 12Q;6 Povečanje družbenega bruto proizvoda in. narodnega dohodka je predvideno v vseh panogah, največje pa v prometu, v indastriji in v kmetijstvu. Tako močno povečanje omogoča vključitev novih zmogljivosti v obratovanje, predvsem v kovinski industriji in pri proizvodnji plastičnih mas, v živinoreji ter, v pomorskem in cestnem prometu. Na povečanje družbenega bruto proizvoda vpliva še boljša izraba zmogljivosti in drugih rezerv, boljša oskrba s surovinami, posebno iz uvoza, povečanje mednarodne menjave blaga, boljša organizacija dela, povečani obseg nagrajevanja po učinku in skladno s tem še povečanje produktivnosti. Predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1960 temelji na realnih možnostih, vendar pa ga bo mogoče doseči samo tako, če bodo gospodarske organizacije'izkoristile vse pogoje ih rezerve in si prizadevale pospešiti proizvodnjo in blagovni promet. 3. poglavje i Investicije Skladno s smernicami okrajnega družbenega plana za razdobje 1957 do 1961 bo letos v družbenem s'ektorju gospodarstva in negospodarstva naloženih za osnovna sredstva 14’ milijard 988 milijonov dinarjev investicij. S tem bo dosežena planirana raven investicij za perspektivno razdobje s 84,2 °/o. Delež negospodarskih investicij, naloženih v prvih štirih letih perspektivnega plana, se bo izboljšal od predvidenih 16,7 ®/o na 23,3 %. Zaostajanje investicij za perspektivnim planom bo občutno le v gradbeništvu in v prometu ter na področju investicij za državno upravo, medtem ko bodo naložbe v gostinstvo in v stanovanjsko-komu-nalno delavnost že prekoračile raven, predvideno s perspektivnim načrtom. Z intenzivnimi vlaganji v osnovna sredstva gospodarstva v zadnjih letih se je zmanjšala izrabljenost in izboljšala tehnična struktura osnovnih sredstev. Tako bo predvidoma znašala izrabljenost osnovnih sredstev gospodarstva v letu 1960 le še tretjino. V družbenem sektorju se bodo naložbo za osnovne sklade gibale takole (v milijonih dinarjev): Skupaj Gospodar- ske investicije Negospo- darske investicije Perspektivni plan 44.001 56.661 7.540 1957 6.271 4.855 1.418 1958 8.155 6.106 2.029 Skupaj Gospodar- ske investicije Negospo- darske investicije 1959 7.606 5.515 2.091 1960 14.988 11.904 3.084 Skupaj 1957/1960 57.000 28.378 v 8.622 o/o izvršitve 84,2 77,3 117,9 Za uresničitev predvidenih nalog in zgraditev potrebnih objektov družbenega standarda, ki jih predvideva perspektivni družbeni načrt, bo treba letos naložiti v posamezne panoge gospodarstva in družbenega standarda tele investicije (v milijonih dinarjev); I ------------------------------------------ i Panoge znesek industrija 812 kmetijstvo . 486 gozdarstvo 226 gradbeništvo 20 promet 3.142 trgovina 159 gostinstvo 549 obrt in kom. pod j. 121 gospodarstvo skupaj 5.515 stan. komunal, delav. 1.810 kultur, zdrav, delav. 247 državna uprava in drugo 34 negospodarstvo skupaj 2.09j vse investicije skupaj 7.606 Planirana investicijska sredstva naj se naložijo predvsem za tele namene: — V industriji za nakup opreme tovarne TOMOS, za rekonstrukcijo opekarn v Izoli, v Ilirski Bistrici in Obrovem, za dograditev objektov Mehanotehnike in za rekonstrukcijo lesnopredelovalnih obratov, za opremo in rekonstrukcijo obratov živilskega kombinata Delamaris v Izoli in za začetek graditve obrata citronske kisline pri podjetju Zadružnik v Ilirski Bistrici. Znatna sredstva so namenjena za stroje in opremo ter za razna pripravljalna dela tovarne Iplas in za zgraditev daljnovodov, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja. — V kmetijstvu so sredstva namenjena predvsem za pospešeni razvoj živinoreje, na katero odpade 45 % vseh planiranih investicij, in to v glavnem za zgraditev perutninarske farme v Neverkah, za Živinorejski kombinat v Postojni in za kmetijski kombinat v Kopru. Druge investicijske naložbe so namenjene v glav. nem za nasade, za agro in hidromelioracije, za ribiške plovne in druge objekte, za strojno opremo in za Poljedelstvo. — V gozdarstvu se bodo uporabila sredstva pred-vPrvi maj« dogradili samske domove za gradbene delavce. — Prometna podjetja bodo' porabila svoja investicijska sredstva predvsem za dograditev treh tram-perjev Splošne plovbe v Piranu, za nakup kidrogli-serjev, specialnih kamionov za mednarodni prevoz podjetja Intereuropa, za dograditev druge podetape koprskega pristanišča in pristaniških skladišč ter za ureditev pomolov v obrežnih mestih in v turističnih središčih. Večja sredstva so predvidena še za rekonstrukcijo cest. — V trgovini je pretežni del sredstev namenjen za povečanje zmogljivosti mreže za prodajo na drobno, za modernizacijo prodajaln in za ureditev potrebnih skladišč. — V gostinstvu bodo začeli zidati nove hotelske in restavracijske zmogljivosti na obrežnem področju in zimsko kopališče v Portorožu. Dokončana bo rekonstrukcija hotelov v Kopru, Sežani ter zidava motela v Postojni. Pričakovati je treba tudi začetek del za novi hotel v Ilirski Bistrici. — Obrtna in komunalna podjetja bodo porabila svoja investicijska sredstva predvsem Za ureditev storitvenih obratov, za dograditev pekarn, za začetek graditve koprske klavnice in za preusmeritev hladilnice v Dekanih na predelavo sadja v naravne sokove. Predvideno je razen tega dokončanj® nekaterih pro- 1 Stran 314 ' ________ izvodilih obrtnih obratov, ki so se začeli graditi ali rekonstruirati v prejšnjih letih. Nadalje bodo nekatera močnejša industrijska podjetja uredila v pasivnih predelih okraja svoje obrate, predvsem na komenskem področju m v hrpeljsiki občini. — Na področju družbenega standarda so sredstva namenjena v prvi vrsti za zidavo stanovanj v industrijskih središčih, za rekonstrukcijo obrežnega vodovoda ter za najnujnejša začetna komunalna dela pri urejanju počitniškega središča v Fiesi. Predviden je začetek del na novi osnovni šoli v Kopru in Pivki, na pomorski srednji šoli v Piranu, nadaljevanje del pri zidavi osemletke v Ilirski Bistrici, obnovitev italijanske gimnazije v Kopru ter začetna dela na novi trgovski šoli v Izoli. Letos se bo začela zidati tudi nova kino dvorana v Kopru, v Izoli pa se bodo nadaljevala gradbena dela pri športnem središču. Med investicijami na področju zdravstva je najpomembnejša zgraditev termalnega zdravilišča v Portorožu, začetek zidave novega zdravstvenega doma v Kopru ter nakup različne zdravstvene oprave za zdravstvene domove in bolnišnice. — Na področju drugih panog bodo letos zgrajeni nekateri carinski objekti, nadzidano bo poslopje sodišča v Kopru, zgrajeni pa bodo še nekateri drugi manjši objekti. Znatnejša sredstva iz vseh virov financiranja so namenjena tudi za študije in izdelavo investicijske dokumentacije za raziskave in druga pripravljalna dela. Za zagotovitev nakazanih smernic investicijske graditve je treba zagotoviti finančna sredstva iz tehle virov: Znesek v milijonih dinarjev Struktura Zvezna sredstva 8068 53,8 Republiška sredstva 908 -6,1 Okrajna sredstva 731 4,8 Občinska sredstva 1218 8,1 Lastna sredstva 3819 25,5 Druga sredstva 234 1,7 Bruto investicije skupaj 14988 100,0 Lokalna in lastna sredstva je treba uporabiti za udeležbo podjetij na natečajih. za rešitev nekaterih perečih problemov s stanovanjsko-komunalnega področja, za šolstvo, zdravstvo ter kulturo in prosveto. Pri tem naj si pristojni organi prizadevajo za združevanje sredstev v okviru občin. Pri dajanju posojil iz lokalnih sredstev pa naj imajo prednost storitveni obrati. Povečana sprostitev pri uporabi amortizacijsikih sredstev, tako glede zamenjave kakor glede ugoza opreme, omogoča gospodarskim organizacijam nadaljnje izpopolnjevanje tehnoloških procesov in prilagajanje potrebam tržišča. Sredstva okrajnega in občinskih investicijskih skladov je treba razdeljevati po natečajih za posojila. Upoštevajoč tudi neuporabljena sredstva iz preteklih let, ho letos na razpolago približno 549 milijonov din v okrajnem investicijskem skladu in približno 400 milijonov din v občinskih investicijskih skladih za investicije v osnovna sredstva. Povečani obseg proizvodnje m blagovnega prometa bo zahteval tudi nadaljnja vlaganja sredstev v obratne sklade in s tem zagotovitev boljše oskrbe s surovinami v proizvodnji in storitvenih panogah, ter povečanje izbire v trgovski mreži. Da bi dosegli osnovne naloge investicijske graditve, je treba zagotoviti poleg finančnih sredstev še tele pogoje: — nameniti je treba razpoložljiva sredstva predvsem za taka dela, ki bodo najhitreje zagotovila povečanje" proizvodnje in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva; — nadaljevati je treba s pripravami in izvajanjem programov za rekonstrukcijo podjetij ter si pri tem zagotoviti uvajanje najsodobnejših tehnoloških postopkov z uvajanjem avtomatizacije in elektronske tehnike v proizvodnji; — pospešiti je treba graditev in rekonstrukcijo podjetij in tako po plauu zagotoviti pravočasno vključitev obratov v proizvodnjo; — vso skrb je treba posvetiti varčevanju z investicijskimi sredstvi in s tem v zvezi povečati nadzorstvo nad izvajanjem investicijskih del; — okrepiti je treba projektantsko podjetje v Kopru ter zagotoviti pripravo investicijske dokumentacije za letošnje in bodoče investicije, pri tem si je treba z načrti prizadevati za tipiziranje nekaterih gradbenih elementov in objektov; — združevanje sredstev gospodarskih organizacij za graditev ključnih objektov v gospodarstvu in v družbenem standardu naj se odpravi na podlagi ekonomske Zainteresiranosti kolektivov in komune. 4. poglavje Zaposlenost in produktivnost dela Vidnejši napredek na področju povečane produktivnosti dela v zadnjih letih moremo ugotoviti šele z letom 1959. Temu je predvsem pripomogel izpopolnjeni način delitve dohodka, prehod na nagrajevanje po učinku ter uvajanje spodbudnejših oblik nagrajevanja v gospodarstvu. Nadaljnje povečanje obsega. proizvodnje in blagovnega prometa bo zahtevalo, da se letos poveča povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva za približno 2020 oseb ali 10,4 odstotke. S tem hi bila dosežena zaposlitev po perspektivnem planu s O? %. Predvideno povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu dovoljuje vključitev novih zmogljivosti iu boljšo uporabo starih, predvsem v industriji, dovoljuje povečanje blagovnega prometa in storitev ter doslednejšo zaposlitev z večjim učinkom delovne moči na posameznih delovnih mestih. število zaposlenih po posameznih gospodarskih panogah se bo gibalo takole: Indeksi 1960/1959 1960/1956 1960/1961 Industrija in rudarstvo 1:10,7 152.7 91,8 Kmetijstvo' 151,3 158,9 72,0 Kmetijske zadruge 108,3 87,9 105,9 Gozdarstvo 113,1 110,7 112,1 Gradbeništvo 109,2 120,7 117,3 Promet z JŽ in PTT 109,1 176,7 90,7 Trgovina 103,9 131,7 91,2 Gostinstvo 105,3 130,6 95,8 Obrt 108,3 134,3 83,4 Komunalna podjetja in drugo 107,7 203,4 122,7 Največje povečanje števila zaposlenih je predvideno v industriji, v kmetijstvu, v prometu in v gozdarstvu. Povečana zaposlitev mora biti skladna s povečanimi proizvodnimi zmogljivostmi, omejevati pa je treba vsako povečanje zaposlenosti, ki ne zagotavlja hkrati povečanja produktivnosti dela. Gospodarske organizacije si morajo prizadevati, da dosežejo planirano proizvodnjo in blagovni promet povsod tam, kjer je to mogoče, z manjšim številom zaposlenih, kakor predvideva ta plan. Pri tem morajo upoštevati, da obstajajo za izboljšanje produktivnosti še določene rezerve, zlasti v industriji, kmetijstvu in v gradbeništvu. V negospodarskih panogah si bo treba prizadevati, da se zmanjša prelivanje delovne moči. Z boljšo organizacijo in kakovostjo dela ter izpopolnjevanjem strokovnega sestava osebja in s primernejšo opremo bo mogoče izboljšati delo v javnih službah. Boljša organizacija dela in poslovanja ter izboljšanje načina nagrajevanja po učinku se bo pokazalo v povečanju produktivnosti dela. Ta naj bi se v letu 1960 povečala za 18 % (izračunana po narodnem dohodku na zaposlenega). Po posameznih panogah se bo produktivnost dela gibala takole: 1960/1959 Povprečno letno povečanje po perspektivnem planu, doseženo v obdobju 1957/1961 1957/1960 Industrija in rudarstvo 122,7 11,3 17,0 Kmetijstvo 109,7 3,7 5,0 Kmetijske zadruge 113,8 1,5 1,9 Gozdarstvo 105,8 3,4 7,0 Gradbeništvo 111,6 10,6 16,9 Promet (brez JŽ in PTT) 120,0 5,8 6,3 Trgovina 115,8 2,1 3,6 Gostinstvo 110,9 11,5 15,6 Obrt 113,1 9,4 16.4 Komunalna podjetja in drugo 109,6 8,4 8,9 Občutno povečanje produktivnosti dela v letu 1959 in predvidevanja za letos nam zagotavlja, da bodo naloge glede na vprašanja produktivnosti po perspektivnem planu za razdobje 1957 do 1961 prekoračene že v štirih letih. Od predvidenega razvoja produktivnosti dela je odvisno povečanje osebne porabe in življenjske ravni prebivalstva. Zato se morajo organi delavske samouprave, politične organizacije v podjetjih, občinski ljudski odbori in družbene organizacije lotiti vseh mogočih ukrepov, da se prepreči povečanje osebnih dohodkov zaposlenih, ki ni v skladu z njihovim povečanjem produktivnosti dela. Da se to doseže, bo treba izvesti še tele naloge: 1. Izpopolnjevati je treba sistem nagrajevanja po učinku, ki mora biti osnovano na delovnem uspehu posameznika in celotne gospodarske organizacije. Uvajati bo treba nove oblike nagrajevanja po proizvodnih enotah, po enoti prizvoda. premiranje za Prihranke in podobno. Tako bodo v celoti uveljavljena sprejeta načela tarifnih pravilnikov. 2. Gospodarske organizacije morajo svoja sred-stva usmerjati v take naložbe, ki bodo kar največ prispevale k povečanju produktivnosti dela. Opuščati pa bo treba obrtni način dela in uvajati kar najbolj sodobne oblike proizvajanja. 3. Gospodarske organizacije morajo resno začeti študirati in pripravljati proizvodnjo v kooperaciji med podjetji. Iskati morajo možnosti za najboljšo organizacijo dela. Zato je treba bolj uporabljati mnenja 1 raznih strokovnih zavodov in organizacij in dosledno izvajati analitično oceno delovnih mest. 4. Da bi zagotovo dosegli nadaljnji napredek v produktivnosti dela, morajo gospodarske organizacije sodelovati s pristojnimi organi in skupno z njimi sistematično proučevati vprašanja o strokovnem znanju in zato organizirati razne strokovne izobraževalne tečaje in seminarje. Večja podjetja lahko organizirajo lastna središča za strokovno izobraževanje. Treba je razširiti tudi sistem štipendiranja na vseh šolah. Sredstva iz odstopljenega dela prispevka za kadre morajo gospodarske organizacije v prvi vrsti uporabiti za strokovno izpopolnjevanje delavca na delovnem mestu. 5. Za izvedbo navedenih nalog je treba v letu 1960 ustanoviti okrajni zavod za proučevanje in organizacijo dela v gospodarstvu. 6. V občinskih družbenih planih je treba posvetiti posebno skrb vprašanju zaposlenosti ter produktivnosti, kajti od obsega zaposlenosti in od stopnje produktivnosti je neposredno odvisna raven osebne porabe in rešitev stanovanjsko-komunalnih vprašanj. Zato morajo zbori proizvajalcev in sindikalne organizacije stalno spremljati in proučevati gibanje' zaposlenosti in produktivnosti po posameznih podjetjih ter z delovnimi kolektivi uravnavati politiko zaposlovanja s smernicami tega plana. 5. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard — osebna poraba Za letos predvidevamo povečanje realne osebne porabe prebivalstva za 14%, na prebivalca za 11%. S tem bo osebna poraba v primerjavi z letom 1956 večja za 68 %, medtem ko predvideva perspektivni plan okraja za razdobje 1957—1961 povečanje za 47 %. Povečanje števila zaposlenih, plačnega sklada in produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva omogoča povečanje osebne porabe na zaposlenega za približno 17 %. V zasebnem sektorju bo povečanje osebne porabe odvisno od uspehov, ki bodo doseženi pri povečanju prizvodnje. Skladno s planom se bo obseg realne osebne porabe zasebnih proizvajalcev povečal za približno 5 %. Osebni dohodki bodo letos v primerjavi z letom 1959 večji za 25,2 % in sicer v gospodarstvu za 28 %. v negospodarskih panogah pa za 18,5 %. f Plačni skladi se bodo najbolj povečali v industriji, v kmetijstvu in prometu, torej v panogah, kjer je predvideno tudi veliko povečanje obsega proizvodnje in produktivnosti dela. Predvideni razvoj osebne porabe v letu 1960 pa bo dosežen s pogojem, da bodo v celoti izvršene nalo. ge, ki jih postavlja ta plan. Da se omogoči predvideno povečanje osebne porabe in izboljšajo življenjske razmere, morajo občinski ljudski odbori posvetiti vso skrb preskrbi in organizaciji trgovske mreže, izboljšanju opreme v trgo- rinah in gostinstvu, zagotoviti boljšo družbeno prehrano ter ustanavljati potrebne servisne delavnice. Prav tako je treba vso skrb posvetiti doslednemu izvajanju kontrole cen, s pravilnim obdavčenjem dohodkov od prebivalstva zagotoviti skladen razvoj realne in s tem planom predvidene osebne porabe. Drmžbeni standard Za letos predvidevamo nadaljnje izboljšanje in razširitev služb, ki prispevajo k razvoju družbenega standarda in osebne porabe. Posebna pozornost naj se zato posveti tistim službam, od katerih je v največji meri odvisen hiter napredek splošne življenjske ravni prebivalstva in gospodarstva kot celote. Zato naj se usmerjajo investicijska sredstva predvsem v mestna in turistična središča. Pri tem je treba investicije in tekoče izdatke spraviti v sklad z dejanskimi možnostmi za financiranje in ureditev predvsem najtežjih in perečih problemov s tega družbenega področja. Skupne naložbe za razvoj družbenega standarda se bodo v letu 1960 povečale za 923 milijonov dinarjev ali v primerjavi z lanskim letom za 16 %>. Čeprav se bodo sredstva, namenjena za investicije in za tekoče izdatke, povečala, bo ostala še vedno vrsta nerešenih problemov, predvsem na področju šolstva in zdravstva. To pa zahteva kar najbolj gospodarno naložbo sredstev in kar največje združe-, vanje prostih sredstev gospodarskih organizacij za graditev nekaterih ključnih objektov, posebno pa za zidavo šol. Investicije za zidavo stanovanj in komunalnih naprav bodo že v prvih štirih letih izvajanja perspektivnega plana dosegle višino šest milijard 946 milijonov dinarjev, kar predstavlja 33 % več, kakor smo planirali za celotno perspektivno razdobje. Pri tem je treba poudariti, da obseg investicijskih naložb v zidavo stanovanj hitreje narašča od obsega sezidanih stanovanjskih enot. Tako bo do konca leta 1960 dozidanih samo 71 "/o predvidenega števila stanovanjskih enot in 84 % po perspektivnem planu predvidene! bruto stanovanjske površine. Razmeroma veliko število nedokončanih stanovanj ob koncu leta 1959 je posledica pomanjkljive preskrbe z gradbenim materialom in nepravočasne in ne dovolj skrbno izdelane investicijske dokumentacije. Delna podražitev gradbenega materiala je vplivala na povečanje cene za kvadratni meter stanovanjske površine. Stanovanja z več kot eno sobo so se podražila od 29.610 din za m! v letu 1957 na 36.900 din v letu 1959 ali za 24'%. V komunalni delavnosti so v prvih dveh letih perspektivnega plana investicije močno zaostale, naloženih je bilo za dela komaj nekaj več kot desetina predvidenih sredstev. Lani je bil razpisan zvezni natečaj za posojila občinam, v katerih zastarele komunalne naprave ovirajo hitrejši razvoj turizma. S temi sredstvi je bila rekonstruirana vrsta komunalnih objektov in naprav, medtem ko bo rekonstrukcija vodovoda v obrežnem področju izvedena še letos. V letu 1960 predvidevamo nadaljnje povečanje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev. Skupne naložbe se bodo tako povečale od 1.810 milijonov v lanskem letu na 2.377 milijonov dinarjev letos ali za 31 %. S temi sredstvi bo mogoče sezidati približno 790 stanovanjskih enot, medtem ko bo število nedokončanih stanovanj ostalo približno enako kot ob koncu lanskega leta. Poleg tega moramo računati še na to. da bodo zasebniki sezidali iz lastnih prihrankov vsaj šestdeset stanovanj. Letos bo treba začeti pripravljalna dela za graditev počitniškega središča v Fiesi. Občinski ljudski z lastnimi sredstvi zainteresiranih podjetij. Začeti bo treba tudi pripravljalna dela ter začetna dela za ureditev počitniškega središča v Fiesi. Občinski ljudski odbori naj po svojih finančnih možnostih in z angažiranjem sredstev podjetij začnejo predvsem v mestih urejati kanalizacijske in druge lokalne probleme. Na gornjem področju je treba čimprej začeti graditi vodovod Ilirska Bistrica-Starod, ker so za ta objekt sredstva že zagotovljena. Da bi se mogle stanovanjske in komunalne investicije uresničiti v predvidenem obsegu, bo treba gradbeno operativo za to usposobiti in tipizirati zidavo stanovanj. V okviru predvidenega regionalnega načrta za razvoj obrežnega področja pa bo treba pripraviti, nadaljnje načrte, pospešiti pri investitorjih izdelavo investicijske dokumentacije ter poceniti gradbena dela ali pa jih obdržati vsaj na dosedanji ravni. Kulturno -prosvetna delavnoslt V letu 1960 bomo posvetili povečanju šolskih prostorov kar največ pozornosti, da bi tako ublažili stisko s prostori in tudi zmanjšali število izmen pouka. Že v šolskem letu 1959-1960 se je število šoloobveznih otrok povečalo za 6,8% nad predvidevanji po perspektivnem planu, medtem ko bo v šolskem letu 1960-1961 število šoloobveznih otrok prekoračilo predvidevanja po perspektivnem planu za 8,5%. Podobno težnjo kaže tudi gibanje števila učencev na drugih šolah. Posebno pereče je pomanjkanje osnovnošolskih prostorov v Kopru, Pivki, Ilirski Bistrici in Postojni. V Postojni pride na učenca 0,63 m2 površine, v Pivki 0,77 in v Kopru 0,76 ms, namesto 1,5 m2, kakor predvidevajo to republiški normativi. Zaradi tega imajo navedene šole, razen v Kopru, že dve leti pouk v treh izmenah, medtem ko smo se v Kopru letos komaj rešili tretje izmene na račun neprimernih in zasilno urejenih učilnic. Podobno je tudi s strokovnimi šolami, predvsem pa še zaradi uvajanja izobraževanja odraslih. Čeprav se je naložilo do sedaj za rešitev teh problemov še precej sredstev, je, zaradi hitrega naraščanja potreb učinek majhen. Tako je bilo do sedaj pridobljenih 3.097 m2 šolske površine, od tega 912 m2 z adaptacijami, ostalih 2.185 m2 pa z novo graditvijo. Skupna naložba investicij za šole v treh letih obdobja perspektivnega načrta znaša 320,5 milijona dinarjev ali komaj 56 % po predvidevanjih perspektivnega plana. Spričo nalog osnovnega šolstva je treba že letos začeti zidati nove šolske prostore, predvsem v Kopru in v Ilirski Bistrici in pripraviti potrebno dokumentacijo za začetek zidanja pomorske srednje šole v Piranu. Razpoložljiva sredstva okrajnega sklada za kadre v letu 1960 v znesku 37,4 milijona dinarjev bodo porabljena za poravnavo obveznosti pri zidanju industrijske kovinarske šole v Kopru ter gozdarske šole v Postojni in za začetek del pri graditvi vajenske šole v Izoli in pomorske srednje šole v Piranu. Zaradi nezadostnih proračunskih sredstev je treba za zidanje šol pritegniti v čim večji meri sredstva gospodarskih organizacij in tako omogočiti in pospešiti zidavo šol. Letos je treba začeti zidati kino dvorano v Kopru; zanjo so projekti že izdelani. Del sredstev je že zagotovljen, vendar bo potrebno tudi to investicijo izvajati ob finančni podpori gospodarskih organizacij. Z-d r~a»v s t v o V letu 1960 bodo investicije za zdravstvo financirane izključno iz lastnih skladov zdravstvenih zavodov in ustanov, ki skrbijo za izboljšanje kurative in preventivne zdravstvene službe. Iz združenih sredstev okrajnih zavodov za socialno zavarovanje pa se bo začelo zidati termalno zdravilišče v Portorožu. Da se čimprej začne zidati nova bolnišnica v Kopru, je treba že letos pripraviti vso potrebno investicijsko dokumentacijo in proučiti način financiranja teh del. Letos se bodo začela tudi gradbena dela na novem zdravstvenem domu v Kopru, ki bodo financirana iz sredstev zavodov in ustanov. Zaradi izrabljenih rešilnih avtomobilov reševalne postaje v Izoli in zaradi nezadostnih sredstev za to naj obrežne občine skupno s podjetji zagotovijo potrebna sredstva za nakup vsaj dveh rešilnih avtomobilov v obliki financiranja ali kreditiranja. Spričo naraščajočih potreb v zdravstveni službi in zaradi razširitve zdravstvenega zavarovanja na kmečko prebivalstvo naj ljudski odbori še bolj skrbijo za štipendiranje srednjega in visoko kvalificiranega zdravstvenega osebja. Kot pri gibanju delovne moči v družbenem sektorju gospodarstva opažamo tudi v gibanju števila zavarovanih oseb pri socialnem zavarovanju v letu 1959 neko ustaljenost. V letu 1960 pa predvidevamo, da se bo število zavarovancev hitreje zviševalo. Povsem drugačno je gibanje števila upokojencev in invalidov, ki iz leta v leto, kot posledica novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, hitreje narašča. Izdatki okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ostajajo v mejah, predvidenih po perspektivnem planu. Letos bodo njegovi izdatki zaradi nadaljnje razširitve zdravstvene službe večji za približno 13 %. V letu 1960 je treba sredstva gospodarskih organizacij in ustanov kakor tudi sredstva za investicije, ki se zbirajo iz hranilnih vlog in premijskih rezerv DOZ, še bolj usmerjati na reševanje perečih nalog družbenega standarda. Občinski ljudski odbori naj v svojih planih glede tega nakažejo konkretne smernice. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 6. poglavje Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje bo v letu 1960, v primerjavi z letom 1959 večji za 43.5 % in bo s tem po perspektivnem planu predvidena proizvodr nja za leto 1961 že v letu 1960 prekoračena za 1 %. Po posameznih industrijskih strokah se bo industrijska proizvodnja gibala takole: V letu 1960 bo doseženo glede na predvidevanje perspektivnega plana za leto 1961 v % 112 — Pridob. premoga 153,9 119.9 54,7 116 — Nekovine 52.1 196,9 109.7 117 — Kovinska indust. 240,2 189,1 117,0 Stroka Indeks fizičnega obsega 1939 1960 1958 1959 V letu 1960 bo Indeks fizič- doseženo glede nega obsega ua predvideva- 1959 1960 nje perspektiv- 1958 1959 nega plana za leto 1961 v °/b 118 — Ladjedelništvo 100,4 106,2 . 80,7 119 — Elektroindustrija 120,7 107,4 41,4 120 — Kemična industrija 199,8 158,8 198,5 121 — Indust. gradb. mat. 92,2 128,9 49,5 122 — Lesna industrija 125,5 114,6 100,5 124 — Tekstilna indust. 124,1 137,4 79,9 127 — Živilska indust. 103,4 125,1 99,2 128 — Grafična indust. 97,0 117,1 89,0 Industrija skupaj: 131,4 143,5 101,0 Letošnja proizvodnja premoga ne bo dosegla po perspektivnem' planu za leto 1961 predvidene ravni, ker rudnik Sečovlje še ne bo začel redne proizvodnje in zato tudi ne bodo odkopavali že odkritih zalog. V ladjedelništvu ne bo dosežena planirana raven proizvodnje, predvidena za leto 1961, ker se proizvodnja ladjedelnice v Piranu spremlja v efektivnih urah, preračunanih v vrednost po cenah iz leta 1956. Vrednost efektivne ure z materialnimi stroški vred je bila v letu 1956 zaradi preusmeritve proizvodnje na dražjo izdelavo železnih ladij veliko manjša kot sedaj. Poleg tega se je povečala storilnost dela in bo zato vrednost proizvodnje dejansko večja, kot jo izkazuje gibanje fizičnega obsega njihove proizvodnje. V elektroindustriji je s perspektivnim planom predvideno, da bo podjetje Telekomunikacije v Sežani povečalo proizvodnjo sestavnih delov za radijske sprejemnike. Podjetje pa bo še nadalje montiralo radijske sprejemnike iz delov, ki jih izdelujejo v drugih obratih in zato ne bo dosežena s perspektivnim planom za leto 1961 predvidena raven proizvodnje. Letos se bo'začelo z zidavo opekarn v Ilirski Bistrici, Obrovem in Izoli, ki bodo predvidoma dozidane v letu 1961. Zaradi tega ne bo v letu 1960 dosežen takšen obseg proizvodnje, kot je predviden ^s perspektivnim planom za leto 1961. Proizvodnja tekstilne industrije bo letos za 37 % večja od lanske, vendar bo za približno 20 % pod proizvodnjo, 'predvideno za leto 1961, ker zmogljivost pletilnih strojev, ki jih je kupila Tovarna pletenin Sežana, ni taka, kot so predvidevali. Poleg tega pa podjetje proizvaja lažje in boljše izdelke, kar se ugodno kaže v finančni realizaciji. V živilski industriji se bo proizvodnja približala predvidenemu obsegu za leto 1961, čeprav še niso začeli zidati tovarne za predelavo krompirja v Prestranku. Proizvodnja grafične industrije bo količinsko nekoliko manjša, kot je predvideno s perspektivnim planom za leto 1961, toda kljub temu bo njena vrednost večja, ker podjetje Primorski tisk proizvaja kakovostnejše izdelke v večbarvnem tisku. V drugih strokah bo dosežena, oziroma prekoračena predvidena proizvodnja po perspektivnem pla-uu za leto 1961. Največje povečanje bo doseženo v kemični in kovinski industriji. Udeležba posameznih strok v skupni industrijski proizvodnji se giblje takole: S t r u k t u 1958 1959 100 100 r a 1960 100 112 Industrija skupaj: — Pridobivanje premoga i,i 1,2 1,0 116 — Proizvodnja nekovin 6,0 2,4 3,2 117 — Kovinska industrija 13,5 28,1 57,1 118 — Ladjedelništvo 3,1 2,3 1,7 119 — Elektroindustrija 6,3 5,7 4,2 120 — Kemična industrija 5,0 7,4 8,2 121 — Industrija gradb. materiala i 1,5 1,1 1,0 122 — Lesna pred. -industrija 25,1 23,5 18,8 124 — Tekstilna industrija 1,8 1,6 1,6 127 — Živilska industrija 53,9 26.2 22,8 128 — Grafična industrija 0,7 0,5 0,4 Struktura udeležbe posameznih strok v skupni industrijski proizvodnji.nareku je, da bo treba še mo dalje večati široki porabi namenjeno proizvodnjo, zlasti v kovinski in živilski predelovalni industriji. Povečati bo treba med drugimi tudi proizvodnjo reprodukcijskega materiala v lesni industriji, v kemični industriji in v industriji gradbenega materiala. Povečanje proizvodnje v nekaterih strokah dovoljujejo dosedanje naložbe v osnovna sredstva, boljša izraba zmogljivosti in izpopolnjevanje tehnoloških postopkov v proizvodnji. Potrebne pa bodo še nadaljnje investicijske naložbe, zlasti za industrijo gradbenega materiala, za živilsko, kemično, kovinsko in lesno industrijo. Proizvodnja po posameznih skupinah in vrstah važnejših industrijskih izdelkov se bo gibala takole: Indeksi Enota mere 1959 1960 1961 1960 1959 1960 1961 Energetski proizvodi: črni premog t 22.500 27.000 50.000 120,0 54,0 Reprodukcijski material: rezan les skupaj m3 45.426 48.150 42.210 106,0 114,1 od tega: rezan les iglavcev m* 31.173 32.850 26.910 105,5 122,1 rezan les listavcev m3 14.255 15.300 15.300 107,3 100.0 navadnih lesovinskih plošč 000 m2 2.940 3.000 3.000 102.0 100,0 melaminske plošče m2 70 200 — 285,7 — emajlirane plošče m2 150 150 — 100,0 — vezane plošče m3 3.566 3.645 3.500 102.2 104,1 panelske plošče m8 2.800 2.850 3.200 101,8 89,1 furnir, rezan m3 2.245 3.500 8.100 147,0 82,7 furnir, luščen m3 3.065 3.400 8.100 110,2 82,7 Proizvodi za gradbeništvo 000 zidaki enot 7.330 8.850 16.410 120,7 53,9 strešniki enot 555 350 1.050 104.5 33,3 marmornatih blokov m3 700 1.100 1.200 157,1 91,7 marmornatih plošč m3 2.500 2.500 10.000 100,0 25,0 Proizvodi, namenjeni pretežno osebni porabi: sol t 9.442 26.000 25.000 275.4 104,0 motorna kolesa kom 17.920 40.000 24 000 223,2 166.6 radijski sprejemniki kom 40.400 43.000 81.500 106,4 52,8 izdelki iz plastičnih mas t 3S6 760 312 196.9 243,6 pralna sredstva t 2.838 3.196 2.990 112.6 106,9 pohištvo in drugi končni izdelki 000 641.820 792.000 470.200 123,4 166.4 volnena trikotaža t 38 42 52 110,5 80,7 ribje konzerve t 2.861 3.400 3.840 118,8 88,5 predelava sadja 11 1.524 1.200 920 90.6 150,4 konzerve vrtnin t 1.814 2.300 l.OOi 126.8 228,9 juhin koncentrat t 680 900 1.520 132,4 592 mesni izdelki t 1.252 1.640 1.400 131.0 117,1 Za predvideno proizvodnjo naj bi se število zapo- la, izračunano po fizičnem obsegu proizvodnje za pri-slenih povečalo za naj ved 940 oseb ali za 10,7 %. bližno 30 %. Takšna zaposlitev omogoča povečanje storilnosti de- .Povečano število zaposlenih je predvideno samo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je, povečanje proizvodnje neposredno odvisno od uvajanja novih delovnih mest, ki jih ni mogoče na podlagi smotrnejše zaposlitve zasesti s sedanjo delovno močjo. Povečanje storilnosti dela morajo podjetja doseči z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z boljšo izrabo delovnega časa, s strokovnim izobraževanjem delavcev, z gospodarnim nalaganjem sredstev v rekonstrukcije in pa z naložbami za potrebe družbenega standarda. ISkupne naložbe v osnovna sredstva industrije bodo letos znašale 2.495 milijonov dinarjev. Pri tem se računa, da bodo v večjem obsegu soudeležena sredstva splošnega investicijskiga sklada in sredstva gospodarskih organizacij. Najvažnejše letošnje investicije so predvidene v kovinski stroki, kjer bo med drugim tovarna Tomos Z nakupom dopolnilne opreme povečala svojo proizvodno zmogljivost, in v kemični industriji, kjer bo podjetje Iplas z dodatno opremo izpopolnilo proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. V industriji gradbenega materiala bodo začeli zidati nove opekarne v Ilirski Bistrici, Obrovem in Izoli. Investitorji morajo poskrbeti za hitro in kakovostno izvedbo gradbenih del. Zagotoviti morajo porabo predvidenih finančnih sredstev. Za boljše in cenejše izvajanje gradbenih del v našem okraju je treba pospešiti raziskave in izdelavo investicijske dokumentacije za zgraditev apnenice na Krasu, kjer so za to najboljši pogoji. V lesni industriji bodo letošnje investicije porabljene v glavnem za odpravo ozkih grl in za pripravljalna dela za razširitev starih in ustanavljanje novih obratov. Več finančnih sredstev kot lani je predvidenih letos za živilsko industrijo. Kombinat Delamaris bo izpopolnil opremo svojih obratov in s tem ^zboljšal proizvodni proces, predvsem v predelavi kmetijskih pridelkov. Podjetje Zadružnik v Ilirski Bistrici bo letos začelo graditi obrat za proizvodnjo citronske kisline, ki jo bodo letos tudi že izdelovali. Po dograditvi bo ta obrat zadostil vsem potrebam po' citronski kislini v državi. Za zgraditev pivovarne v Senožečah je potrebno čimprej pripraviti investicijsko dokumentacijo, da bi se tako mogli pravočasno udeležiti zveznega natečaja in že letos začeti z deli. Prav tako je treba letos pospešiti priprave za graditev tovarne za predelavo krompirja v Prestranku. Predvidena povečanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij. ljudskih odborov, političnih in družbenih organizacij. ki se bodo morali usmerjati predvsem k temle nalogam: — še nadalje je treba izpopolnjevati proizvodne, procese in poslovanje v podjetjih; — skrbeti je treba, da bodo razpoložljive zmogljivosti čimbolj smotrno uporabljene in'da se ukrene vse potrebno za pravočasno izvedbo predvidenih investicij; — razvijaj! je treba kooperacijo in specializacijo na podlagi dolgoročnih zvez, ki temeljijo na ekonomskih interesih gospodarskih organizacij; — organizacijo dela je. treba izpopolnjevati z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje in z uvajanjem avtomatizacije; — dinamiko proizvodnje je treba usmerjati tako, da bo proizvodnja stalno naraščala in da se bodo v čimvečji meri odpravila dosedanja sezonska nihanja. Pri tem naj se računa z možnostjo pomanjkanja električne energije v jesenskih mesecih, na katere je treba prenesti v čimvečji meri izvrševanje rednih, remontov in izkoriščanje dopustov; — pripraviti je treba investicijske programe za rekonstrukcijo obratov kakor tudi za zidavo novih takih industrijskih objektov, ki so v skladu z razvejem, nakazanim po perspektivpem planu oziroma, ki so glede na sedanjo surovinsko osnovo, strukturo industrijske proizvodnje in današnjo delovno moč ekonomsko najbolj utemeljeni; — na kraškem področju je treba pospešiti raziskave za pridobivanje marmora in apnenca za proizvodnjo apna; — posvetiti je treba več pozornosti delovnim razmeram, zlasti pa higienško-tehničnemu varstvu pri delu in s tem zmanjšati število izostankov; —: za zagotovitev potrebnega strokovnega osebja je treba izrabiti vse možnosti strokovne vzgoje in pri-učevanja zaposlene delovne moči, saj bodo letos gospodarske organizacije imele večja sredstva za strokovno izpopolnjevanje in vzgojo novih kadrov. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje bo treba izvršiti predvsem tele naloge: — V razdeljevanju električne energije se je treba lotiti ukrepov za zmanjšanje izgub pri prenosu električne energije, skrbeti je treba za sistematično obnavljanje in boljše vzdrževanje omrežja z nizko napetostjo, zlasti na obrežnem področju. V ta namen naj se aganžirajo razpoložljiva sredstva elektropodje-tij ;in sredstva, ki se stekajo v občinske sklade, kakor tudi del komunalnega prispevka, ki ga plačujejo zasebniki od zidanja stanovanjskih hiš. Priporoča se občinskemu ljudskemu odboru Koper, da v instrumentih družbenega plana za leto 1960 določi, da se sredstva od obresti iz skladov osnovnih in obratnih sredstev ter prispevka iz dohodka podjetja Elektro-Koper stekajo v občinske investicijske sklade občin Koper, Izola in Piran sorazmerno s p>>-rabo električne energije v posameznih občinah. Elektro podjetji Sežana in Koper naj razširita svoja storitvena, predvsem pa instalacijska dela. — Pri pridobivanju premoga bosta morala podjetji rudnik Sečovlje in rudnik Timav skrbeti za nadaljnje odpiranje novih rudnih polj in si s tem zagotoviti proizvodnjo1 za'daljšo perspektivo. Da bi povečali razpoložljiva sredstva za raziskave, naj bo pridobivanje premoga čim bolj ekonomično in rentabilno, s tem se bo akumuliralo dovol j lastnih sredstev za to. Pri tem naj si rudnik Timav zagotovi stalnejši odjem, da ne bo ovirana realizacija tekoče proizvodnje. Zato bo treba zniževati prodajne cene. V industriji nekovin naj podjetji Piranske soline in TOS še nadalje-rizboljšujeta proizvodne razmere. Podjetje Piranske soline naj se loti intenzivnega usposabljanja rezervoarjev in površin za pridobivanje koncentrirane vode v zimskem času, da si s tem podaljša sezono za proizvodnjo soli. S podaljšanjem proizvodne sezone si mora podjetje zagotoviti več stalne delovne moči, pri tem je treba strokovni vzgoji posvetiti posebno skrb. V letu 1960 je treba pripre' viti vso potrebno dokumentcijo za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, da se tako zagotovi večja, enakomernejša^ in rentabilnejša proizvodnja. Ker je v letu 1959 nastal zaradi dežja občuten: izpad pro- dzvodnje soli, naj podjetje za zadostitev potreb pravočasno priskrbi zadostne količine soli iz uvoza. Podjetje TOS iz Ljubljane naj še nadalje izpopolnjuje obrat v Hrpeljah in strokovno usposablja njegovo osebje ter preusmerja proizvodnjo na kakovostnejše končne izdelke v skladu z razvojem podjetja in s potreb46 150 Stranske panoge 116 208 255 Skupna proizvodnja 127 272 177 Za tako visoko prekoračenje postavk perspektivnega plana glede obsega proizvodnje socialističnih obratov so bile ustvarjene primerne razmere deloma Se v letu 1959, in sicer: — od komasiranih zemljišč je približno 700 ha njivskih površin optantske zeml je in zemljišč SLP v obrežnem področju, ki so deloma že meliorirana in usposobljena za namakanje. Ta zemljišča bodo izročena kmetijskim posestvom in zadrugam pred začetkom pomladanske setve, s planom pa je predvideno, da bodo v letu 1960 vključena v intenzivno proizvodnjo; — investicije, ki jih izvajamo na kmetijskih posestvih v 1. 1959 in 1960, so za razliko od preteklih let pretežno kratkoročne, tako da se ustrezni proizvodni učinek takoj pokaže. To velja predvsem za investicijske naložbe v živinoreji ter za agro ter hidromelioracije; — začeli so graditi kokošje farme v Neverkah in Zabičah, ki bodo že v prihodnjem letu, čeprav še v izgraditvi, močno povečale obseg perutninarske proizvodnje v okraju, katerih ustanovitev pa ni bila predvidena s perspektivnim planom. V poljedelski proizvodnji predvidevamo v družbenem sektorju za 175 % večjo proizvodnjo. Za dosego pridelkov, ki jih predvidevamo na družbenih posestvih, se zahteva izvajanje popolne agrotehnike in kar najbolj intenzivno pridelovanje s porabo najmanj 10 q umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje, ter redno namakanje zemlje, kjerkoli je to že mogoče. Povečanje živinorejskega fonda na družbenih posestvih je še posebno važna in pereča naloga. Pri vseh kmetijskih posestvih okraja se mora do konca leta 1960 povečati število goveje živine od sedanjih 1577 na 3166. Za tolikšno povečanje živinoreje so na naših posestvih pogoji dani, treba je le dograditi potrebne hleve. Predvidena je zidava .8 tipskih hlevov. V sadjarstvu in vinogradništvu je predvidena v glavnem dovršitev že začete obnove in vzdrževanje že obnovljenih nasadov. Z ustanovitvijo obrežnega kmetijskega kombinata. je zagotovljeno eriotno reševanje v zvezi z izvedbo plana pereče problematike, ki je skoraj enaka na vseh obrežnih posestvih. Pri kmetijskih posestvih (brez ribištva) je predvideno povečanje celotnega dohodka za 212% v primerjavi.^: letom 1959. Na tako močno povečanje vpliva poleg predvidene povečane proizvodnje na naših posestvih perutninarska farma v Neverkah. Narodni dohodek se bo povečal predvidoma le za 106 %, predvsem zaradi' visokih materialnih stroškov nove perutninarske farme. Število zaposlenih se je skupno povečalo za 310, od tega povečanja odpade 245 novo zaposlenih na perutninarsko farmo Neverke, ribištvo predvideva zmanjšanje zaposlenih za 64, kmetijska posestva nameravajo skupno povečati število zaposlenih za 129, kar pomeni, da se v primerjavi s povečanimi delovnimi nalogami predvideva znatno povečana delovna storilnost. Ribištvo Gibanje obsega ribiške proizvodnje je količinsko predvideno takole: Ulov v tonah: 1056 195? 1958 1959 1960 1961 ' 2456 2578 1919 2300 2500 6155 V prvi polovici ribolovne sezone v letu 1959 je bil ulov slab, v drugi polovici pa se je povečal, tako da je bilo skoraj doseženo planirano povprečje na plovno enoto. To je bilo izvedljivo zato, ker so bile ladje sodobno opremljene, predvsem z echosounderji. Lani so bili zaradi previsokih vzdrževalnih stroškov oddani v najem vsi objekti za tunelov podjetja Ribič. Zaradi odprodaje tunolovcev pa je bil celoten \ ulov manjši, čeprav je bil predvideni ulov po plovni enoti skoraj dosežen. V ribištvu se je v letu 1959 izvršila reorganizacija: podjetje Ribič je bilo odpravljeno. Del ladij podjetja Ribič je najelo podjetje Riba. Za leto 1960 bo razpolagal družbeni sektor ribištva z 28 plovnimi objekti, ker bodo trije kupljeni še med letom. Za leto 1960 je planiran povprečni ulov na ladje, ki je sodobno opremljena, devet vagonov, za druge ladje pa po osem vagonov rib. Smernice za razvoj ribolova v letu 1960 bi bile tele: 1. Vse še neopremljene ladje je treba opremiti z echosounderji, ker so le tako opremljene ladje poroštvo za uspešen lov. 2. V letu 1960 se predvideva za lokalno predelovalno industrijo, ki je seda j'odvisna od uvoza, preo-rientacija ribištva na lov tunov v oceanskih vodah. Zato so šla ribiška podjetja na natečaj za nakup trih tunolovcev. Pričakujemo, da še bodo tunolovci pričeli uporabljati šele ob koncu leta 1960. V ribištvu smo v izpolnitvi petletnega plana v zaostanku, ker niso bile opravljene vse predvidene investicije. Vzrok je bil prvič v podražitvi stroškov za graditev ladij, ki ni stimulativno vplivala na graditev plovnih objektov, drugič pa v izpadu lastnih sredstev. Z nakupom treh tunolovcev bo predvidoma zagotovljena količinska izpolnitev ter vrednostno prekoračenje perspektivnega plana. V letu 1960 se predvideva v ribištvu zmanjšanje celotnega dohodka za 28 %, zmanjšanje narodnega dohodka pa za 27 %. To je posledica predaje večjega števila plovnih objektov živilskemu kombinatu Delamaris ter je dohodek teh plovnih objektov upoštevan pri dohodku industrije. Investicije v kmetijstvu Za izvedbo nalog, ki so predvidene po perspektivnem planu za leto 1960, bo treba v kmetijstvo investirati 2861,4 milijonov dinarjev, kar je v primerjali z lanskiiim letom občutno več. Ker bodo narasle predvsem kratkoročne in srednjeročne investicije, se bo tudi izboljšala struktura v korist tistih investicij, ki v razmeroma kratkem času vplivajo na povečanje kmetijske proizvodnje. Pri hidromelioracijah je predviđena osušitev Dragonje, Drnice ter zareškega in koseškega polja, dokončanje melioracij rižansko-ankaranskega ter semedelskega in badaševiškega polja, začetek del za preložitev Badaševice ter izvedba hidromelioracij na 263 ha površin živinorejskega kombinata Postojna. Predvidena sredstva za živinorejo so natnenjenn za nakup 2200 glav plemenske živine, zidavo 11 hle- vov in pitališč za peršiitarje ter za adaptacijo večjega števila poslopij za sodobno rejo živine. Sredstva za obnovo sadovnjakov in vinogradov so namenjena obnovi 1% ha sadovnjakov in 166 ha vinogradov, od tega v kooperaciji 193 ha. V poljedelstvu so poleg hidromelioracij predvidene agromelioracije na površini 3862 ha, ureditev rastlinjaka in vrtnarij v obrežnem področju. Prav tako je znaten del sredstev namenjen zgraditvi perutninarske farme v Neverkah in za nakup treh tunolovcev za podjetje Riba v Izoli. Sredstva, predvidena za letos, so deloma že dovoljena, za drugo pa so že predloženi dokumentacija in ustrezni zahtevki za posojilo pri Jugoslovanski kmetijski banki. Ker je obseg letofšnjih predvidenih investicij za kmetijstvo zelo velik, je potrebno, da se kmetijska posestva in zadruge lotijo ukrepov, ki zagotavljajo tudi gospodarno porabo sredstev. 8. poglavje Gozdarstvo V letu 1969 se bo obseg sečnje povečal v primerjavi z letom 1959 za 16 % in bo znašal 174.700 bruto kubičnih metrov lesne mase. Glede na prirastek se bo sečnja gibala takole (odstotek sečnje v odnosu ua prirastek); 1958 1959 mo N Vsi gozdovi skupaj 81 7T 86 Iglavci 69 68 76 Listavci 95 89 100 Povečanje sečnje je predvideno predvsem na aktivnem gozdarskem področju. Gospodarske potrebe so narekovale povečane sečnje, vendar je, kot vidimo, še vedno ohranjeno načelo, da naj se skladno z načelom večje spčnje gozdovi še vedno zboljšujejo. S predvideno strukturo sečnje se bodo v skladu s smernicami perspektivnega plana še nadalje krepilo iglasti gozdovi, tako da bo posekanih v povprečju samo 77 % prirastka, medtem ko je sečnja listavcev predvidena povprečno s 107 %. V kvoti celotne sečn je je zapopadena sečnja na gozdnem in negozdnem zemljišču. Zaradi povečane sečnje se bo povečala tudi izdelana lesna gmota predvsem za kemično predelavo, in sicer v primerjavi z letom 1959 za 27 %; povečala se bo tudi količina lesa. namenjenega za mehanično predelavo in tehničnega lesa za neposredno predelavo. Količine v 000 m5 1058 1059 1960 Indeksi 1059 1 960 1058 1950 Skupna gozdna proizvodnja v tem: 151,8 129,7 151,1 98 127 tehnični les iglavcev 64,5 63,5 71,6 98 113 tehnični les listavcev 19,5 22,0 28.9 113 131 drva 47,8 44,2 50,6 92 114 Količine v 000-in8 I n đ erl s i «58 1959 1960 «59 1958 1960 1959 Na razpolago za družbeno porabo 79^ 8i;9 9®2 105 m v tem: les za mehanično predelavo 54,2 55,5 65,6 102 m les za kemično predelavo 9,6 12;5 m 130 izr tehnični les za neposredno uporabo 14,5 12^ 145 88 115 drva za pogonske namene fcl b2 100 109 Na razpolago za individualno porabo 5214 555 91 m v tem: drva za industrijska središča 26,1 29,5 56,2 145 123 les za podeželsko porabo 26,5 185 17;7 70 97 Povečanje proizvodnje tehničnega lesa je prvi pogoj za nadaljnje razvijanje predelave lesa in utrditev lesnega tržišča in je hkrati odmev teženj gozdarstva, da se prilagodi potrebam Itesnega tržišča. Proizvodnjo tehničnega lesa je treba povečati tudi z boljšim krojenjem lesa in s pravočasno sečnjo. Pri prevažanju hlodovine naj se prizadeva, da se relacije kar najbolj skrajšajo, prav tako se je treba paziti, da se ne križa prevoz istovrstnega lesa. Za smotrnejšo gozdno proizvodnjo, za racionalnejšo pridelavo lesa ter za boljšo povezavo med proizvajalci in potrošniki je treba uvajati primerne oblike dolgoročnega povezovanja med gozdno proizvodnjo obeh sektorjev lastništva s predelavo. Za krepitev predvidene zmogljivosti gozdov se predvideva po fizičnem obsegu tale razvoj: 1958 1959 1960 1957-60 1957-61 Novo pogozdovanje ha 991,0 520,8 515,5 118 Spopolnitve ha 205,7 13L6 1600 60 Melioracija grmišč in degradiranih gozdov ha 15,9 182,0 557,8 19 Nega gozdov ha 2527,7 2597,7 5912,0 104 Urejanje ha 7857 5012 5500 68 Varstvo 000. din 16800 19800 17000 125 Da bi bil učinek pri gojenju gozdov kar največji, je treba v prvi vrsti smotrno razporediti razpoložljiva sredstva in zmanjšati izdatke za neproduktivne namene. Zato bo v letu 1960 dan večji poudarek na melioracijo degradiranih gozdov in grmišč, zlasti na Krasu in na flišnem področju, ter negi gozdov na splošno, ki naj se kaže v glavnem v čiščenju in redčenju. Zato je treba pospeševati tudi graditev cest in nakupiti potrebno strojno opremo. Okrajna uprava za gozdarstvo mora v letu 1960 dokončno izdelati generalni načrt za melioracijo Krasa. Letos je treba v skladu s smernicami republiškega družbenega plana ustanoviti skupen organ za pospeševanje gozdarstva na Krasu, da bo tako omogočeno načrtnejše in uspešnejše delo pri pogozdovanju. Poleg obeh že obstoječih sekcij za pogozdo-vanje Krasa je ustanovljena še nova sekcija za občine Koper, Piran in Izola. Pri pogozdovanju Krasa se bo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 zmanjšala površina novih pogo-zditev, povečala pa se bo površina melioracija gfmišč . m degradiranih gozdov, ki bo izvedena s podsaditvijo in podsetvijo. Lani je bilo pogozdenih 525 ha, melioriranih in 165 ha degradiranih gozdov in grmišč, letos pa bo pogozdenih 209 ha, podsajenih pa 442 ha degradiranih gozdov in grmišč. Za varstvo gozdov je predvidenih 17 milijonov dinarjev, ki so v glavnem namenjeni za zatiranje gozdnih škodljivcev: borovega prelca, grizlice in za-' vi jača; vrh tega se bo krepilo še biološko zatiranje škodljivcev. še nadalje je treba posvetiti posebno skrb uvajanju hitro rastočih plantažnih vrst drevja, zlasti topola. V ta namen je bila ustanovljena okrajna komisija za topole. Predvidena je ureditev 5500 ha gozdov gozdnega gospodarstva in 1000 ha gozdov zasebnega sektorja. Pri tem je treba uporabljati najsodobnejše metode urejanja, ker bo to zmanjšalo velike stroške, ki nastajajo pri sedanjem načinu urejanja gozdov.. Investicije v gozdarstvu bodo znašale letos 196,5 milijone dinarjev. Sredstva iz okrajnega gozdnega sklada bodo uporabljena v glavnem za zgraditev in rekonstrukcijo gozdnih cest, za nakup gozdne opreme, za zgraditev gozdnih stavb in stanovanj za gozdne delavce in uslužbence. Gozdno gospodarstvo bo investiralo 51.9 milijonov dinarjev iz amortizacijskih sredstev za rekonstrukcijo in za graditev cest, za nakup prevoznih sredstev in za graditev gozdnih stavb. V* Cetotni dohodek gozdnega gospodarstva se bo letos zaradi povečanega obsega sečnje zvišal za 19 %, sorazmerno bo narastel tudi narodni dohodek v primerjavi z letom 1959 za 20 %, povprečno število zaposlenih pa se bo povečalo za 13 %. Gradbeništvo Obseg gradbenih in projektantskih storitev bo letos presegel raven, planirano po perspektivnem planu, za 15,7 %, znašal bo tri milijarde 65 milijonov dinarjev. V primerjavi z lansko se bo letošnja gradbena delavnost povečala za 17,9 %. Na ta način bomo opravili v letu 1960 za 60 % več gradbenih del in projektantskih storitev kot v letu 1956. Tako povečanje bodo v glavnem omogočile povečane naložbe za nove objekte v prometu, v turizmu in na področju družbenega standarda. Predvidoma bo v strukturi gradbenih del letos znašala udeležba objektov družbenega standarda 68 %, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti občuten premik navzgor. Na razširitev obsega gradbenih storitev bo vplivalo tudi dokončno sprejetje regionalnega načrta za celotno obrežno področje, s tem bo podana jasna orientacija za vse vrste gradbenih del pri nas. Lani smo zaznamovali v gradbeništvu velik polet kljub motnjam, ki so nastale sredi leta zaradi pomanjkanja cementa, stekla in nekaterih vrst železa. Uspeh je bil temvečji, če upoštevamo, da so gradbena podjetja realizirala le majhen del predvidenih investicij za svojo strojno opremo. Predvsem so napredovala domača podjetja, ki so opravila doslej prvič nad polovico vseh gradbenih del pri nas dn povečala svoj družbeni bruto proizvod za petino. Razen tega so se domača podjetja močno usmerila na graditev objektov družbenega standarda, predvsem stanovanj. Glede na zaposlovanje je bilo lani doseženo zmanjšanje za 7 %, kar je za 5 % ugodnejše od predvidevanj družbenega plana za preteklo leto. Le na tej podlagi se je mogel v preteklem letu povečati delež družbenega bruto proizvoda na zaposlenega za 10.5 %, kar je pomemben uspeh in solidna podlaga za nadaljnji razvoj storilnosti dela ob širokem uvajanju najrazličnejših oblik nagrajevanja po učinku. V letu 1960 pričakujemo nadaljnji napredek gradbenih dn projektantskih organizacij, kar se mora pakazati v povečanem obsegu del, izboljšanju strukture družbenega bruto proizvoda in hitrejšem in cenejšem izvajanju storitev. Zato je treba posvetiti vso skrb izvedbi tehle nalog: — zagotoviti je treba vsestransko nagrajevanje po učinku dela. Kjer je le mogoče, je treba postaviti ustrezna merila, ki naj bodo čimbolj objektivna, in vezati zaslužek na delovao storilnost posameznika in obratov; — izboljšati je treba organizacijo dela na gradbiščih, kar je pogoj za uvajanje učinkovitega plačevanja po opravljenem: del«; — zagotoviti si od investitorjev pravočasno oddajo del, pri tem naj se preide na oddajanje večjih gradbenih kompleksov; — investitorji naj čimprej začno priprave za zidavo svojih objektov in naj pravočasno zagotovijo investicijsko dokumentacijo; — povečati je treba storilnost dela v operativi, izraženo z narodnim dohodkom na zaposlenega za 11 %, in s tem zvišati delež narodnega dohodka v družbenem bruto proizvodu na 30%; — zagotoviti je treba, da povprečna zaposlitev pri predvidenem obsegu del ne bo presegla za več kot 9,2 % ravni iz leta 1959; — okrepiti in razširiti bo treba obrtniške delavnice pri gradbenih podjetjih in ustanavljati takšne nove obrate, kjer jih do 'slej še ni, ter okrepiti sodelovanje gradbenih, projektantskih in obrtnih podjetij za izboljšanje končnih del na stavbah, zlasti stanovanjskih, kakor tudi za uvajanje izdelovanja nekaterih gradbenih elementov; — čimprej bo treba izvesti združitev gradbenih podjetij v obrežnem področju in zagotoviti sodelovanje novega podjetja na predvidenem zveznem natečaju za nakup gradbenih strojev. V ta namen je tudi predvidena udeležba iz okrajnega investicijskega sklada; — zagotoviti je treba nadaljnjo pomoč pri reševanju stanovanjskih in drugih problemov gradbenih delavcev. Letos je treba tudi dokončati samske domove podjetij Gradbenik in Prvi maj s skupno zmogljivostjo 280 postelj; — izboljšati je treba kadrovski sestav in bolj skrbeti za strokovno usposabljanje delovne moči; — pospešiti je treba rekonstrukcijo gradbene industrije in tako čimprej zagotoviti redno preskfbo z opeko; — urediti je treba dovoz mivke iz Soče ter nadaljevati raziskovalna in pripravljalna dela apnenic v Sežani in v Podgorju; — izboljšati je treba in na novo uvajati topli obrok hrane na gradbiščih; — po gradbeni inšpekciji je treba s povečanim nadzorstvom preprečevati izvajanje takih del, ki nimajo urejene predpisane dokumentacije; — pohiteti je treba z izdelavo zazidalnih načrtov, ker je že podana podlaga z novo sprejetim regionalnim načrtom obrežnega področja. Na ta način bo mogoče organizirati graditev v širšem obsegu ter po vnaprej določenem operativnem planu; — investitorji naj organizirajo izdelavo tipskih projektov in pravočasno zagotovijo izvedbo pripravljalnih del. Zato je treba povečati koordinacijo med projektivo, proizvajalci osnovnih gradbenih materialov in opreme ter z izvajalci gradbenih storitev; — pripraviti je treba predlog za uporabo tipskih projektov za stanovanja. Organizacijo v tej smeri naj prevzame zavod za stanovanjsko izgradnjo v Kopru; — začeti je treba čimširšo uporabo pol montažnih in montažnih elementov, ki omogočajo izvajanje končnih del že ob montaži. — izboljšati je treba delo podjetja Projekt Koper s sanacijo notranjih težav ter z zagotovitvijo vsestranske pomoči zainteresiranih činiteljev pri rešitvi kadrovskih in stanovanjskih problemov. 10. poglav je Promet Obseg prometnih storitev ho letos za 31 % večji kot je bil lani in bo s tem presežen predvideni obseg prometnih storitev po perspektivnem planu za 4 %. Na takšno povečanje bo vplivalo nadaljnje povečanje proizvodnje v celotnem gospodarstvu okraja in večja blagovna izmenjava, predvsem pa povečanje prevoznih storitev v dolgi plovbi, pomorskega prometa. V posameznih strokah je predvideno tole gibanje prometnih storitev: Stroka Indeks fizičnega obsega 1959 1960 1958 1959 V letu 1960 bo doseženo glede na predvidevanje perspektivnega plana za leto 1961 v ®/o Promet skupaj 141 151 104 551 — Podjetje za vzdrž. prog Postojna 102 100 92 Stroka Indeks fizičnega obsega 1959 1960 1958 1959 V letu 1960 bo doseženo glede na predvidevanje perspektivnega plana za leto 1961 v »/• 512 — Pomorski promet 143 170 115 515 — Cestni promet ' 142 151 95 Prometne storitve bodo v cestnem prometu nekoliko manjše, kot je predvideno s perspektivnim planom za leto 1961, ker bodo podjetja javnega cestnega premeta imela tudi manjšo zmogljivost prevoznih sredstev. Podjetje za vzdrževanje prog Postojna pa bo opravilo manj efektivnih ur, kot je bilo predvideno za leto 1961, vendar bo vrednost opravljene ure z materialnimi stroški precej večja, kot je bila v letii 1956. Zato bo perspektivni plan po družbenem bruto proizvodu tudi pri tem podjetju presežen. Prevozne zmogljivosti v prometu se gibljejo v povprečju takole: 6 Nosilnost prevoznih sredstev v tonah oziroma v potniških sedežih 1958 1959 1960 Predvideno po perspekt. planu za 1961 59 58 Indeksi 60 59 60 61 Ladje dolge plovbe tovorne 75.194 \ 86.688 145.000 144.179 115,3 167,3 100,6 potniški sedeži — 52 210 — — 404,0 — Ladje obalne plovbe tovorne 1.003 1.034 1.034 1.515 102,9 100,0 68,3 potniški sedeži 210 261 , 261 500 124,3 100,0 52,2 Cestni promet tovorni 1.497 1.970 2.320 2.712 131,6 117,8 85,5 potniški 1.237 1.615 1.880 2.192 130,6 116,4 85,8 Nosilnost ladjevja v dolgi plovbi bo že letos dosegla predvideno zmogljivost po perspektivnem planu za leto 1961. V obrežni plovbi iu v cestnem prometu pa bodo zmogljivosti manjše, zato bodo tudi prometne storitve v obeh strokah nekoliko pod perspektivnim planom. Na podlagi predvidenih investicij, ki so namenjene v znesku približno 5690 milijonov dinarjev za nakup prevoznih sredstev, pa bo ob koncu leta dosežena oziroma presežena predvidena zmogljivost po perspektivnem planu v vseh strokah, razpn v v obrežni plovbi. Prometne storitve bodo naraščale nekoliko hitreje kot pa zmogljivosti prevoznih sredstev, ker so prevozna podjetja izboljšala strukturo prevoznilr sredstev in izpopolnila prometno službo. Tudi uporaba vozil je boljša. * Zaradi večjega števila prevoznih sredstev naj bi se število zaposlenih povečalo za približno 220 oseb, da bi tako mogli opraviti predvideni obseg prometnih storitev. S tern bo zaposlenost za 10 % manjša, kot Je bila predvidena s perspektivnim planom za leto 1961. Takšna zaposlenost omogoča povečanje storilno-sb dela za 56 %, če računamo fizični obseg prometnih storitev. Posebna skrb naj transportna podjetja posvetijo nadaljnjemu izpopolnjevanju nagrajevanja po učinku, zlasti premiranju šoferjev za vestno upravljanje vozil in za prihranke materiala. Prav tako je treba stalno skrbeti za strokovno vzgojo kadrov, predvsem šoferjev in vodilnega osebju v prometni službi. V železniškem prometu bo Podjetje za vzdrževanje prog Postojna opravilo v glavnem enako raven vzdrževalnih del kot lani. To podjetje bo, kot vsa druga namenska podjetja v Sloveniji, pridruženo k Železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana, kar bo dovoljevalo enotnejše in ekonomičnejše opravljanje železniških storitev. Vedno hitrejši razvoj gospodarstva na obrežnem področju in naglo naraščanje pristaniških del zahteva, da se letos še pospešeno nadaljuje študije in priprave za zgraditev železniške povezave med Hrpeljami in Koprom. Pomorski promet bo letos hitreje naraščal kot v letu 19'59. Večje povečanje pomorskega prometa bo doseženo zaradkpovečanja ladjevja v dolgi plovbi in zaradi razširitve pristaniških del. Podjetje Splošna plovba Piran bo letos dobilo še tri ladje s skupno nosilnostjo 37 tisoč ton, tako da bo moglo podjetje tudi v naslednjih letih še nadalje večati obseg pomorskih storitev. Zato bo letos vpeljana tovorno-potniška proga med Koprom in Združenimi državami Amerike, na kateri bodo prevažale tri ladje z nosilnostjo približno po 8200 ton in ki imajo tudi po 30 potniških sedežev. S tem si bo podjetje zagotovilo stalnejši prevoz,in boljšo strukturo blaga, kar se bo ugodno pokazalo v finančnem rezultatu. Podjetje naj posveti tudi vso skrb obrežnemu potniškemu in tovornemu prometu. Za poživitev potniškega pomorskgea prometa bo avtoturistično podjetje Slavnik kupilo dva hidrogli-serja s skupno zmogljivostjo 212 potniških sedežev, ki bosta opravljala redne in izredne vožnje med obrežnimi turističnimi središči. Pristaniški promet se bo povečal od 30 na 120 tisoč ton. Del operativnega obrežja, ki je bil zgrajen v novem pristanišču, ne zadostuje za kritje naraščajočih potreb pomorskega prometa skozi koprsko pristanišče. Letos se bo zato nadaljevala graditev druge podetape operativnega omrežja. S tem bo omogočeno, da bosta v slednjem letu mogli pristajati po dve večji ladji hkrati, promet pa bo tako mogoče bolje organizirati. Iz sredstev gospodarskih organizacij se bo nadaljevala zidava tranzitnih skladišč in skladišča za les. Koristila površina skladišč se bo s tem in z adaptacijo nekaterih starih skladišč povečala od 26.950 m8 na 42.000 m2, ali za 56%. Poleg tega si bo podjetje Pristanišča Koper izpopolnilo pristaniško opremo, , za to bo porabilo približno 68 milijoiov dinarjev. Za graditev operativnega obrežja in skladišč ter za nakup opreme in za druga manjša dela v pristanišču bo le-dos naloženih skupno približno 550 milijonov dinarjev. Podjetje Pristanišča Koper bo moralo poskrbeti, da se predvidena gradbena in druga dela izvedejo čimprej. Hkrati bo moralo skrbeti za zboljšanje organizacije pristaniške službe, da bi ne prišlo do zastojev in da se zagotovi predvideni obseg pristaniških storitev. Prav tako bo treba posvetiti posebno pozornost- pridobivanju in izpopolnjevanju zadostnega števila strokovnega kadra. Nova prevozna sredstva, ki jih bodo kupila prevozna podjetja, bodo v glavnem zamenjala že izrabljena tovorna vozila v cestnem prometu in deloma tudi avtobuse. Izjemoma bo podjetje Intereuropa povečalo prevozni park za 50 vlačilcev; namenjenih mednarodnemu transportu. To so posebna vozila, za katera je investicijski program že potrjen. Podjetje bo moralo poskrbeti, da za nakup teb vozil zagotovi potrebna sredstva. Javni cestni promet se bo takole gibal: Indeks Enota mere 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Blagovni promet 000 t/km 39.226 63.260 36.350 166,4’ 113,8 Osebni promet 000 p/km 30.185 86.605 111.000 123,4 128,2 Storitve remontnih delavnic 000 ef/ur 549 628 694 114,4 111,0 Spediterska in turistična dela v milijonih dinarjev 810 1.105 1.345 136,4 158,0 Zaradi spremembe sistema transportnih tarif za blagovni prevoz po železnici bodo morala podjetja cestnega prometa povečati svoje delo predvsem na krajših progah. Podjetje Intereuropa, ki je glavni dovoznik in uvoznik blaga iz pristanišča, naj še naprej skrbi, da se blago prepelje pravočasno, da ne ho zastojev v pristaniški službi. Prav tako naj poskrbi za čimprejšnjo dogradite(v svojih garaž in servisne delavnice v Kopru, ki mu bo omogočala rednejše in boljše vzdrževanje vozil. Posebno skrb mora posvetiti svojim servisnim delavnicam, zlasti delavnici v Sežani, da bodo njihove zmogljivosti čimbolj smotrno izrabljene. Podjetje Slavnik, Koper bo moralo še nadalje izpopolnjevati svoje delo. Posebno skrb naj posveti nadaljnjemu razvoju avtobusnega in pomorskega potniškega prometa ter tudi turizmu. Zato naj si zagcn tovi več turističnih voženj in s tem poživi turizem pri nas. Prav tako bo treba skrbeti za kar najboljšo avtobusno povezavo oddaljenih krajev z upravnimi središči in za udoben in nemoten prevoz potnikov v turistični sezoni. Podjetje mora poskrbeti, da se čim-prej dokonča potrebna dokumentacija za zgraditev avtobusne postaje v Kopru, tako da se že letos začno pripravljalna dela. Lotiti se bo treba tudi ustrezu.li ukrepov za čimprešnjo dobavo hidrogliserjev, s katerimi bi podjetje moglo že letos povečati svoj družbeni bruto proizvod za približno 60 do 30 milijonov dinarjev. Podjetji Transport Ilirska Bistrica in Avtoprevoz Postojna naj svoja razpoložljiva sredstva čimbolj smotrno uporabita za zgraditev delavnic in garažnih prostorov ter za zamenjavo izrabljenih prevoznih sredstev. Prevoz blaga naj opravljata predvsem s povečanjem lokalnih prevozov. Prav tako naj povečata storitve v svojih delavnicah. Podjetje Transport Ilirska Bistrica bo letos opravljalo tudi špediterske storitve. Za to naj si pravočasno priskrbi potrebne skladiščne prostore, da bi tako moglo čimbolj povečati svoje delovno področje. Zaradi slabega stanja cest IH. reda ^e bo iz okrajnega proračuna povečala dotacija cestnemu skladu za 30 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi se uporabila predvsem za rekonstrukcije in za boljše vzdrževanje cest. Prav tako naj bi za to tudi občinski ljudski odbori določili več sredstev. Okrajna sredstva se bodo uporabila predvsem za popravila tistih test, za katere bodo občinski ljudski odbori prispevali del svojih sredstev. Občinski ljudski odbori se bodo morali lotiti ustreznih ukrepov za čimprejšnjo ureditev postajališč ob cestah I. in II. reda, da se zagotovi varen in nemoten promet. PTT promet se bo letos povečal za 10,5 %, in sicer pretežno v telefonski in telegrafski službi. Na hitrejše naraščanje telefonskih in telegrafskih storitev bo vplivala dograditev novega poštnega poslopja v Kopru, kjer bosta postavljeni avtomatični centrali. Prav tako bo med Koprom in Portorožem postavljen telefonski kabel, med Koprom in Ljubljano ter Postojno in Ljubljano pa bosta postavljena visokofrekvenčna 12-kanalska sistema. Pošta v Ilirski Bistrici se bo preselila v prenovljene prostore, kjer bo med drugim urejen tudi prostor za avtomatično telefonsko centralo. S tem bo odpravljeno ozko grlo posebno v telefoniji na obrežnem področju in bo Ipko omogočena boljša povezava med naročniki tudi zunaj okraja. Število telefonskih priključkov se bo povečalo od 1212 na približno 1500. Podjetje PTT in uprava okrajne pofte bosta morala posvetiti posebno skrb izvedbi predvidenih del, zlasti pa poštnemu poslopju v Kopru. 11. poglavje Trgovina Povečana kupna moč prebivalstva in še nadalje naraščajoči dotok turistov kakor tudi izboljšana izbira blaga v trgovinah ter povečan izvoz in uvoz bodo omogočili povečanje prometa v trgovini za približno 12 %. Skupni blagovni promet po strokah bd znašal (v milijonih din — po tekočih cenah): 1959 1%0 Indeks 61V59 60/61 Skupaj promet trgovine 21.248 23.794 112,0 92,2 na drobno 8.644 9.530 110,2 100,0 na debelo 5.504 5.814 109,6 72,0 podjetja za zunanjo trgovino i i 7.500 8.450 115,8 103,0 V trgovini na drobno bo dosežen predvideni promet po perspektivnem planu, medtem ko bo promet v trgovini na debelo pod ravnijo perspektivnega plana zaradi reorganizacije trgovine na debelo in izločitve nekaterih posrednikov, to je trgovskih podjetij Gruda Sežana, Preskrba Sežana in Agraria Postojna. Zunanjetrgovinska podjetja bodo v letu 1960 nekoliko presegla promet, ki je bil predviden s perspektivnim planom. V trgovini na drobno se predvideva še nadalje močnejše povečanje prometa s tekstilom in čevlji ter z drugim industrijskim blagom. Razmeroma najbolj se bo povečal promet s tekočimi gorivi in mazivi in je zato treba poskrbeti tudi za pranje avtomobilov ter druge manjše storitve pri črpalkah z večjim prometom. Da bo mogoče predvideno povečanje prometa doseči, je potrebno tole: 1. Trgovska podjetja naj bolj skrbijo za zboljšanje sortimenta blaga v svojih prodajalnah, kar jim bo omogočeno zaradi povečanega obsega proizvodnje in uvoza blaga za široko porabo ob dosedanjih pogojih. Istočasno mora trgovski kader izboljšati odnos do kupcev. Obratovalni čas posameznih trgovin pa je treba spraviti v sklad s potrebami turističnega prometa. Za to naj skrbijo občinski ljudski odbori v sodelovanju s trgovinsko in gostinsko zbornico. 2. Osnovna naloga gospodarskih organizacij, pred-vsem trgovskih, pa tudi samih proizvodnih podjetij, ljudskih odborov in njihovih svetov za blagovni pro- met ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, bo povečanje investicijskih naložb v trgovino za povečanje prodajne zmogljivosti trgovske mreže ter za modernizacijo prodajaln in opreme. Zmogljivost prodajne mreže se je v preteklih- letih zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev počasneje večala, kot predvideva perspektivni plan, in bo to nesorazmerje treba čimprej odpraviti. V štirih letih bo skupno odprtih 26 novih prodajaln trgovskih podjetij od 51, ki jih predvideva perspektivni plan za razvoj trgovine. Prodajne zmogljivosti bo treba povečati tako v živilski stroki kakor tudi posameznih strokah z industrijskim blagom. Zaradi stalnega večanja turizma in malega obmejnega prometa in zaradi naraščanja kupne moči domačega prebivalstva bo treba večati prodajne zmogljivosti v glavnih krajih in turističnih središčih. 3. Spričo stalno naraščajočih potreb po mlevskib izdelkih je nujno treba v obrežnem področju postaviti skladišče za ralevske izdelke. 4. Občinski ljudski odbori naj sprejmejo osnovne smernice za razvoj in organizacijo blagovnega prometa v skladu z urbanističnim in družbenim razvojen! svojega območja. Trgovinska zbornica bo po teh smernicah in v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami ter z ustreznimi sveti pri ljudskih odborih pripravila predlog za razširitev trgovske mreže na drobno. V zvezi s tem je treba skrbeti, da bodo investicijski programi pravočasno pripravljeni, trgovinska zbornica pa mora prišteli pripravah tesno sodelovati z investitorji in občinskimi ljudskimi odbori. 5. Naloge trgovinske zbornice so, da prouči možnosti in ustrezne oblike za uvajanje trgovin s samopostrežbo v živilski stroki, in sicer v večjih središčih, v drugih krajih pa naj prav tako prouči oblike za sodobnejšo ureditev prodajaln. S tem se bo znatno hitreje povečala prodajna zmogljivost trgovske mreže kakor s klasičnimi tipi prodajaln. 6. Ena izmed osnovnih nadaljnjih nalog trgovinske zbornice bo pregledati predmet poslovanja podjetij in pripraviti ustrezne predloge za uskladitev s predpisi, ki se pripravljajo. 7. V 1. 1960 morajo občinski ljudski odbori dokonč-no\ rešiti organizacijska in druga vprašanja preskrbovalnih podjetij, katerih naloga je v skladu s predpisi redno oskrbovati prebivalstvo z dnevnimi potrošnimi predmeti. Naloga okrajnega ljudskega odbora bo predvsem uskladiti organizacijske oblike teh podjetij in tistim podjetjem, ki imajo širši pomen, nuditi tudi materialno pomoč. Prav tako bo naloga občinskih ljudskih odborov, da v skladu s predpisi usmerjajo politiko cen. Za boljšo založenost trga s kmetijskimi pridelki moraj oskrbeti tudi kmetijske zadruge, ki naj prav tako kakor preskrbovalno podjetje s sadjem in zelenjavo zlasti ob turistični sezoni skrbe, da bodo stojnice s sadjem postavljene na krajih, kjer je za turiste najbolj primerno. 8. V trgovini na debelo je treba še nadalje izvajati organizacijske spremembe v skladu s tezami trgovinske zbornice LRS. Predvsem je potrebno, da se trgovski podjetji Prerad Portorož in Ilirija Ilirska Bistrica še bolj usmerita na detajlistično trgovino. Trgovska podjetja na drobno pa naj se v bodoče pri svojih nakupih še nadalje preusmerjajo na proizvodna podjetja, kadar bo to zaradi nakupa večjih količin tudi gospodarno. 9. V letu 1960 bo investiranih za razvoj trgovske mreže, vštevši prodajalne obrtnih podjetij, skupno približno 264 milijonov dinarjev, medtem ko bo za prodajalne in opremo ter za druge investicije samih tr- 1. sredstva podjetij: Omenjena sredstva se bodo porabila za tele investicije v trgovini: Sredstva okrajnega investicijskega sklada se bodo uporabila: a) za ureditev in izpopolnitev opreme preskrbovalnih podjetij s sadjem in zelenjavo; b) za ureditev trgovine s samopostrežbo v Kopru; c) za nadaljnje povečanje zmogljivosti prodajne mreže, pri čemer gre prednost ureditvi pradajaln v turističnih središčih. Trgovska podjetja oziroma občinski ljudski odbori pa bodo lahko uporabili ta sredstva v obliki kreditov; č) za udeležbo pri graditvi skladišča za mlevske izdelke. Sredstva občinskih investicijskih skladov in lastna sredstva podjetij se bodo uporabila za ureditev prodajaln, za nakup opreme, poleg tega pa je predvidenih 60 milijonov dinarjev iz drugih sredstev za novo skladišče trgovskega podjetja Slavica Koper, k: mora sedanje skladišče izprazniti. Podjetje in občinski ljudski odbori naj pripravijo dokumentacijo za udeležbo na zveznih natečajih. Z navedenimi investicijami se bo v letu 1960 povečala površina prodajnega prostora za približno SCO kvadratnih metrov in prodajna zmogljivost trgovske mreže za približno 10 %, obnem pa bo dosežena boljša oskrba in kulturnejša postrežba. 10. Da se bodo razpoložljiva sredstva investirala predvsem tja. kjer je najbolj potrebno, naj trgovinska zbornica v sodelovanju z ljudskimi odbori in podjetji sestavi podrobne predloge za razporeditev sredstev in naj v sodelovanju z ljudskimi odbori tudi skrbi za njihovo izvršitev. 11. Kvalifikacijski sestav zaposlenih trgovskih delavcev se bo izboljšal s prirejanjem tečajev. Na tečajih, ki jih bo organizirala trgovinska zbornica, bo pridobilo kvalifikacijo 63 trgovskih delavcev in visoko kvalifikacijo 18 udeležencev. Da se bo vključilo v trgovino več mladine, bo v letu 1960 treba začeti zidati vajensko šolo v Izoli. Sredstva za zidavo šole se bodo zagotovila iz sredstev trgovinske zbornice, iz sredstev podjetij ter deloma iz drugih skladov za kadre. V letu 1960 je treba ustanoviti tudi delovodsko-poslovodsko šolo. ki bo v letih 1960 ter 1961 dala 20 visoko kvalificiranih trgovskih delavcev. S sodobnejšo postrežbo ter z boljšim kvalifikacijskim sestavom trgovskih delavcev se bo povečal promet na enega zaposlenega v trgovini na drobno za približno 4 % in bo za 6 % večji, kot predvideva perspektivni plan za razdobje 1937/61. Za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij naj v večji meri kot doslej skrbijo tudi potrošniški sveti, ki lahko v tesnejšem sodelovanju s sveti za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih pomaga- govskih podjetij investiranih približno 237 milijonov dinarjev. Viri sredstev bodo predvidoma tile: a) lastna 51 milijonov dinarjev b) drugo 60 milijonov dinarjev 37 milijonov dinarjev 50 milijonov dinarjev 32 milijonov dinarjev jo organom delavskega samoupravljanja pri ugotavljanju in odpravljanju pomanjkljivosti. Občinski ljudski odbori naj pooblastijo svete stanovanjske skupnosti, da bodo opravljali funkcije svetov potrošnikov pri tistih trgovskih podjetjih in trgovinah, ki oskrbujejo prebivalstvo z živili. Zunanja trgovina Obenem z obsegom industrijske in kmetijske proizvodnje v okraju, se bo povečal izvoz ter uvoz opreme, reprodukcijskega materiala ter blaga za široko porabo. Celotni izvoz iz okraja, ne upoštevajoč neblagovnih storitev, se bo povečal v priiperjavi z lani za 21 %. Pri tem se bo povečal izvoz kmetijskih pridelkov za 35%, to je predvsem pripisati večjemu izvozu zgodnjega sadja in vrtnin. Znatno se bo povečal tudi izvoz industrijskega blaga, zlasti iz kovinske in lesnoindustrijske stroke. Po posameznih panogah se bo gibal izvoz takole (v milijonih dinarjev po obračunskem tečaju): 1958 1959 1960 I 59 58 n d e k s 60 60 59 58 Industrija (brez ribjih konserv) 1071 1057 1443 99 137 136 Kmetijstvo in ribištvo (vštevši ribje kon- serve) 1581 1470 1689 93 115 107 Gozdarstvo 43 46 50 107 109 116 Obrt 56 102 137 182 134 245 Skupaj 2751 2675 5319 97 124 121 Povečanje izvoza nalaga proizvodnim podjetjem skrb, da iščejo možnosti za tesnejšo povezavo z mednarodnim trgom in da hkrati temu prilagajajo svojo proizvodnjo. Še nadalje je treba iskati ihožnosti za nadomeščanje uvoznih materialov in izdelkov z domačimi in spraviti uvoz v sklad s splošno politiko varčevanja. Dotok deviz iz turizma se bo predvidoma povečal za 25 %. Obenem z izvozom in uvozom se bo znatno povečal promet zunanjetrgovinskih podjetij. V letu f960 pričakujemo, da se bo izvozno-uvozno trgovsko podjetje Splošna trgovska Koper organizacijsko učvrstilo in izboljšalo poslovanje in bo tako znatno povečalo svoj promet. Nadalje bo zunanjetrgovinsko podjetje Jadran Sežana spričo poživitve izvoza in uvoza, ki se predvideva v letu 1960. še nekoliko povečalo promet. 2. sredstva občinskih investicijskih skladov 3. sredstva okrajnega investicijskega sklada 4. sredstva splošnega investicijskega sklada Podjetje Fructus Koper bo znatno povečalo izvoz zgodnjega sadja in vrtnin, kar pa je odvisno od ugodne letine na Koprskem. V predvidenem prometu podjetja Fructus Koper je upoštevan tudi izvoz suhih sliv in jesenskega krompirja. Pri podjetju Vino Koper pa predvidevamo, da bo plasma vina na domačem in inozemskem tržišču nekoliko ugodnejši kakor lani in bo lahko podjetje krilo del izgube iz preteklega leta. Pri neblagovnem prilivu deviz se bo povečal priliv deviz iz turizma za 25%, treba pa bo izboljšati menjalno službo. Dotok deviz iz prevoznih storitev se bo povečal za približno 34 %. 12. poglavje , Gostinstvo in turizem V gostinstvu se predvideva letos za približino 16,4% večji promet, in sicer v družbenem sektorju za 19% in v zasebnem sektorju za 5%, s tem bo dosežen promet, ki ga predvideva perspektivni plan. Tako hitro povečanje prometa je pričakovati zaradi povečanja osebnih dohodkov in turističnega prometa ter ugodno se razvijajočega malega obmejnega prometa. Poleg tega bodo morali občinski ljudski odbori s svojimi inšpekcijami letos vpeljati še učinkovitejšo kontrolo nad iztržki v pavšaliziranih gostiščih in gostilnah družbenega in zasebnega sektorja. Prav tako se bo povečal promet zaradi novih hotelskih in gostinsko-restavracijskih zmogljivosti ter zaradi boljše izkoriščenosti sedanjih zmogljivosti. Turistični promet se bo povečal za 15 %, in sicer domači za 13 %, inozemski pa za 20% in bo turistični promet po perspektivnem planu 1957-61 prekoračen za 2S%. Mali obmejni promet se bo povečal za 14%. Da se bo promet povečal, kakor je dosežen predvideno. in da bodo izpolnjene naloge, ki jih postavlja v gostinstvu perspektivni plan, so potrebni v letu 1960 predvsem tile ukrepi: 1. Pospešiti je treba končna dela na objektu hotela Triglav, da bo čimprej usposobljen za obratovanje. S tem objektom bo pridobljenih 100 ležišč za turizem. Občinski ljudski odbor Postojna naj v sodelovanju z gostinsko zbornico poskrbi, da bo motel v Postojni začel poslovati v letošnji sezoni. Z motelom bo pridobljenih 66 turističnih ležišč. Zgrajeni pa bodo tudi garažni prostori in servisna delavnica v neposredni bližini motela. Gostinsko mrežo je treba organizirati tako, da bo pod jetjem omogočeno rentabilno poslovanje in s tem nadaljnji razvoj. Združevanje obratov v velika podjetja je utemeljeno le takrat, kadar se ne ustvarja monopolni položaj in če to vpliva na znižanje stroškov poslovanja. Z združevanjem dosedanjih in z ustanavljanjem novih obratov je treba omogočiti, da bodo večja podjetja lahko razvijala svoje poslovanje tudi na področje sosednih občin in s tem prispevala k zboljšanju in razširitvi gostinske mreže. Za poživitev turizma na snežniškem področju je treba urediti nočišče in kavarno v Ilirski Bistrici. Nadalje terjajo razvijajoči se mali obmejni promet in tudi domače potrebe ureditev gostišča v Komnu, v Matavunu. kakor tudi v drugih krajih na podeželju. Gostinska podjetja in hoteli se naj udeležijo natečajev za turizem in morajo poskrbeti za pravočasno izdelavo potrebne investicijske dokumentacije. Nove zmogljivosti v turizmu in gostinstvu je treba projektirati v skladu s perspektivnim programom razvoja turizma v okraju Koper. Treba je doseči tudi večje sodelovanje med projektanti in investitorji. Tudi letos je treba še nadalje večati zmogljivosti počitniških domov, zlasti na obrežnem področju okraja. 2. S podaljšanjem turistične sezone je treba zagotoviti boljšo uporabo zmogljivosti. To je treba doseči z uvajanjem posebnih izvensezonskih aranžmajev v gostinskih organizacijah in podjetjih javnega prometa, ki bodo s svojo organizacijo, s prireditvami in s cenami spodbujali obisk domačih in tujih turistov zunaj glavne sezone. Pri tem je treba posvetiti vso skrb pravočasno izvedeni in primerni propagandni akciji kakor tudi primernemu razvedrilu gostov. V počitniških domovih je treba vplivati na podaljšanje sezone z uvajanjem različnih cen za sezonski in izvensezonski letni oddih. Hkrati je treba s sklepanjem pogodb za izmenjavo uporabnikov med posameznimi kolektivi zagotoviti boljšo zasedbo domov in s tem omogočiti večjemu številu delovnih ljudi poceni letni oddih. Občinski ljudski odbori naj v tej smeri vplivajo na matična podjetja oziroma na vodstva počitniških domov. 3. V letu 1960 se morajo občinski ljudski odbori v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje gospodinjstva teliti organiziranja večjih obratov za družbeno prehrano. V sodelovanju z družbenimi organizacijami in podjetji morajo zagotoviti načrtni razvoj teh obratov in je treba sredstva, ki so namenjena za družbeno pre.hrano, združevati, da se bodo z ustanavljanjem večjih obratov znižali režijski stroški in se s tem pocenili obroki. Zavod za pospeševanje gospodinjstva mora skrbeti za usposobitev potrebnega kadra. Za uspešnejši razvoj družbene prehrane je treba ustanoviti pri občinskih ljudskih odborih posebne komisije. 4. Predvidoma se bo v 1. 1960 investiralo v gostinstvo 423 milijonov dinarjev. Že dovoljenje transe iz leta 1960 iz sredstev splošnega republiškega investicijskega sklada znašajo .56 milijonov dinarjev in so namenjena za zidavo motela v Postojni ter za dokončanje del na objektu hotela Triglav v Kopru. Nadalje se bodo investitorji udeležili natečaja za turizem za zidavo hotelov v Portorožu, Fiesi, Piranu in Postojni ter za razširitev in ureditve hotela Metropol v Piranu in Palače v Portorožu. Iz republiškega sklada se predvideva 15 milijonov dinarjev, iz okrajnega investicijskega sklada pa se bo investiralo v gostinstvo 58 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namenjena: a) za soudeležbo na natečajih, h) za ureditve in opreme gostišč, pri tem ^re prednost ureditvi gostišča v Komnu ter ureditvi nočišča in kavarne v Ilirski Bistrici. Nadalje bo investiranih v gostinstvo približno 69 milijonov dinarjev iz občinskih investicijskih skladov ter 32 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev podjetij, kar se bo uporabilo za soudeležbo na natečajih, za modernizacijo obratov ter za ureditev sanitarij in nakup opreme. S temi investicijskimi naložbami bo omogočeno nadaljnje povečanje materialnih osnov za povečanje turizma v okraju. 5. V letu 1960 bo treba posvetiti več skrbi ureditvi izletniških točk, da se nu-di turistom obisk oskrbova- nih izletniških točk na Krasu oziroma v gorskih predelih. Potrebno bo za obisk turistov usposobiti grad Socerb, Predjamski grad, Snežnik ter izletniške točke v obrežnem področju. .Gostinska podjetja morajo.sama bolj skrbeti za ureditev izletniških točk in za to prispevati tudi finančna sredstva, pri tem bi se dosegel večji učinek z združevanjem sredstev gostinskih gospodarskih organizacij. 6. Občinski ljudski odbori naj v letu 1960 skrbijo, da se bodo sredstva, ki bodo zbrana iz razlik od doseženega deviznega dotoka pri inozemskem turizmu, čimbolj smotrno uporabila za ureditev turističnih krajev. 7. Gostinska podjetja se morajo v predsezoni temeljito pripraviti za sprejem turistov, zlasti pa je potrebno: — da si pogodbeno zagotovijo potrebne količine tistega blaga, ki ga v sezoni običajno primanjkuje; — da v predsezoni pripravijo in usposobijo mehanizirano opremo: — da v sodelovanju z gostinsko zbornico skrbijo, da se na tečajih in seminarjih izuči dopolnilni strežni kader; — naloga podjetij je, da pravočasno sklepejo pogodbene aranžmaje za prihod turistov ter pripravijo propagandni material; — lani ni bilo v času sezone urejene taksi službe, službe vodičev in nosačev. To pomanjkljivost je treba v letu 1960 odpraviti, pri tem naj sodelujejo gostinska podjetja in druge prizadete organizacije; — gostinske gospodarske organizacije morajo skrbeti, da se izboljša postrežba v lokalih, skrbeti je, da se zboljša kvaliteta jedil in pijač. Pri tem naj se gostom v večji meni nudijo jedila, ki so karakteristična za tisto področje. — hoteli in gostinska podjetja so dolžni poskrbeti za primerno razvedrilo in je treba pri glasbenih programih dati več poudarka domači folklorni pesmi in glasbi. 8. Pri določanju pavšalnih obveznosti naj ljudski odbori upoštevajo strukturo in specifičnost poslovanja posameznih gostinskih obratov. Z ustreznim določanjem družbenih dajatev naj zagotove stabilnost cen, čimboljšo uporabo razpoložljivih zmogljivosti in ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov ter za kritje stroškov za vzgojo gostinskih kadrov. V letu 1960 naj svet za blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru skupno z gostinsko zbornico prouči možnost pavšalnega obračunavanja prometnega davka v zasebnem sektorju gostinstva. Občinski ljudski odbori naj pri potrjevanju cen za izvenpenzionske storitve upoštevajo dejanske stroške gostinskih obratov, kadar so predložene kalkulacije utemeljene. 9. Že nadalje je treba izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku in ga dosledno izvajati, za kar naj predvsem skrbi gostinska zbornica. Vzporedno s tem je treba stalno izboljševati družbeno upravljanje v gostinskih podjetjih in gostiščih. 10. V bodoče je treba bolj skrbeti za stanovanja za kvalificirano in visoko kvalificirano gostinsko osebje. 11. Ker kvalifikacijska struktura gostinskih delavcev še ni zadovoljiva, bo treba temu tudi v letu lOftO posvečati vso skrb. Gostinska zbornica bo v sodelovanju z večjimi gostinskimi podjetji poskrbela, da se bo v gostinstvu zaposlilo vsaj 30 vajencev. Nadalje je treba vpeljati tečaje in seminarje za pridobivanje kvalifikacije in polkvalifikacije. Predvidoma bo na tečajih, ki jih bo vodila gostinska zbornica, pridobilo kvalifikacijo 40 in polkvalifikacijo 90 gostinskih delavcev. Na seminarjih za sezonsko delovno moč pa se bo usposobilo 60 udeležencev. Za hitrejšo in sistematičnejšo vzgojo gostinskega osebja bo treba v obrežnem področju okraja ustanoviti center za vzgojo gostinskega kadra. Stalno narašča joči turizem v okraju zahteva ustanovitev gostinske šole s praktičnim poukom že vi. 1960. V tej šoli bi se letno izučilo približno 30 gojencev za strežno in kuharsko delo. Za ureditev šole bo potrebno približno 10 milijonov dinarjev. Ker bo večji del sredstev iz prispevkov za kadre pri gostinski zbornici porabljen za vzgojo gostinskega osebja na seminarjih in tečajih ter za štipendije, bodo morale prispevati del sredstev za šolo tudi same gostinske organizacije iz lastnih sredstev. 12. Skrb za večji razvoj turizma mora biti stalna naloga ljudskih odborov in njihovih svetov za blagovni promet in turizem ter gostinske zbornice in turističnih društev. Poleg drugega je treba skrbeti tudi za usposobitev cest za sodobni mototurizem, za izboljšanje komunalnih naprav, za ureditev zunanjega videza (turističnih krajev, za poživitev zabavnega in kulturnega življenja v turističnih krajih ter za splošno turistično propagando. Propagandni informativni material je treba pripraviti najkasneje do avgusta za bodočo letno sezono. Sredstva, kt se oblikujejo iz turistične takse, se morajo v celoti uporabiti za pospeševanje turizma. V obrežnem področju okraja je treba vskladiti med občinami predpisano turistično takso. 13. Potovalne agencije naj skrbe za pravilno informacijsko in propagandno službo, za poživitev izletniškega turizma ter za čimboljši plasma turističnih storitev. V sodelovanju z gostinskimi in prometnimi gospodarskimi organizacijami naj s primernimi akcijami prispevajo k podaljševanju turistične sezone. 13. poglavje Obrt in komunalna podjetja Letos bodo znašale celotne obrtne storitve in proizvodnja 5,3 milijarde dinarjev ali za 14,2 % več kot lani. V splošno družbenem sektorju se bodo povečale storitve in proizvodnja za 17,7 %, v zasebnem sektorju za približno 4 % in v obrtnih obratih pri kmetijskih zadrugah za 3 %. V primerjavi z letom 1959 bo narodni dohodek še hitrejše naraščal kakor družbeni bruto proizvod. Obseg proizvodnje in storitev na zaposlenega se bo povečal za 9,5 %. Skupni obseg obrtniških del, ki je bil planiran po perspektivnem planu za razdobje od 1957 do 1961, bo v letu 1960 prekoračen za 18,8 %. Udeležba po posameznih sektorjih lastništva bo tale (v %)\ 1958 1999 1960 Splošno družbeni 75,2 76,2 78,7 Obrtni obrati KZ 15,1 12.2 11,0 Zasebni 11,7 11,6 10,5 Vrednost obrtnih storitev in proizvodnje v splošno družbenem sektorju pa bo taka (v 000/din): 1958 1959 1960 ^ ^ Celotni dohodek 3,044.606 3,522.895 4,149.846 136,3 117,7 Od celotne obrtne delavnosti splošno družbenega sektorja je odpadlo 'lani na storitveno obrt 74,9 %, letos pa 72,5 %. Na proizvodno obrt bo odpadlo letos 27,7 obrtnih del, to je 2,6 % več kot lani. Udeležba proizvodne obrti bo povečana predvsem zaradi velikega napredka podjetij Mala oprema v Izoli in Mizarstvo v Divači, ki sta se preselili v nove prostore, ter kovinskega, podjetja LIV v Postojni, ki se bo letos prav tako preselilo v večje in primernejše prostore. Obrtni obrati, ki so bili ustanovljeni z nalogo, da bodo opravljali storitve, naj bi se ne preusmerjali na proizvodna dela, ker imamo v okraju še premajhne storitvene obrtne zmogljivosti, da bi lahko krile potrebe po obrtnih storitvah. Vzporedno z naraščanjem storitev in proizvodnje je treba večati tudi produktivnost dela kot podlago za gospodarski razvoj in za zboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Zato naj podjetja v proizvodne procese uvajajo sodobne naprave in načine dela, zboljšujejo naj organizacijo dela in skrbijo za gospodarno uporabo obrtnih zmogljivosti. Občinski ljudski odbori naj pri določanju obratovalnega časa obrtnih podjetij in delavnic v večji meri upoštevajo potrebe turizma v glavni sezoni. Za izboljšanje organizacije dela in za zmanjšanje predvsem režijskih stroškov naj se letos začno združevati manjše delavnice iste stroke v večja storitvena obrtna podjetja. Občinski ljudski odbori naj pri registraciji teh podjetij določijo, da se mora področje njihovega poslovanja omejevati le na storitve. Občinski ljudski odbori naj bi v sodelovanju z obrtno zbornico in z večjimi gospodarskimi organizacijami skrbeli za hitrejše povečanje zmogljivosti družbene obrti. Za to naj bi parabili najmanj tista sredstva, ki se stekajo iz obrti v občinske investicijske sklade. Poleg ustanavljanja novih obrtnih delavnic naj se poveča predvsem zmogljivost storitvene obrti s tem, da obrati razširijo svoje delo na sorodne storitve in pa z uvajanjem boljše strojne opreme. Nove obrtne delavnice naj se ustanavljajo šele potem, ko bo podrobno analizirano vprašanje obsega povpraševanja in sedanjih zmogljivosti družbene obrti na določenem področju. Obrtna zbornica naj sodeluje pri izdelavi programov za ustanavljanje novih obratov, ko pa bo zadevo temeljito proučila, naj predlaga ljudskim odborom, katere obrtne stroke naj bi imele prednost pri novem investiranju. Hkrati s predlogi za naložbo sredstev iz investicijskih skladov ljudskih odborov naj predlaga še načine in obseg združevanja sredstev podjetij. S temi pripravami bo mogoče doseči to, da se bodo planirana investicijska sredstva pravilno in pravočasno uporabila, da bodo obrtne, zmogljivosti v medsebojnem skladu; zlasti velja to za storitveno obrt. Proizvajalci motornih vozil in trgovska podjetja, ki prodajajo tehnične predmete trajnejše vrednosti, naj ustanovijo servisne delavnice za popravilo teh izdelkov. Gospodarske organizacije, ki imajo delavnice zaprtega tipa, naj s prostimi sredstvi opravlja- jo storitve tudi zunaj podjetja. Industrijsko podjetje Mehanotehnika Izola naj letos še razširi obrat za izdelovanje šolskih potrebščin v Materiji, tako da se bo povečalo število zaposlenih od sedanjih 25 na 50 oseb. Tudi na komenskem področju naj občinski ljudski odbor Sežana v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in z obrtno zbornico ustanovi obrate za izdelovanje okrasne galanterije iz kovin, plastičnih mas in iz marmora. Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb naj ustanavlja obrtne obrate za izdelavo raznih predmetov iz plastičnih mas in iz drugih surovin. Ti obrati naj bi krili tiste potrebe trga, ki jih trenutno krijejo zasebni proizvodni obrtniki. Za to naj bi občinski ljudski odbori predvideli del sredstev za ustanovitev obratov, v katere bi vključevali tudi socialno ogrožene osebe. Občinski ljudski odbori naj povečajo zmogljivosti družbene obrti, da bo ta zadostila tudi tiste potrebe trga, ki jih sedaj, krije zasebna proizvodna obrt. Da bomo kar najhitreje zadovoljili povpraševanje po drobnih obrtnih storitvah, naj vse stanovanjske skupnosti izkoristijo sedanje izkušnje in posvetijo več pozornosti ustanavljanju in razširjanju svojih servisnih delavnic. Stanovanjske skupnosti in občinski ljudski odbori morajo bolj skrbeti za kadre v teh servisih. Potrebna sredstva naj si zagotovijo z mobilizacijo prostih sredstev gospodarskih organizacij, hišnih svetov, samoprispevkov državljanov in s finančno pomočjo občinskih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori pa naj pomagajo stan. skupnostim tudi z dodeljevanjem primernih prostorov. Za to naj tudi prispevajo del prostih investicijskih sredstev. Struktura splošno družbenega sektorja obrti bo v primerjavi s preteklima kih): letoma takale (v odstot- 1958 1959 1960 Predelovanje kovin 15,6 15,9 16,6 Elektro obrt 2,8 2,7 2,6 Gradbena obrt 14,8 14,6 13,2 Predelovanje lesa 10,6 12,3 15,6 Predelovanje tekstila 2,2 2,5 2,4 Predelovanje usnja 0,9 0,8 0,7 Živilska obrt 45,4 43,5 41,7 Osebne storitve 0,9 0,9 0,9 Druge obrti 6,2 5,9 5,5 Kemična obrt 0,6 0,8 0,8 V stroki predelovanja kovin bo dosežen perspektivni plan z 89 %, ker bo kovinsko podjetje LIV v Postojni, ki predstavlja s svojo proizvodnjo 25 % obrti te stroke, doseglo perspektivni plan le s 43 %„ čeprav je predvidena njegova preselitev v nove delovne prostore in povečanje proizvodnje za 33,%. Podjetje Aluminij Komen bo razširilo dela tudi na livarstvo in na izdelovanje kovinske ladijske opreme in bo povečalo obseg storitev za 78 %. V elektro obrti se vzporedno z večanjem tehničnih pridobitev v gospodinjstvu večajo- tudi potrebe po opravljanju takih storitev. Letos se bodo te storitve povečale za 6,5 %. Perspektivni plan bo s tem dosežen le za 62 %, predvsem zaradi tega, ker se je združilo obrtno podjetje Elektroservis v Kopru z m-dustpijslcim podjetjem Elektro-Koper. Podjetja gradbene stroke naj v sodelovanju z obrtno zbornico in z gradbenimi podjetji najdejo skupno rešitev za izboljšanje in povečanje storitev gradbnega obrtništva ter uvajanje proizvodnje gradbenih elementov. Sedanje zmogljivosti še ne zadostujejo naraščajočim potrebam. Povečanje najemnin bo omogočilo boljše vzdrževanje poslopij in po-poveealo potrebo po ustanavljanju novih obrtnih obratov. V te namene naj občinski ljudski odbori zagotovijo tudi potrebna investicijska sredstva. V stroki predelovanja lesa se bo povečal družbeni bruto proizvod za 50 % in s tem bo predvideno povečanje po perspektivnem planu preseženo za 8,5 %. To povečanje bo doseženo predvsem v podjetju Mala oprema v Izoli, ki bo povečalo proizvodnjo kar za 80 %, Mizarstvo v Divači pa za 58 %. V Ilirski Bistrici bo zasebni obrtnik Stojčič prešel v družbeno obrt in bo letos ustvaril približno 20 milijonov družbenega bruto proizvoda. Podjetja lesne stroke, ki se ukvarjajo pretežno s proizvodno obrtjo, naj bi letos ustanovila obrate za opravljanje storitev iz te stroke, predvsem tam, kjer je malo zastopana socialistična obrt. Letos bo doseženo predvideno povečanje po perspektivnem planu tudi v strokah predelovanja tekstila in usnja. V tekstilni stroki se bodo povečale storitve za 12,6% in v stroki predelovanja usnja za 5 %. To povečanje bo doseženo predvsem zaradi tega. ker bo Mehanična tkalnica Senožeče povečala družbeni bruto proizvod za 20%. V Ilirski Bistrici. kj°r je mnogo kvalificiranih šivilj, ki so zaposlene v drugih poklicih, naj bi se ustanovil obrat za izdelovanje otroške konfekcije. Tudi večje šiviljske delavnice naj bi organizirale izdelovanje konfekcije v času, ko ni Večjega povpraševanja po šiviljskih storitvah. Živilska stroka predstavlja 41,7 % vse družbene obrti v našem okraju in v tem odpade na podjetja z mesom 6i %. Letos se bo povečal obseg prometa v tej stroki za 12,9 %, v podjetjih z mesom pa za 14%. S tem bo preseženo povečanje, predvideno po perspektivnem planu, za 13 %. V koprski občini naj bi letos začeli zidati storitveno klavnico. Ta klavnica naj bi nadomestila vse sedanje klavnice na obrežnem področju, ki ne ustrezajo higiensko-tehničnim predpisom. Da bi dosegli v porabi mesa v našem okraju vsaj 23 kg povprečno na prebivalca, je treba predvsem povečati živinorejski fond in s tem proizvodnjo mesa za trg, izboljšati postrežbo v prodajalnah mesa in še povečati njihovo zmogljivost. Treba je urediti prodajo mesa I. razreda v posebnih mesnicah, kjer teh ni, pa ločeno po dnevih. Tržni inšpektorji naj bi kotrolirali vse mesnice in učinkovito ukrepali. Veterinarji naj bi v bodoče več delali za sodobno vzrejo in gojitev živine, medtem ko naj bi sanitarna inšpekcija bolj nadzorovala izdelavo mesnih izdelkov. ker mnogokrat ti izdelki ne ustrezajo zaželeni kakovosti. Letos bo treba pospešiti organizacijo dostave mleka na dom in s tem razbreniti delo v prodajalnah z mlekom. Glede na naraščanje potreb, posebno v obrežnem področju, po brezalkoholnih pijačah, naj podjetje Sok v Pirann in Sodavica v Kopru povečata obseg proizvodnje in izbiro brezalkoholnih pijač. Plladilnico v Dekanih pa mora pohiteti s pripravami za proizvodnjo sadnih sokov. V stroki osebne storitve bo znatno presežen perspektivni plan, vendar pa še ne bodo krite vse naraščajoče potrebe. Z ustanovitvijo brivsiko-frizerskega salona v Ankaranu se bodo povečale osebne storitve za približno 22 %. V stroki druge obrti, v katere spadajo predvsem žage, tapetniki in fotografi se bo povečal družbeni bruto proizvod za It %. Žagarsko podjetje v Postojni in podjetje Jelka v Kozini naj pospešita priprave za preusmeritev na končne izdelke. Kemična obrt, v katero spada Soda Koper, bo dosegla le 83 % po perspektivnem planu predvidenega obsega proizvodnje. Letos naj podjetje znatno poveča proizvodnjo, ker si je izboljšalo proizvodne razmere s tem, da se je preselilo v nove prostore. Pri vseh drugih obratih naj se povečajo storitve in razširijo na opravljanje sorodnih storitev. V letu 1960 naj tudi avtoprevozna, industrijska, gradbena in trgovska podjetja ustanavljajo obrate, ki bodo opravljali obrtne storitve. V sežanski občini naj bi se povečale obrtne zmogljivosti za opravljanje ključavničarskih, kleparskih, kovaških in kotlarskih. ter brivsko-frizerskih storitev. Na komenskem področju naj bi- se ustanovil obrat za izdelavo ženske in otroške konfekcije. V postojnski občini naj bi se ustanovili obrati za opravljanje avtomehaničnih, avto-električarskih, elektromehaničnih, elektreinstalater-skih, parketarskih, kolarskih in gradbenih storitev, v piranski občini pa za opravljanje avtomehaničnih, sodarskih, kolarskih, vodoinstalaterskih, parketarskih in steklarskih storitev. V koprski občini so potrebni obrati za opravljanje avtomehaničnih, električarskih, kolarskih, sodarskih, parketarskih, optičnih, elektro-instalaterskih, gradbenih in brivsko-frizerskih storitev. V občini Izola potrebujejo obrate za opravljanje avtomehaničnih, elektromehaničnih, ključavničarskih, kleparskih, vodoinstalaterskih in steklarskih storitev. V občini Ilirska Bistrica so potrebni obrati za avtomehanične radiomehaničhe, elektroinstalaterske, gradbene in šiviljske storitve, v brpeljski občini pa potrebujejo obrate za opravljanje mizarskih, vodoinstalaterskih, elektroinstalaterskih, gradbenih in šiviljskih storitev. Obrtne zmogljivosti bomo povečali in razširili obrtno delavnost predvsem z večjimi Investicijskimi naložbami. V letu 1960 bo vloženih v splošno družbeno obrt 358.9 milijonov investicij za povečanje obrtnih zmogljivosti in »a zamenjavo že zastarele in izrabljene opreme. Od skupnih investicij bo odpadlo na storitveno obrt 66 % in na proizvodno obrt 34 %. > Največji delež teh sredstev ho odpadel na sklade podjetij, saj bodo podjetja naložila iz svojih skladov približno 41 % investicij, na občinske investicijske sklade pa bo odpadlo približno 16%, na okrajni investicijski sklad 12 % in'drugo na zvezni investicijski sklad. Občinski ljudski odbori in obrtna zbornica naj skrbijo, da bo del navedenih sredstev naložen tudi v manjše storitvene delavnice. Najmanj 15 milijonov investicijskih sredstev iz okrajnega investicijskega sklada mora iti za razširitev in modernizacijo obrtnih obratov družbenega sektorja, ki opravljajo drobne storitve. Zasebna obrt se je v našem okraju povečala lani nasproti letu 1958 za 7,4 letos pa je predvideno nadaljnje povečanje za 4%. S tem bo prekoračeno za 36% po perspektivnem planu predvideno povečanje. To nepredvideno povečanje odpade v glavnem na koprsko občino, kjer je več proizvodnih obrtnikov. V letu 1960 naj l>i obrtna zbornica in občinski ljudski odbori začeli konkretno reševati, da bi zasebna proizvodna obrt prešla v družbeni sektor. Zasebni obrtniki naj bi opravljali samo storitve, predvsem v tistih krajih, kjer ni dovolj družbenih obrtnih zmogljivosti. Občinski ljudski odbori naj kontrolirajo, da bodo obrtniki opravljali tiste storitve, za katere jim je bilo dano dovoljenje. Obrtna zbornica naj v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori organizira domačo obrt, predvsem v pasivnih krajih, kjer nimajo ljudje, zlasti v zimskem času, drugega zaslužka. Obrtniki bodo lahko zadostili vsem potrebam po obrtnih storitvah le, če se bo število zaposlenih večalo v skladu z naraščajočimi potrebami in izboljševal njihov kvalifikacijski sestav. V strokah, kjer primanjkuje kvalificiranih delavcev, predvsem v gradbeni, lesni in kovinski stroki, naj bi obrtni obrati izpopolnili sistem dela tako, da bodo v večjem obsegu zaposlili nekvalificirane delavce. Obrtna zbornica naj s prirejanjem tečajev omogoči takim delavcem strokovna izpopolnjevanja. Letos bo obrtna zbornica razpolagala s približno petimi milijoni dinarjev, ki jib bo dobila iz prispevka za kadre, in sicer približno dza milijona iz lanskih in približno 3 milijone iz letošnjih prispevkov. Ta .sredstva naj se uporabijo za ustanavljanje in delovanje centrov za strokovno izobraževanje delavcev v Kopru, Piranu, Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami, Zavodom za pospeševanje gospodinjstva in občinskimi ljudskimi odbori. Del teh sredstev naj se nameni tudi vajenskim šolam za izboljšanje opreme za praktični pouk. Zaposlitev v splošno družbenem sektorju po strokah se bo gibala takole: 1959 1960 Indeks 60 : 59 Skupaj 1951 2117 108,5 Predelovanje kovin 259 299 115,4 Elektro obrt 55 • 56 103,7 Gradbena obrt 594 617 105,9 Predelovanje lesa 424 ■500 117,9 Predelovanje tekstila 127 136 107,1 Predelovanje usnja 40 39 97,5 Živilska obrt 269 273 101,5 Osebne storitve 50 58 116,0 Kemična obrt 10 10 100,0 Druge obrti 125 129 103,2 Letos se bo povečala zaposlitev v družbenem sektorju za 8,5%, in sicer v storitveni obrti za 7 %, ter v proizvodni za 12 %. Od skupnega števila zaposlenih v splošno družbeni obrti bo odpadlo na storitveno obrt 75% in na proizvodno obrt 25% zaposlenih. Letos bo zaposlenih za 6% več vajencev, kot jih je bilo v preteklem letu. Največji napredek bo dosežen v elektro obrti, gradbeni stroki in stroki osebnih storitev. Obrtna zbornica naj v sodelovanju s šolskimi odbori in organizacijami Ljudske mladine zagotovi nadaljnje povečanje števila vajencev. S pravilnim nagrajevanjem p-a je treba doseči tako razmestitev po strokah, kot jo zahteva razvoj obrti. Komunalna podjetja bodo ustvarila letos 997 milijonov dinarjev družbenega proizvoda ali za 17,2% več kot lani in tudi za 18 % več narodnega dohodka. Obseg storitev na zaposlenega se bo povečal za 8 %. Število zaposlenih pa se bo povečalo za 7,6-%. S tem bo presežen perspektivni plan za približno 20 %. Pekarska podjetja so povečala lani v primerjavi z letom 1958 obseg storitev za 24 %, letos pa ga bodo povečala še za 14%. Na to povečanje vplivajo tudi prodajalne mleka in mlečnih izdelkov v Izoli, ki so se združile s pekarskim podjetjem v letu 1959. Ta podjetja pa so kljub svoji zastarelosti in izrabljenosti v glavnem uspela kriti povečane potrebe, ki so nastalo predvsem zaradi povečanja gostinske in turistične delavnosti ter zaradi povečanja zaposlenosti v družbenem sektorju. V poletnih mesecih, predvsem v dela prostih dneh, so bile težave pri preskrbi s kruhom zaradi premajhne zmogljivosti prodajne mreže. Letos bodo te težave odpravljene in s tem se bo izboljšala postrežba s kruhom. Povečale se bodo zmogljivosti predvsem tehle pekarn; v Sežani bodo sezidali novo pekarno, v Divači bo dokončana prenovitev, v Kopru pa bo sezidana nova. pekarna že pred poletno sezono. Tudi v drugih pekarnah bodo vložene manjše investicije, predvsem za nakup prevoznih sredstev in opreme. Uprave pekarn bodo morale še nadalje skrbeti za rednejšo in kulturnejšo postrežbo ter za izboljšanje higiene v prodajalnah. To pa bo zahtevalo tudi nekatere obnovitve prodajaln. V pekarskili podjetjih se bo povečalo •število zaposleni!] za 9.7% a kljub temu pričakujemo še nadaljnje povečanje sterilnosti. Z rekonstrukcijo, ki jo bo napravil rižanski vodovod na vodovodih, bodo odvzete v poletnih mesecih celotne količine vode na rižanskem izviru. V vodovodnem omrežju se bodo povečale količine vode na 1501fsek, to je za 60 litrov več kot do sedaj. Podjetje naj do poletne sezone dogradi črpališče pri rižanskem izviru in črpališče z rezervoarjem pri čistilnih napravah v Rižani. Dragi dve črpališči pri Izoli in pri Pi-f ranu pa naj dogradi do konca leta 1960. Za rekonstrukcijo, s katero bo podjetje zadostilo naraščajočim potrebam po pitni vodi za približno pet let. bo vloženih 179 milijonov investicij, in sicer 170'.milijonov zveznih sredstev in devet milijonov iz skladov podjetja. Za pridobitev še novih virov vode, ki bodo potrebni zlasti v prihodnjih letih, naj uprava rižanskega vodovoda nadaljuje z raziskavanjem sečoveljskega področja in s proučevanjem možnosti za akumulacijo vode na padavinskem področju reke Rižane- in možnosti za pridobivanje vode iz reke Reke, ki je v povezavi z zgraditvi jo’hidrocentrale v Ospu. Glede na povečanje količine vode in komunalne izgraditve bo treba izvršiti rekonstrukcijo mestnega vodovodnega omrežja. Občinski ljudski odbori naj pospešijo izdelavo urbanističnih načrtov, ki bodo omogočili pravilno postavitev vodnih dovodov. Za izvršitev te rekonstrukcije bo treba približno 100 milijonov investicij, zato naj občinski ljudski odbor Koper odstopi podjetju v ta namen celotni prispevek iz dohodka, obresti od sklada osnovnih sredstev in obresti od sklada obratnih sredstev. Ker bo ta rekonstrukcija dovršena približno v štirih letih, mora uprava rižanskega vodovoda v letu 1960 začeti izdelovati potrebne načrte in programe. Kinematografska podjetja bodo v primerjavi z lanskim letom povečala družbeni bruto proizvod za 3,5 % in za 17 % v primerjavi z letom 1958. To povečanje bo doseženo predvsem zaradi tega, ker bodo kinematografska podjetja še nadalje izboljševala svoje kino dvorane in izbiro filmov. V Kopru naj bi letos začeli dela za graditev nove kino dvorane, ker je sedanja premajhna in ne ustreza več potrebam. Podjetje Hladilnica v Dekanih bo povečalo obseg storitev za 39 %. Da pa bo podjetje doseglo to povečanje, si mora prizadevati, da bo imelo kar najbolje izkoriščene svoje zmogljivosti. Zato je potrebno, da podjetje v komercialnem poslovanju naveže še tesnejše stike s kmetijskimi in preskrbovalnimi podjetji. Letos naj pospeši dela za uvajanje predvidene predelave sadja v naravne sokove. Letos naj se začne zidati storitvena klavnica v koprski občini, uporabljala naj bi jo vsa podjetja z mesom na tem področju. Klavnica naj bi se zidala v dveh fazah in naj bi bila prva faza dokončana letos, druga pa do poletne sezone 1961. Plinarna v Izoli je imela lani 22 % manj proizvodnje plina kot v letu 1958, ker je glavni potrošnik — tovarna Argo — obnavljal plinske naprave in sedem mesecev ni mogel rabiti plina. Letos računamo, da bo podjetje povečalo dela za 11 % v primerjavi z lanskim letom zaradi večje porabe plina v tovarni »Argo« v Izoli. V podjetju Kopalnica in pralnica v Kopru je bil lani dosežen velik napredek, saj so se povečale storitve za 19 % v primerjavi z letom 1958. Letos se bodo storitve povečale še za 38 %. Podjetje bo nabavilo za približno štiri milijone novih osnovnih sredstev in bo lahko bolje organiziralo izvrševanje storitev. V sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi naj se še nadalje izboljšuje komercialno poslovanje. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER ZA LETO 1960 14. poglav je Amortizacija Kmetijske organizacije in kmetijske zadruge ne plačujejo v letu 1960 amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. O tem izda odlpčbd pristojni organ okrajnega ljudskega odbora. 15. poglavje Okrajni investicijski sklad 1 V investicijski sklad okraja Koper se steka 23 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okrajev in ljudskih republik, razen prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije pavšalno. 2 Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada okraja Koper bodo v letu 1960 znašala 870 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabljala za tele namene: a) za poravnavo obveznosti za najeta posojila v preteklih letih 204 milijonov dinarjev; b) za posojila za obratna sredstva 60 milijonov dinarjev; c) za investicije 595 milijonov dinarjev, in sicer za: (v 000 din) Transe na podlagi že sklenjenih pogodb Nova posojila Skupaj Struktura — industrija in rudarstvo 116900 40000 156900 26,3 — kmetijstvo 104496 50000 154596 26,0 — gradbeništvo — 10000 10000 1.9 — promet — 15000 15000 2,5 — trgovina — 50000 50000 8,4 — gostinstvo 18446 50000 68446 11,5 — obrt in komunal, podj. 9718 60000 69718 11,6 —- nerazporejeno — 70019 70019 11,8 Skupaj 249660 345019 593679 100 6) za drugo 12 milijonov dinarjev. 3 Od nerazporejenih sredstev v znesku 70 milijonov 19 tisoč dinarjev je rezerviranih za začetek graditve kino dvorane v Kopru 21 milijonov dinarjev in za morebitno odplačilo anuitete pri Narodni banki v znesku 46 milijonov dinarjev. Če se bo v investicijski sklad nateklo več prostih sredstev, kot predvideva ta plan, se ta sredstva štejejo za nerazporejena. 4 O uporabi nerazporejenih sredstev sme odločati odbor za dovoljevanje posojil iz okrajnega investicij- skega sklada le na podlagi predhodne razdelitve po panogah, ki jo napravi okrajni ljudski odbor. 5 Če s tem planom ni drugače določeno, bo Jugoslovanska investicijska banka, podružnica v Kopru, uporablja sredstva iz točke 2/c predvsem za: a) izpolnjevanje svojih obveznosti po že sklenjenih posojilnih pogodbah; b) za udeležbe pri posojilih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada, ko bo investitor izčrpal možnosti kritja predpisane udeležbe iz lastnih 'sredstev ali iz sredstev občin; c) za udeležbe pri investicijskih naložbah, ki se bodo financirale iz združenih sredstev gospodarskih organizacij; č) za dovoljevanje novih posojil za objekte, katerih investicijska graditev se sklada z okrajnim perspektivnim planom. Dovoljevanje novih posojil se mora v kar največ-ji meri vezati na udeležbo sredstev gospodarskih organizacij in občinskih ljudskih odborov. 6 Nova posojila pod točko 5 č bo dajala Jugoslovanska investicijska banka, podružnica v Kopru, predvsem: — v industriji in rudarstvu za nakup opreme za pospeševanje avtomatizacije v proizvodnji, za nakup opreme iz tujih trgovskih posojil ter za nakup opreme na sejmih iz uvoza; — v kmetijstvu za udeležbo pri posojilih, katerih namen je predvsem povečati živinorejo; — v gradbeništvu za udeležbo pri posojilih za nakup gradbenih strojev; — v prometu za udeležbo pri nakupu mehanizacije za pristanišče v Kopru; — v trgovini za udeležbo in za posojila pri investicijah za povečanje prodajnih mest v trgovini na drobno in skladišč trgovskih podjetij na drobno z večjim številom poslovalnic; — v gostinstvu za udeležbo in posojila pri investicijah za pridobitev novih prenočitvenih in restavracijskih zmogljivosti po perspektivnih programih za razvoj posameznih področij in za večje rekonstrukcije; — v obrti in komunalnih podjetjih za udeležbo in posojila pri investicijah za začetek graditve klavnice, za proizvodnjo sadnih sokov in za investicije v proizvodni in storitveni obrti. Od sredstev, namenjenih za to panogo, se mora uporabiti za investicije v storitveno obrt najmanj 13 milijonov dinarjev. V zneske, navedne pod točko 2/c, spadajo tudi morebitna odplačila neizterljivih anuitet, v primerih, ko je porok okrajni ljudski odbor, posojila za izdelavo tehnične dokumentacije vin predpisana izločitev sredstev za obratna sredstva pri direktnih posojilih. 7 V letu 1960 se sme uporabiti iz tekočega priliva v okrajni investicijski sklad za obratna sredstva največ 60 milijonov dinarjev. Dovoljevanje posojil za obratna sredstva iz tekočega priliva z vračilnim rokom do konca 1. 1960 niso zajeta v omejitvi po prejšnjem odstavku. 8 Za kritje primanjkljaja okrajnega investicijskega sklada za leto 1960 se lahko najame kratkoročno posojilo, vendar največ do zneska 131 milijonov dinarjev. 9 Odbor za dovoljevanje posojil iz okrajnega investicijskega sklada lahko prevzame obveznosti za transe v prihodnjih letih, vendar največ do 50 % od skupnega zneska iz točke 2/c. 10 Za izvedbo določb tega-poglavja naj Jugoslovanska investicijska banka, podružnica v Kopru, razpiše natečaje soglasno z odborom za dovoljevanje posojil iz okrajnega investicijskega sklada in pristojnim svetom okrajnega ljudskega odbora. 16. poglavje Določitev količin stoječega lesa za sečnjo v letu 1960 1 Za leto 1960 se določajo za sečnjo v gozdovih $LP, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo, tele količine lUrad-nem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. leta. St. 50-4/1 Koper, dne 10. februarja 1960. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. Uzdala Časopisni zavod »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Llubljani — Naročnina: letno 900 din — Reklamacije se upoštevajo Je mesec dni po izidu posamezne številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Erjavčeva 15 a. poštni predal 379-VII — Tel. direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-704/2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVU Razglasni del dne 11. avgusta 1960 St. 2.7 Register gospodarskih organizacij Vpisi okrožna gospodarska sodišča razglašalo: 905. Besedilo: Komunalno podjetje »Obnova«, Celje, Zidanškova 18. Poslovni predmet: Vzdrževanje in popravila stanovanjskih hiš. Ustanovitelj: Obe. LO Celje, odločba št. 02/5-&M-60 z dne 25. IV. 1960. V. d. direktorja: Presinger Dolfe, podpisujejo še Razlag Mirko, računovodja, Bebar Franc, namestnik direktorja, in Cater Štefka, materialna knjigovodkinja, pa sopodpi-suje v odsotnosti računovodje. Celje. 28. junija 1960. Rg IV 17/1 1697 906. Besedilo: Gostišče »Na obali«, 2u-sterna pri Kopru. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s toplimi in mrzlimi jedili. Ustanovitelj: Obč. LO Koper, odločba št. 01/5-9/1 z dne 29. 1. 1960. Gostišče je bilo konstituirano 27. IV. 1960. Poslovodja: Bgbič Milan. Koper, 6. julija 1960. Rg I b 282/1 1666 907. Besedilo: Izvozno podjetje »Vi-nag«, export-import, Maribor, Tomšičeva 45. Poslovni predmet: Izvoz in uvoz alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter uvoz reprodukcijskega materiala. Podjetje je bilo ustanovljeno iz osamosvojenega obrata »Vinag«, Zadružne poslovne zveze Slovenije Ljubljana, sklep z dne 9. IV. 1960. Podjetje je bilo konstituirano 10. VI. 1960. Direktor: Smole Janez, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Zadravec Juriča, pomočnik direktorja — šef komerciale, bo podpisoval samostojno v vseh komercialnih zadevah, Sušek Rozalija, šefinja gospodarskega računskega sektorja, bo sopodpisova-la skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom vse finančne listine, Dreu Zora, finančna knjigo-vodkinja, pa bo v njeni odsotnosti sopodpisovala z istimi pooblastili. Maribor, 9. julija 1960. Reg 35/1 a 1773 908. Besedilo: »Birostroj« — knjigovodski servis — mehanografsko podjetje, Maribor, Strossmaverjeva 26. Poslovni predmet: Vodi knjigovodstvo in opravlja računovodstvo ter administrativna zadeve za gospodarske organizacije, po naročilu; pomaga gospodarskim organizacijam pri organizaciji knjigovodstva, zlasti pri sestavljanju zaključnih računov in poročil; skrbi za pravilno izpolnjevanje družbenih obveznosti tistih organizacij, za katere vodi knjigovodstvo ali sestavlja zaključne račune; izvaja gospo-darnostno računsko organizacijo oz. reorganizacijo gospodarskih organizacij v celoti in po posameznih gospodarskih področjih; uvaja me-hanografijo v gospodarske organizacije s sodobnimi knjižnimi in statističnimi stroji; s svojimi mehano-grafskimi stroji opravlja storitve na sedežih gospodarskih organizacij; povezuje svoje komintente z uvozno trgovsko mrežo in inozemskimi zastopstvi mehanografskih strojev, po zakonitih predpisih; vodi tečaje za priučitev kadra za ravnanje z mehanografskimi stroji; vzdržuje oddelek za servisno popravljanje mehanografskih strojev; zastopništvo inozemskih podjetij pri organizaciji prodaje in popravila strojev; izdajateljska delavnost (izdajanje brošur, tiskovin itd.) ter dajanje strojev in opreme v najem. Ustanovitelj: OLG Maribor, odločba št. 04/5-10/3-60 z dne 1. VI. 1960. Direktor: Smerdu Miro, ki bo podpisoval samostojno, po določbah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, podpisujeta še Mileta Vida, namestnica direktorja, v njegovi odsotnosti z istimi pooblastili. Gruškovnik Ančka, računovodkinja, pa bo sopodpisovala z direktorjem ali njegovo namestnico vse finančne listine. Maribor. 18. julija 1960. Reg 39/1 a —2 1791 Spremembe Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo: 909. Besedilo: »IZO«, tovarna šolskih in pisarniških potrebščin, Izola. Besedilo odslej: Obrtno podjetje »IZO«. Izola. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Ujčič Aleksander in vpiše Šturm Daniel, novi direktor do konstituiranja. Koper, 23. maja 1960. Rg I b 274/2 1134 910. Besedilo: »Buffet« Nova Gorica. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«, likvidator je Humar Mirko, izbrišejo pa se podpisovale! Zgavc Stanko, Baša Maksa in Gle-ščič Marija. Rg I a 160/4 1753 Besedilo: Trgovsko podjetje Vipava, Vipava. Izbriše se trgovina »Sadje-zele-njava«, Vipava 169. Rg I a 153/i/4 1752 Koper, 14. julija 1960. 911. Besedilo: Kmetijsko posestvo »Barje«, Ljubljana. Podjetje je bilo konstituirano 28. IV. 1959. Vpiše se pripojitev kmetijskega posestva »Markovec«, Koča vas, k temu posestvu. Vpiše se, da je ing. Bosnič Dragan odslej direktor, podpisujejo še: Juuc Jože, računovodja, Strajnar Alojz, pomočnik direktorja, podpisuje v odsotnosti direktorja, in Gerbec Marija, analitičarka, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Finančne listine pa lahko podpisujeta samo Strajnar Alojz in Junc Jože. Ljubljana, 25. aprila 1960. Rg VI 861/2 ■ 944 912. Besedilo: Gostišče »Tavčarjev dvor«, Ljubljana-Ježica. Vpiše se Dobaja Franjo, računovodja, kot podpisovalec. Ljubljana, 15. junija 1960. Rg V 807/2 1570 913. Besedilo: Podjetje za oskrbo lesne industrije »Opremoteh.ia«, Ljubljana. Izbrišeta se podpihovalca Miki Slavko in Grosman Marijana. Vpiše se skladišče v Ljubljani, Šmartinska 152 a, ki bo poslovalo po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je OiHov Franc. Ustanovitelj je DŠ podjetja, sklep z dne 29. IX. 1958, dovoljenje Obč. LO Ljub-Ijana-Moste, št. 03/6-4/1 z dne 50. V. 1960. Skladišče nima samostojnih pravic. Izbriše pa se skladišče v Ljubljani, Jurčičev trg 2. Ljubljana, 18. junija 1960. Rg III 414/17 1607 914. Besedilo: Obrtno podjetje »Meta-lija«, Trbovlje. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Ljubljana, 20. junija 1960. Rg IV 22/4 1640 915. Bčsedilo: Gostinsko podjetje »Figovec«, Ljubljana. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbrišeta se Gavrilovič Milan in Lenarčič Vera ter vpišeta Usenik Anica, nova v. d. upravnika in Benkič Irena, blagajničarka, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje. Rg II 230/7 1690 Besedilo: Tvornica parnih kotlov, Zagreb. Pri predstavništvu v Ljubljani se izbriše ing. Gulič Miloš in vpiše Marussig Gvidon, novi predstavnik. Rg V 848/2 1685 Ljubljana, 29. junija 1960. 916. Besedilo: Pekarija, Grosuplje. Izbriše se Potočnik Alojzij, poslovodja in vpiše Hočevar Alojz, namestnik poslovodje. Rg I 152/8 1726 Besedilo: Dimnikar, Ljubljana. Podjetje je bilo konstituirano 20. VI. 1960. Vpiše se, da Lapuh Gustav opravlja odslej zadeve direktorja. Rg VI 907/2 1724 Besedilo: Kovinsko podjetje, Lož. Besedilo odslej: »Kovinoplastika Lož«, Lož. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot naštevajo potrjena pravila. Rg II 267/4 1752 Ljubljana, 6. julija 1960. 917. Besedilo: Trgovsko podjetje »Trgovski dom«, Ravne na Koroškem. Izbriše se podpisovalec Kemperle Primož, komercialist in vpiše Gol-majer Anica, nameščenka, ki bo v odsotnosti direktorja podpisovala z istimi pooblastili. Maribor, 30. junija 1960. Reg 228/IIT - 15 1632 Register samostojnih zavodov Vpisi tajništva ljudskih odborov razglašajo: 918. Besedilo: Obratna ambulanta rudnika Mežica. Zavod skrbi za organizacijo in pravilno opravljanje preventivne in kurativne zdravstvene službe v rudniku Mežica. Ustanovitelj: Rudnik svinca in topilnica Mežica, sklep št. dir. ing. PB/M.l z dne 26. L 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo Obč. LO Ravne na Koroškem. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Dr. Cegovnik Lojze, upravnik, samostojno po zakonitih določbah, pooblastilih in pravilih, v njegovi odsotnosti pa Ivan Prislan, član u. o. Dr. Cegovnik Lojze, Prislan Ivan in Praper Zora, honorarna knjigo-vodkinja, pa bodo podpisovali vse finančne listine, skupaj po dva. Ravne na Koroškem, 16. maja 1960. St. 02/1-10/1*60 1744 Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 919. Besedilo: Dom ljudske prosvete, Črnomelj. Izbriše se Švajger Slavka ter vpišeta Gros Zlata, nova računovodkinja, in jambrožič Karlina, blagajničarka, ki bosta podpisovali za računovodske in blagajniške zadeve. Črnomelj, 6. julija 1960. Št. 01-30/1 1758 920. Besedilo: »Obratna ambulanta Stol«, Kamnik. Izbriše se Petan Terezija, računovodkinja in vpiše Kolovič Dragica, knjigovodkinja. Kamnik, 22. junija 1960. Št. 02/2-22/1-60 1657 921. Besedilo: Javna razsvetljava, Ljubljana, Poljanski nasip 42. Zavod odslej zastopajo in zanj podpisujejo: Sočan Julij, direktor, Miklavčič Ferdo, obratovodja, Hajdinjak Marija, računovodkinja in Sulič Nikolaj. Izbriše se Boltauzer Roman, računovodja. Ljubljana-Center, 12. julija 1960. Št. <53/5-95/1 1740 922. Besedilo: Komunalno gospodar- stvo občine Ljubljana-Vič, Viška 65. Izbriše se Repič Jože, tehnični vodja in vpiše nova sopodpisovalka Zitterschlager Fani, računovodkinja, v istem obsegu. Ljubljana-Vič. 7. julija 1960. Št. 05/22 1741 925. Besedilo: Lekarna, Mozirje. Izbriše se Petrič Marija, uslužbenka, kot članica u. o. in kot sopodpisovalka finančnih (listin ter vpiše Dolar Vida, laborantka, kot nova članica u. o. Mozirje, 14. julija 1960. Št. 02l/l-88/t-60 1743 924. Besedilo: Zdravstveni dom, Ravne na Koroškem. Izbriše se Resnik Anica in vpiše Ruter Janko, novi računovodja, ki bo skupaj z upravnikom podpisoval vse finančne listine. Ravne na Koroškem, 12. julija 1960. Št. 02/1-31/1-60 1797 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 302. Besedilo: Gospodarska poslovna zveza Gorica, Šempeter pri Gorici. Pri obratu s samostojnim obračunom »Živinoprometc Gorica, Nova Gorica, se vpišeta mesnica štev. 24, Kanal in mesnica št. 25, Prva-čina. Pri trgovskem obratu s samostojnim obračunom »Vino Gorica«, No- va Gorica, se vpišeta točilnica, Nova Gorica-Grčna 5 in točilnica, Šempeter pri Gorici 324. Pri istem obratu se izbriše Bukinis Anton in vpiše Gregorič Gotard, novi računovodja. Koper, 6. julija 1960. Zadr I a 125/14 1667 305. Besedilo: Kmetijska zadruga z o, j., Slivje. Poslovni predmet zadruge se razširi še na kmetijsko proizvodnjo, lastno in v kooperaciji, strojni-trak-torski park za člane. Koper, 15. julija 1960. Zadr I b 58/6 1762 Objave L 17/58-88 0993 S sklepom L 17/58-85 Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 16. VI. 1960 je bila zaključena prisilna likvidacija Splošnega gradbenega podjetja »Stavbar«, Medvode in podjetje izbrisano iz registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana, 5. julija 1960. L 12/59-46 7701 Prisilna likvidacija gostilne »Zadružni dom«, Zadobrova, občina Ljubljana-Polje, je bila končana s sklepom L 12/59-45 tega sodišča z dne 25. VIL 1960 in ta gospodarska organizacija izbrisana iz sodnega registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče Ljubljana, dne 25. julija 1960. Razglasi sodišč Družbeni oklici II J 107^/59 7842 Dne 4. oktobra 1960 ob 11. uri bo pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin hiše v Sp. Slemenu 59 s pritiklinami in gospodarskim poslopjem in zemljišči, opisanimi pod vi. št. 51 k. o. Maribor — Sp. Slemen. Cenilna vrednost s pritiklinami je 1,525.524 din. najmanjši po-nudek pa t,017.016 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. julija 1960. I R 456/59 7937 , Na predlog Knezar Marije, delavke v Mariboru, Ruška 3, ki jo zastopa odvetnik Babnik Janko iz Slov. Bistrice, bo dne 20. septembra 1960 ob 10.30 uri pri tem sodišču v sobi št. 18 javna dražba predlagateljici Knezar Mariji in nasprotniku Zagradišniku Ivanu, telefonistu iz Lušečke vasi 13 solastnih nepremičnin, vi. št. 209 k. o. Lušečka vas. Družbena nepremičnina bo prodana v dveh skupinah, in sicer prva skupina obsega le parcelo št. 199, njiva, v naravi travnik, v izmeri 26 a 95 m'-: druga skupina pa obsega stavbno parcelo št. 109 s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, Lušečka vas 12 in zemljiške parcele št. 594, pašnik, 595, njiva in sadovnjak ter 596, gozd v skupni izmeri 31 a 71 m2. Cenilna vrednost in najmanjši ponudek znašata za prvo skupino 26. 950 din, za drugo skupino pa 835,920; varščina znaša za prvo skupino 2.650, za drugo skupino pa 85. 592 din. Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker jih sicer ne bo.mogoče več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, dne 3. avgusta 1960. Oklici dedičem O 237/60-4 7767 Krašovec Marija roj. Antlej, gospodinja iz Celja, Polule 49, je umrla 17. II. 1960 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico po li/5 zapustni-čine hčere Bandek Anica, Leban Fani, Rojc Urška, nezakonska vnukinja nedl. Mirt Amalija in za-pustnice, v inozemstvu bivajoči sin Krašovec Franc, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljena za skrbnico tusodna uslužbenka Artnak Rezka. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljene skrbnice in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Celju, dne 18. julija 1960. 0 209/60-10 7797 Grebenšek Frančiška, gospodinja iz Kranja, Koroška 9, je umrla 12. V. 1960 in zapustila oporoko. Do dediščine imata pravico sinova Grebenšek Roman in Grebenšek Leopold, ki sta pogrešana med okupacijo, ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljena za skrbnico Rozman Ana, posestnica v Kranju, Koroška 9. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljene skrbnice in' podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Kranju, dne 23. julija 1960. 1 O 104/60-5 - 7645 Poredoš Rozalija roj. Cjergjek, kmetica, M. Sobota, Cankarjeva 49, je umrla 26. 11. 1960 brez oporoke. Do dediščine imata pravico tudi njena sorojenca Cjergjek Alojz in Pavkovič Terezija roj. Cjergjek, oba neznanega bivališča nekje v tujini, ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljen za skrbnika Kseneman Nikolaj, posl. kombinata »Borovo« v Murski Soboti. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 26. julija 1960. Razne objave Razpisi St. 1-12-1/131-60 7939 Razpisna komisija upravnega odbora okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva v Celju razpisuje: 2 mesti predmetne učiteljice. Pogoji: dovršena višja gospodinjska šola. Plača po zakonu o javnih uslužbencih in po pravilniku o plačah. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti do 25. avgusta 1960 na okrajni zavod za napredek gospodinjstva, Celje, Cankarjeva 4. Upravni odbor St. 01/10-1-18/54-60 7938 Okrajni ljudski odbor Maribor razpisuje tale delovna mesta: pri okrajnem ljudskem odboru Maribor: 1. mesto referenta za zdravstvo. Pogoj: visoka šolska izobrazba; na II. gimnaziji Maribor: 2. mesto ravnatelja. Pogoj: profesor z daljšo prakso; na kmetijski srednji šoli M'aribor: 3. mesto ravnatelja. Pogoj: inženir agronomije z desetletno prakso; 4. mesto profesorja za sadjarstvo. Pogoj: inženir agronomije s petletno prakso; 5. mesto predavatelja za kmetijsko strojništvo. Pogoj: inženir agronomije s triletno prakso ali kmetijski tehnik s petletno prakso; 6. mesto inštruktorja za sadjarstvo. Pogoj: inženir agronomije ali tehnik s tremi leti prakse. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim osebnim in strokovnim življenjepisom, dokazili o šolski izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah je treba vložiti pri OLO Maribor v 15 dneh po tej objavi. OLO Maribor St. 1-55/5-60 7845 Splošna bolnica Trbovlje razpisuje: 1. mesto šefa ginekološko - porodnega oddelka. Pogoj: zdravnik-ginekolog z opravljenim specialističnim izpitom iz ginekologije; 2. šefa internega oddelka bolnišnice. Pogoj: zdravnik-specialist za interno medicino. Razpis velja do popolnitve delovnih mest; Pravilno kolkovane prošnje sprejema upravni odbor splošne bolnice .Trbovlje. Splošna bolnica, Trbovlje Pozivi upnikom in dolžnikom Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne. 7126 »Buffet«, Nova Gorica, s sedežem v upravnem poslopju OLO, je prešel v likvidacijo z dnem 1. maja 1960. Likvidator je Humar Mirko, računovodja pri podjetju »Elektro Gorica«, Nova Gorica. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Abšner Feliks, Prevalje 169, osebno izkaznico reg. št. 33164, ser. št. 0377174 (Slov. Gradec). 7844 Andelkovič Olga roj. Beljakovič, Celje, Veselova ulica, osebno izkaznico, registrska štev. 16325, ser. št. F-0606629. 7961 Anžič Ivan, Ljubljana, štepanj-ska 9, osebno izkaznico, registr. št. 11256 (Postojna) in zdravstveno izkaznico, št. 187042 (Ljubljana). 7900 Anžič Jože, Ljubljana, Rimska 2, osebno izkaznico, registr. 'št. 75287 (Ljubljana). 7779 Arnuš Kristina, Kolombini 59, p. Ankaran, delovno knjižico, reg št. 15281, ser. št. 2450862, 7815 Avto-moto', Slovenske Konjice, prometno knjižico za motor, znamke »Puclu. 7962 Avtdprevozništvo, Kočevje, e vid. tablico za tovorni avtomobil znamke »TAM«, št. S-10186. 7780 Ažbe Ivana, Dolenčice 2, p. Poljane nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 30308, ser. št. F-0209418 (Kranj ok.) 7845 Begič Arif, Ljubljana, Ob kamniški progi, zdravstveno izkaznico, št. 158227, izdano v Ljubljani. 7781 Begič Mustafa, Kamnik, zdravstveno izkaznico, štev. A-295553 (Ljubljana). 7864 Belec Ivan, Sora 48, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. štev. 33887 (Kranj). 7901 Belec Marija, Fram 139, osebno izkaznico, reg. št. 7532, ser. številka 0566317. 8046 Berk Janez, Poljčane, delovno knjižico, št. 454248/1236/%. 7965 Bezenšek Marija,’Škalce 90, osebno izkaznico, reg. št. 1021, ser. štev. F-0886065. 7967 Bezjak Otilija, Markovci 18, pošta Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 64002, ser. številka 0854298. 7481 Bizjak Janko, Postojna, Tomšičeva 6, osebno izkaznico, reg. številka 25238 (Koper). 7846 Blasuto Ljudmila, Dobrna, zdravstveno izkaznico, št. 638844. 7966 Blatnik Franc, Visejec 4, p. Hinje, osebno izkaznico, reg. št. 102, ser. št. 0504012 (Žužemberk). 7847 Bohinc Janez, Medvode 81, osebno izkaznico, reg. številka 125562 (Ljubljana). 7927 Bojič Mirjana, Ljubljana, Podjunska 6, osebno izkaznico, reg. štev. 41605 (Niš). 7902 Borjančič Antonija, Ljubljana, Mirje 1/1. osebno izkaznico, reg. št. 56889/51 (Ljubljana). 7905 Brajer Andrej, Homec 11, pošta Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 150117 (Ljubljana). 7928 Brankovič Branko, Pištanica 36, Gornja Sanica, zdravstveno izkaznico, št. 284859. 7963 Brcni k Alojzija, Celje, Medlog 14, osebno izkaznico, reg. št. 1681S, ser. št. F-0606923._ 7964 Brozovič Marica, Semedela 9/1, p-Koper, osebno izkaznico, reg. štev. 20538 (Koper). 7816 Brusnikin ing. Nikolaj, Bokalce pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 140754 (Ljubljana). 7904 Cafuta Alojz, Škorba 6, p. Hajdina pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 56952, ser. št. 0298579. 8047 Cankar Matevž, Ljubljana, Vodnikova 99, osebno izkaznico, reg. št. 125794 (Ljubljana). 7929 Centrili 'Anka, Ljubljana-Polje 60, zdravstveno izkaznico, št. 016665 (Ljubljana). 7807 Cerar Janez, Domžale, Ljubljanska 108, osebno izkaznico, reg. štev. 248 (Domžale). 7930 Cimperman Alojz, Podvin, osebno izkaznico, reg. št. 62746, ser. št. št. 0699251. 7968 Časar Emilija, Otovci 43, p. Mačkovci, osebno izkaznico, reg. štev. 44575, ser. št. 0126503 (Murska Sobota). 6843 Čebular Leopold, Vozarje, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju. 7865 Čmak Leopold, Polzela, osebno izkaznico, ser. št. 0683668. 7970 Čretnik Roman, Šentjur, Nova vas, zdravstveno izkaznico številka 14949. 7969 Čuček Janez, Medvode 61, osebno izkaznico, reg. št. 51350. 7803 Culk Berta, Zabukovica, zdravstveno izkaznico, št. 776224. 7971 Debelak Marija roj. Krajnc, Ostrožno pri Ponikvi, osebno izkaznico, reg. številka 32084, ser. štev. F-0767954. 8045 Djordjevič Mileta, Podgora, blok 8, p. Ljubljana 1, indeks ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. 7826 Dolinšek Janez - Stefan, Celje, Ostrožno, osebno izkaznico, reg. št. 66464, ser. št. F-07029>69. 7972 Dominko Marija, Miklavž 174, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, štev. 944855. . ' .8048 Dominko Viljem, Bilje 150, pošta Renče, zdravstveno izkaznico, štev. 705086 (Nova Gorica). 7817 Erbežnik Ana, Vevče 47, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 62392 (Ljubljana-Polje). 7905 Fajs Jernej, Ljubljana, Ciril-Me-t-odov trg 13, osebno izkaznico, reg. št. 127394 (Ljubljana). 7782 Ferenčak Terezija, Žalec, osebno izkaznico, reg. št. 15825, ser. številka 0394155. 7973 Fink Terezija, Tanča gora 45, pošta Dragatuš, invalidsko izplačilno knjižico, št. 27492. 7944 Fras Anton, Ruše 25, zdravstveno izkaznico, št. 584458. 8049 Gane Anton, Celje, Dobrava, osebno izkaznico, reg. štev. 11218, ser. št. F-0599351. 7974 Gimpelj Leopold, Nova Lipa 5, p. Vinica pri Črnomlju, osebno izkaznico, reg. št. 8092, ser. št. 0491402 (Črnomelj). 7247 Glavan Janez, Pblšca 21, p. Videm-Krško, osebno izkaznico, reg. štev. 13622, ser. št. 0395952 (Krško). 7768 Golavšek Jakob, Migojnice, osebno izkaznico, reg. št. 22902, ser. št. F-0668518. 7977 Gorjup Gabrijela por. Bauer, Ljubljana, Petkovškova 19. osebno izkaznico, reg. štev. 57020 (Ljubljana) . 7866 Goter Franc, Šmohor, osebno izkaznico, reg. št. 64565, ser. številka F-0700871. "976 Gracer Vincenc, Podvrh, osebno izkaznico, reg. št. 29045, ser. št. F-0659555. 7978 Gracer Vinko, Podvrh, zdravstveno izkaznico, št. 654798. 7979 Gradar Jože, Dolič 25. osebno izkaznico, reg. štev. 139 (Murska Sobota). 7606 Granful Emerik, Krog 154, p. M. Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. 52071, ser. št. 0153780 (Murska Sobota).1 7818 Grbec Anton, Dvori 108, Izola, osebno izkaznico, reg. St. 11660 (Koper. 7945 Gril Franc, Dobrava 16, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. številka 45772 (Kamnik). 7906 Gruden Urban, Gorenja Trebuša 58, p. Čepovan, osebno izkaznico, reg. štev. 3145, ser. štev. G-235835 (Tolmin). "403 Gruntar Vilma, Kobarid, Mučeni-ška 4, osebno izkaznico, reg. številka 12687, ser. številka 0391397 (Tolmin) . 7AM Gržan Julijana, Celje, Trubarjeva ulica, zdravstveno izkaznico, št. 639421. 7975 Habjan Ivan, Žalec, osebno izkaznico. reg. štev. 56568. ser. številka 0261605. _ 7980 Habjan Ivan, Žalec, osebno izkaznico, reg. št. 50, ser. št. 085440. 7982 Habjanič Josip, Globoka, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. štev. 144, ser. št. 0848567 (Ljutomer). 7946 Haclar Stanko, Ljubljana, Rimska 25, osebno izkaznico, reg. št. 12652/50 (Ljubljana). 7867 Hergo Konrad, Maribor, Koroška 90, osebno izkaznico, reg. št. 50(2, sef. št. 0010723. 8050 Hiti Marija, Drnovo 19, p. Leskovec pri Krškem, zdravstveno izkaznico, št. 598571. 7682 Hočevar Dana, Ljubljana, Hrvatski trg 4, osebno izkaznico, reg. 'številka 30377, ser. štev. F-0032687 (Ljubljana). 7907 Hočevar Janez, SGP »Tehnik«, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. številka 12410, ser. številka 0188720 (Kranj). 7405 Horvat Irena roj. Breglec, Kapca 88, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. štev. 7286, ser. številka 229996 (Lendava). ' 7569 Hrastnik Štefanija, Celje, Kovinska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 12498, ser. št. F-0602651. 7981 Hribernik Angela, Konjiška vas 4, p. Slov. Konjice, delovno knjiži-c0> reg. št. 217, ser. štev. 32977 (Maribor). 8069 Hudomalj Ana, Velenje, Kidričeva 51, zdravstveno izkaznico, štev. 634953 (Velenje). 7770 Ilšnik Marija, Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 12820, ser. št. G-0162563 (Maribor). 7889 Ing Exel Neža, Ljubljana, Kolarjeva 32, osebno izkaznico, reg. št. 670 (Sisak). 7827 Ivanovič Savo, Medlog 67, p. Celje, osebno izkaznico, reg. številka 120763/56, ser. št. 0866975 (Ljubljana). 7783 Ivšek Vincenc, Zabrež, p. Laško, osebno izkaznico, reg. št. 18213, ser. št. F-0650125. _ 7985 Jakič Ana, Markovci 46, p. Šalov-ci, odločbo za gozdni sklad, številka 1384/340, izdano od gozdne uprave pri Obč. LO Petrovci-Šalovci. 7215 Janežič Andrej, Kozarišče 16, pošta Stari trg pri Ložu, osebno izkaznico, reg. št. 15604. 7514 Jankaš Josip, Domašinec, p. De-kanovec, osebno izkaznico, reg.'št. 25519 (Prelog). _ 7868 Jarc Anton, Ruperče 81, p. Šmar-jeta ob Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 34445, ser. št F-0845716. 7581 Javornik Stanislav, Radlje ob Dravi 35, osebno izkaznico, reg. št. 30062, ser. štev. 0732772 in vojaško knjižico. 7437 Jekoš Alojz, Boštanj 14, osebno izkaznico, reg. št. 40169. ser. številka 0384479, zdravstveno izkaznico, št. 590423 in orožni list, št. 1216, vse izdano v Krškem. 7609 Jelnikar Anton, Litija, Cesta zasavskega bataljona 6, osebno izkaznico, reg. št. 36553 (Kranj). 7908 Jeran Mavric, Smarca 56/ pošta Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 12768 (Kamnik). 7909 Jerman Franc, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, številka 502843. 7084 Jukič Latif, Ljubljana, Kurilni-ška 10 a, zdravstveno izkaznico, št. 10606 (Ključ-Bosna). 7010 Jurič Ana, Hočko Pohorje 21, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev.. 14012, ser. št. 0581067. 8051 Kajtezovič Melimed, Ljubljana, Karlovška 26, osebno izkaznico, reg. št. 06106 (Ljubljana). 7860 Kulčevič Ljubica, Celje, Tomšičev trg, zdravstveno izkaznico', številka A-20382. 7003 Kariž Ludvik, Merče 26, p. Sežana, osebno izkaznico, reg. številka 25651 (Koper). 7060 Kastner Antonija, Ljubljana, Miklošičeva 36, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 527056/1712. obe izdani v Brežicah. 7870 Kavčič Rozalija, Sp. Zreče, osebno izkaznico, reg. št. 100, ser. štev. F-0771509. 7008 Kavšek Pavla, Ljubljana, Fabija-nijeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 0,01432 (Ljubljana). 7784 Kenda Justina roj. Rutar, Celje, osebno izkaznico, reg. št. 6475, ser. št. F-0596585. 7996 Kisilak Franc, Dolič 64, osebno izkaznico, reg. številka 51648 (Murska Sobota). r 7665 Klakočar Jožefa roj. Bevc, Vojsko 44, p. Koprivnica pri Brestanici, zdravstveno izkaznico. 7407 Klampfer Miro, Ljubljana, Prekmurska 1, osebno izkaznico, reg. št. 112220, ser. št. F-O159530 (Ljubljana). ' • 7911 Klinar Jože, Prihodi 4, p. Jesenice na Gor., osebno izkaznico, reg. •številka 416, ser. številka 0345126 '(Jesenice). 8070 Klinar Valentin, Jesenice, Plavž-ki rovt 7, osebno izkaznico reg. številka 11392, ser. številka 0356091 (Kranj). 7Š71 Klukovič Rudi, Hrušica 52, pošta Jesenice na Gor., osebno izkaznico, reg. št. 4087, ser. št. 0548797. 7849 Kmetijska zadruga, Ruše, prometno knjižico za prikolico traktorja, znamke »Steyer«, št. 6215. 7582 Knafelj Avgust, Ljubljana, Staničeva i, zdravstveno izkaznico, št. 1190ilO (Ljubljana). 7828 Kocjančič Marjan, Izola, Drevored 1. maja 8, osebno izkaznico, Jeg. št. 12223 (Koper). 7819 Kocon Rozalija, Peiišovci 156, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, št. 397722. 7495 Kofol Justina por. Mihelčič, Pečine 54, p. Slap ob Idrijci, osebno izkaznico, reg. št. 8083, ser. št. G-0260793 (Tolmin). 7188 ) Kogej Angela, Ljutomer, Ormož-ka 32, osebno izkaznico, reg. štev. 15706, ser. številka 0240016 (Lju-lomer). 8071 Kolar Matilda roj. Bertole, Celje, Ložnica 35, osebno izkazhico, reg. st. 666, ser. št. F-0591045. 7991 Koletnik Sabina, Maribor, Koroška 62, osebno izkaznico, reg. št. 52il, ser. št. 036551. 8052 Kolmanič Vinko, Cenkova 4, pošta Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 14234. ser. št. 0071344 (Gor. Radgona). 7891 Koprivec Janez, Pristava, delovno knjižico, št. 430. 7986 Koren Franc, Ljubljana, Hrenova 17, osebno izkaznico, reg. št. 88487, ser. št. F-0110797 (Ljubljana). 7872 Koren Jože, Srednja Bistrica 52, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 18616, ser. številka 0242925 (M. Sobota). 7650 Korošec Marija, Ljubljana, Prijateljeva 14, osebno izkaznico, reg. št. 79068/51 (Ljubljana). 7785 Korošec Stanislav, Celje. Selce, osebno izkaznico, reg. št. 2337, ser. št. F-0906391. 7985 Kostajnšek . Neža roj. Mohorko, Debro, osebno izkaznico, reg. štev. 44034, ser. št. 0288271. 7993 Košir Danilo, Ljubljana, Vodmat-ska 8. delovno knjižico, štev. 75761 (Ljubljana). 7931 Kovač trma. Murska Sobota, Slomškova 20. osebno izkaznico, reg. št. 11584, ser. številka 0095294 (Murska Sobota). 7189 Kovač Ludvik, Vojnik, osebno izkaznico, reg. št. 46053, ser. štev. F-0648-844. ' 7990 Kozamara Joso, Slovenski Javornik 59 a, osebno izkaznico, reg. štev. 849. 8072 KPPZ Žalec. Žalec, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke DKW »Sonderklase«. 7997 Kračman Anica, Ljubljana, Jana Husa'26, osebno izkaznico, i;eg. št. 81193, ser. številka 103505 (Ljubljana). 7912 Krajnc Angela, Drešinja vas, osebno izkaznico, reg. št. 21387, ser. F-0660300. 7904 Krajnc Jože, Čermljenšak 10, pošta Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 65003, ser. št. 085-6302. 7820 Krajnc Zofka, Maribor, Dupleška 91, osebno izkaznico, reg. številka 60166. 8053 Krajnc Zofka, Maribor, Dupleška 91, zdravstveno izkaznico, številka 959395. 8054 Kraljič Drago, Ljubljana, Novakova 5b, osebno izkaznico, reg. št. 25363 in zdravstveno izkaznico, štev. 011866. obe izdani v Ljubljani. 7875 Krapec Jože, Ižakovci 51, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. številka 502-68, ser. št. 0131978. 7850 Kregar Franc, Kamence 9, pošta Rogaška Slatina, zdravstveno izkaznico, štev. A-130097 (Rogaška Slatina). 7772 Kresnik Ignac, Celje, Košnica, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Celje. št. 264/58. 7987 Kuhar Maks, Maribor, Linhartova 15, osebno izkaznico, reg. številka 17682, ser. št. 0018699. 8053 Kukman Ivan, Ljubljana, Stross-mayerjeva ulica, zdravstveno izkaznico, izdano v Novem mestu. 7952 Kukoviča Marko, Vojnik, osebno izkaznico, reg. št. 57437, ser. štev. F-0694764. 7992 Kuleto Dušan, Loka pri Zidanem mostu 21, osebno izkaznico, reg. št. 55750, ser. številka 0421060 (Trbovlje). > 7617 Kulis Jakiča, Golinjevo, Livno, zdravstveno izkaznico, št. 31704. 79S9 Kuralt Anka, Astra, Ljubljana-B-ežlgrad, zdravstveno izkaznico, št. 115848, izdano v Ljubljani. 7874 Kurmanšek Anton, Mala Pireši-ca, Petrovče, zdravstveno izkaznico, št. 045906. 7988 Kuserbanj Slavko, Podvinci 31, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. štev. 63309, ser. štev. 1247526 (Varaždin), zdravstveno izkaznico, št. 201128 in izkaznico predvojaške vzgoje štev. 182 (Ivance). 5951 Kuzmanič Branko, Split, Sinjskih žrtava 5, osebno izkaznico, reg. štev. 44445 (Split). 7915 Kvas Ivan, Jurklošter, osebno izkaznico, reg. št. 42:301, ser. številka F-0690442. ■ 7999 Lah Ružica roj. Lampreh, Celje, Dečkova ulica, osebno izkaznico, reg. št. 8360, ser. št. F-0598546. 8000 Lasecki Teodor, Ljubljana, Sredi-ška 19, evid. tablico za motor, znamke »DKW« 250, št. S-1855, izdano v Ljubljani. 77S6 Lavriha Marija, Gorica pri Slivnici, osebno izkaznico, reg. številka 64978, ser. št. F-070I4S2. 8002 Lazar Antonija, Ljubljana, Goce Delčeva 22 b. osebno izkaznico, reg. št. 84574 (Ljubljana). 7809 Leban Jožica, Celje, Slomškov trg, zdravstveno izkaznico, številka 414865. 8001 Lenardič Ivan, Ljubljana, Resljeva 28, prometno knjižico za motor, znamke uVespa«, št. S-9732, izdano v Ljubljani. 7829 Lešnik Albin, Kamnica 54 pri Mariboru. vojaško knjižico, izdano v Titogradu. 8056 Lešnik Pavel, Dobrenje 64, p. Pesnica, o-sebno izkaznico, reg. št. 257, ser. št. 427157. 8057 Lipovec Slavica, Celje, Trubarjeva ulica, zdravstveno izkaznico, št. 619710. 8003 Logar Marija, Hotedrščica 69, zdravstveno izkaznico, št. 191170 (Vrhnika). ‘914 Lorbek Slavko, Maribor, Cafova 3, osebno izkaznico, reg. številka 45487. 8058 Lorger Olga roj. Leskošek, Podče-trfek 58, osebno izkaznico, reg. št. 11201, ser. številka 0821159-1 (Radovljica). 6097 Maček Ančka, Papirnica 10, pošta Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 562/60 (ško-fja Loka). 7776 Madon Štefan, Ljubljana, Na Dolih 4, osebno izkaznico, reg. štev. 2791 (Ljubljana). 7830 Malmnitovie Žejna Liskovac, p. Bos. Gradiška, zdravstveno izkaznico, št. 202131, zdravstveno izkaznico, št. 202152, na ime Mahmutovič jasmina in zdravstveno izkaznico, št. 202133, na ime Mahmutovič Zlatko, vse izdane v Ljubljani. 7915 Maje Jože, Maribor, Krekova 6, zdravstveno izkaznico, številka 925806. 8059 Majerič Ivan. Trnovlje pri Celju, osebno izkaznico, reg. št. 1960, ser. št. F-0804524. 8005 Marinič Ivanka, Maribor, Belokranjska 39, osebno izkaznico, reg. št. 11228. 8060 Marko Marija, Plač 3, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. štev. 18732. 8061 Masličič Refik, Ljubljana, Vodovodna 67, zdravstveno izkaznico, št. A-159133 (Titograd). 7875 Matekovič Jožica. Metlika, Trg svobode 4, zdravstveno izkaznico, št. 495373 (Črnomelj). 7583 Mauer Marija roj. Janežič, Celje, Trg V. kongresa, osebno izkaznico, reg. št. 9335, ser. št. F-0600521. 8006 Medved Neža, Sp. Hoče 208, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 8796. 8062 Medved Neža, Sp. Hoče 208, pošta Hoče, zdravstveno izkaznico, štev. 988574. ^ 8063 Meke Blaž, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 415015. 8004 Miklavc Anton, Sv. Vid, pošta Vuzenica, osebno izkaznico, reg. št. 32078, ser. štev. 0374788 (Slov. Gradec). 7851 Miklošič Helena, Ljubljana, Opekarska 26, delovno knjižico, številka C-374662/102259 (Ljubljana). 7876 Milinovič Cvitan, Grčarice 2, p. Dolenja vas pri Ribnici, osebno izkaznico, reg. št. 6826 (Djakovo). 7893 Mlakar Franc, Kozminci 25, pošta Podlehnik, osebno izkaznico, reg. št. 44214. ser. št. 0288451 (Ptuj) in zdravstveno izkaznico, štev. 431192 (Videm pri Ptuju). 7948 Mlikotič Vice, Cista velika 74, zdravstveno izkaznico, štev. 860580 (Labin), zdravstveno izkaznico, št. 469005 na ime Mlikotič Dragica in zdravstveno izkaznico, št. 469004 na ime Mlikotič Ivan, obe izdani v Ogulinu. 7933 Mugerle Jožefa, Dobrenje 40, p. Pesnica, osebno izkaznico, reg. št. 25136, ser. št. 0163751. 8064 Muminovič Husein, »Slovenija ceste«, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana, Titova 44, zdravstveno izkaznico, št. A-293344. 7821 Murn Marija, Ajdovščina, Slomškova 81, osebno izkaznico, reg. št. 25790, ser. št. 0836790 (Kranj). 7411 Narobe Francka, Ljubljana, Cesta na Brdo, kolonija 18. zdravstveno izkaznico, št. 123775 (Ljubljana). 7810 Očkon Marija. »Gostilna pri kolodvoru«, Kranj, Kolodvorska 16. osebno izkaznico, reg. štev. 6827 (Trbovlje). 7517 Ofentavšek Marija, Suhadol, osebno izkaznico, reg. št. 617, ser. štev. F-0805945. 8009 Ogorelc Anton, Trnje 20, pošta Brežice, osebno izkaznico, reg. štev. 4232, ser. št. 0369542 (Krško). 7805 Ogrinc Anton, Čača vas, p. Podplat, osebno izkaznico, reg. št. 92927, ser. št. F-0711079. 8008 Opravž Jožica, Bukoišek 62, pošta Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 388, ser. št. 0726698 (Brežice). 7949 Oreški Ivan, Celje, Dečkova ulica, osebno izkaznico, reg. številka 19656, ser. št. F-0307866. 8011 Orožen Ivana, Trnovlje pri Celju, osebno izkaznico, reg. št. 93210, ser. št. F-0711362. 8007 Ožir Anton, Podvin, osebno izkaznico. reg. štev. 1055, ser. številka 907946. " 8010 Paj Josip, Socka, pošta Strmec pri Vojniku, osebno izkaznico, reg. št. 14.195, ser. št. F-06044501. _ 8018 Palfi Draga, Ljubljana, Tomačevska 11 a. osebno izkaznico, reg. št. 17358 (Čakovec). 7787 Pečnik Rafael, Pernovo, p. Žalec, zdravstveno izkaznico, številka 653353. \ 8013 Pelko Anton, grad Brdo pri Kranju, zdravstveno izkaznico, številka 511957 (Kranj). 7777 Perhoč Nada, »Mehanika«, Lendava, zdravstveno izkaznico, štev. A-100495. 6234 Peruš Franc, Maribor-Studenci, Zrinjskega 14, zdravstveno izkaznico, št. 929995 (Maribor). 7823 Petrišič Jože, Orešje 84, p. Bizeljsko, delovno knjižico reg. štev. 2397, ser. št. 577955 (Brežice). 7854 Pintar Amalija, Vrhole 41, pošta Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 60928,' ser. štev. 0574179 (Maribor). 7824 Pinter Kristina, Kompole, p. Store, zdravstveno izkaznico, številka 419670. 8016 Pirnaver Terezija, Rudnik 4, p. Ljubljana 1, osebno izkaznico, reg. št. 96546 (Ljubljana). 7831 Plankar Peter, Pečovje nad Štorami, delovno knjižico, številka 907/58/537484. 8015 Ploj Franc, Partinje 175, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. štev. 60119, ser. številka F-0896227. ^ 8063 Pogladič Franc, Straža 6, delovno knjižico, št. 396187/35311/55. 8019 Pogorevc Jožef, Vitanje, delovno knjižico št. 1559/555247. 8043 Polanec Ana roj. Rob, Ruta 7, p. Fala, osebno izkaznico, reg. štev. 60742, ser. številka 0251382 (Čakovec). 7446 Popijač Mirko, Maribor, Ptujska 401, zdravstveno izkaznico, številka 124794. 8066 Popovič Božica, Dol. Lupljanica, Derventa, zdravstveno izkaznico, št. 10927. 7655 Popovič Marija roj. Lavriha, Šentjur, zdravstveno izkaznico, št. 620494. 8017 Postaja Ljudske milice, Domžale, prometno knjižico za motor, znamke »Puclišt. S-1952. 7788 Prajnik Gašper, Crna na Koroškem 58, osebno izkaznico, reg. št. 32611 (Slov. Gradec). 7950 Predalič Boris, Ljubljana, Rozmanova 12, osebno izkaznico, reg. št. 82427/52 (Ljubljana). 7832 Pregelj Marija, Ljubljana, Lešnikova 12, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. -- 7934 Preskar Marija roj. Vindiš, Celje, Cankarjeva 8, osebno izkaznico, reg. štev. 9687, ser. številka F-0&00S73. 8020 Prevovnik Marija, Celje, Cesta na grad, osebno izkaznico, reg. številka 90274, ser. št. 0708870. 8012 Prinšar Karel, Kočevje, Ljubljanska 12, zdravstveno izkaznico, štev. 664869. 7855 Prosen Jože, Lučine 4, pošta Gorenja vas, zdravstveno izkaznico, št. 350172. izdano v Škofji Loki. . 7835 Prošenjak Evgen, Maribor, Ptujska 3, zdravstveno izkaznico, štev. 406845. 8067 Prošek Miloš, Ljubljana, Šentvid 14, osebno izkaznico, reg. št. 108681, ser. št. 0851991 (Ljubljana), 7789 Prošič Rasim, Vrhovci, p. Ljub-Ijana, osebno izkaznico, reg. štev. 1289/58 (Cazin). 7811 Pungeršek Rozika, Celje, Dečkova ulica, zdravstveno izkaznico, št. 425372. 8014 Radič Silva, Ostrožno, p. Celje, zdravstveno izkaznico, številka 429959. 8025 Rainer Marjeta. Žalec, osebno izkaznico, reg. št. 29775, ser. številka F-0640285. ^ 8022 Rajnar Anton, Kresnice 28, zdravstveno izkaznico, izdano v Litiji. 7790 Ramšak Ljudmila roj. Kališnik, Gortina 64, p. Muta, osebno izkaznico, reg. št. 332115, ser. št. G-0377225 (Slov. Gradec). 7894 Ravnik Franc, Jesenice, Mladinska 4, p. Slov. Javornik, osebno izkaznico, reg. štev. 228, ser. številka G-0389138 (Jesenice). 7687 Razinger Frančiška, Jesenice na Gor., Savsko nabrežje 39, osebno izkaznico, reg. št. 7162. 7856 Razpet Pavla, Češnjica 29, pošta Železniki, osebno izkaznico, reg. št. 20625 (Poljane). 7895 Remontno podjetje »Loška dolina«, Podcerkev, p. Stari trg pri Rakeku, štampiljko z besedilom: Remontno podjetje »Loška dolina« Podcerkev, pošta Stari trg pri Rakeku. 7520 Resman Edvard. KZ Dolsko, pošta Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 53834, ser. štev. 0419144 (Trbovlje). 7857 Režek Boris, Ljubljana, Vodovodna 28, osebno izkaznica reg. št. 2499, ser. štev. 0024809 (Ljubljana). ' 7877 Ribič Cecilija roj. Reberšek, Cep-Ije, osebno izkaznico, reg. štev. 9963. ser. št. F-0678778. . . 8021 Ristič Dragutin, Celje, Kersnikova 48, osebno izkaznico, reg. številka 16465, ser. št. F-0607871. 8027 Rozina Marija, Mala Kostrevnica 33, p. Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 229/59 (Litija). 7951 Rozman Ludvik, Blagovna, osebno izkaznico, reg. št. 38999, ser. št. F-0679509. 8026 Rozman Ludvik, Zlateče, zdravstveno izkaznico, št. A-056751. 8025 Rozman Ludvik, Zlateče, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Postojna. 8024 Rozman Majda, Žirovnica 67, osebno izkaznico, reg. št. 4181, ser. št. 0590661. 8073 Rupar Slavko, Ljubljana, Kebetova 21, osebno izkaznico, reg. št. 17960/51, ser. št. F-0040270 (Ljubljana) in službeno izkaznico, izdano od podjetja Ljubljana-Transpolt, št. 529, izdano 6. I. 1960. 7834 Rupert Jožica. Ljubljana, Jurčkova pot 63, osebno izkaznico, reg. št. 106640 (Ljubljana)i 7917 Saje Alojz, Ljubljana, Tržaška 52, osebno izkaznico, reg. št. 39046 (Ljubljana). 7835 Saje Draga, Ljubljana, Mala čolnarska 4, osebno izkaznico, reg. št. 19954 (Kranj). 7918 Saks Vladimir, Ljubljana, Miklošičeva 2, zdravstveno izkaznico, št. 120923 (Ljubljana). 7836 Sedminek Jožef, Podlog, osebno izkaznico, reg. št. 32457, ser. štev. F-0650967. 8030 Sedonja Štefan, Murska Sobota, osebno izkaznico,' reg. štev. 56317, ser. št. G-0077266. 7858 Sever Gabrijel, Crni kal, osebno izkaznico, reg. št. 9825 (Koper). 7952 Skubic Viktor, Plešivica 48, pomočniško spričevalo kleparske stroke — praktični del — izdano od obrtne zbornice v Ljubljani leta 1949. 7791 Slatinšek Frančiška, Ljubnica, p. Vitanje, osebno izkaznico, reg. štev. 739, ser. št. F-0853192. 8029 Snoj Anton, Sp. Zadobrova 27, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 221 (Ljubljana-Polje) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7792 Sobočan Marija roj. Kohek, Ljubljana. osebno izkaznico, reg. štev. 18053, ser. št. F-0564363. 8028 Sovčan Jože, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 359536 (Kranj). 7896 Smolič Ana, Ljubljana, Švabiče-va 15, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7878 Struna Marija, Bojanji vrb 15, p. Muljava, osebno izkaznico, reg. št. 10471, ser. štev. F-0010781 (Grosuplje). 7837 Sapla Tatjana, Ljubljana, Reslie-va 35, maturitetno spričevalo izdano leta 1945 na gimnaziji v Ce-Ijm 7919 Ščuka Daniel, Ljubljana, Balkona 1, osebno izkaznico, reg. štev. 131300 (Ljubljana). 7§79 Škerget Jože, Sp. Senarska 12, p. Gradišče v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 195468. ser. štev. F-0573468. ' 7953 Škrabec Alojz, Cesta 8, pošta Veliki Gaber, osebno izkaznico, reg. št. 32027, ser. št. 0336099 (Novo mesto). 7812 Šmigoc Jože, Ljubljana, Cesta na Loko 18, zdravstveno izkaznico, št. 033212 (Ljubljana) in delovno knji-■ žico, reg. štev. 13501, ser. številka 2201911 (Kranj). 7838 Šmigoc Jožefa, Dravinjski vrh 56, . Videm pri Ptuju, zdravstveno iz-aznico kmetijskih proizvajalcev, št. 455926. 7861 Šobar Terezija, Na peči 27, Ljub-Ijana-Moste, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7880 Štajnrajh Mirko, Juršče 70, pošta Pivka, osebno izkaznico, reg. štev. 18490 (Postojna). 7956 Štantar Janez, Dobrteša vas, p. Šempeter v Savinjski dolini, osebno izkaznico, reg. štev. 41852, ser. štev. F-0689992. 8031 Štibelj Jožefa, Ljubljana, Društvena 1, osebno izkaznico, reg. štev. 98775/51 (Ljubljana). 7795 Šuhel Jurij, Laška vas, osebno izkaznico, reg. št. 26587, ser. številka F-0681008. 8032 Šuligoj Mirko, Slape 8, Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. štev. 86014 (Ljubljana) in ribiško izkaznico, izdano v Novem \mestu. 7920 Šumenjak Marija, Nova vas 25, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 833851 (Ptuj). 7863 Šumenjak Viljem, Prerad 37, p. Polenšak, osebno izkaznico, reg. št. 2922, ser. št. F-903112 (Ptuj). 7585 Šuvič Husein, SGP barake. Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, št. 710995^ (Gorica). 7825 Tavčar Fani, Podlog, p. Šempeter v Savinjski dolini, zdravstveno izkaznico, št. 781108. 8036 Tavčar Vida, Ljubljana, Gasilska 2, osebno izkaznico, reg. številka 74159 (Medvode). 7881 Terčič Anton, Tržišče, p. Rogaška Slatina, delovno knjižico, številka 120642/9034/55. 8033 Terne Franc, Radoslavci, pošta Bučkovci, zdravstveno izkaznico, št. 425710. 8058 Testen Aleksander, Celje, Dečkova ulica, zdravstveno izkaznico, št. 608455. 8034 Tesar Marija, JŽ, železniško transportno podjetje, kamnolom Verd, delovno knjižico, št. 36366. 7897 Tofant Anton, Osenca, pošta Teharje, osebno izkaznico, reg. štev. 12016, ser. št. F-0685834. 8035 Tomažin Marija, Bizovik 31, p. Dobrunje, osebno izkaznico, reg. št. 9135 (Krško). 7921 Trbovc Janez, Laško, osebno izkaznico, reg. št. 42009, ser. številka F-0690151. 8037 Trbovc Stanislava roj. Mekina, Kolombar 426, p. Ankaran, osebno izkaznico, reg. številka 30079 (Škofije). 7522 Trček Franja, Ljubljana, Vipavska 23, osebno izkaznioo, reg. št. 28556/51 (Ljubljana). 7935 Trgovsko podjetje >Sloga«, poslovalnica 12, Tržišče, carinsko deklaracijo za motor, znamke ZCHPAU, 125 cmm, štev. okvira 752484, št. motorja 7025576 in carinsko deklaracijo za motor, znamke ZCHPAU, 125 cmm, štev. okvira 7325047, št. motorja 7025487. 7859 Truden Pepca, Zagreb, Bosanska 55, zdravstveno izkaznico, izdano v Zagrebu. ^ 7922 Tuhtar Franc, Breze, osebno izkaznico, reg. št. 63803, ser. številka F-0700308. 8044 Tušek Rozalija, Lenart 15, pošta Selca nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 39314 (Kranj). 7222 Udovč Jože, Ljubljana, Kolezij-ska 4, osebno izkaznico, reg. štev. 15654 (Ljubljana). 7813 Urh Jože, Podlipa 45, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. štev. 49195-(Ljubljana). 7586 Uršič Mohor, Vevče, baraka, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 2-1029 (Žužemberk). 7923 Usar Milka, Ljubljana, Ambrožev trg 3, invalidsko izkaznico za znižano voznino, izdano od podjetja »Transport«, Ljubljana. 7882 Vehovec Milan, Žalna 18, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. štev. 6646, ser. številka 006956 (Grosuplje). 7839 Verbole Ljudmila, Tolsti. vrh 8, p. Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 435993. 7340 Vida Štefan, Petišovci 50, pošta Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 8328, ser. štev. 231038 (Dol. Lendava). 7341 Viličnjak Terezija, Desnjak 12, p. Ljutomer, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka K-4i3i54. 7414 Virag Štefan, Ljubljana, Tolminska 8, osebno izkaznico, reg. štev. 108009/54 (Ljubljana). 7883 Višnar Marija roj. Regoršek, Celje, Nova vas, osebno izkaznico, reg. št. 60207, ser. št. F-0609S14. 8040 Vrankar Ivan, Ljubljana, Mi-slejeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 47225, ser. štev. 0156927 (Ljubljana). - . 7924 Vrbnjak Franc, Kuršinci 19, pošta Bučkovci, zdravstveno izkaznico, št. K-414697. 7415 Vreček Ida roj. Habič, Zvodno, p. Celje, osebno izkaznico, reg. štev. 60067, ser. št. F-0609574. 8039 Vrenko Genovefa, Maribor, Rogo-ška 3, zdravstveno izkaznico, štev. 911659. 8068 Vrhovnik Antonija, Breg ob Savi 31, p. Kranj 1, osebno izkaznico, reg. št. 21455, ser. številka 0222655 (Kranj). 7450 Weiss Boris, Ljubljana, Prerado-vičeva 12, osebno izkaznico, reg. št. 18089 (Šibenik). 7794 \Veiseisen Vladimir, Ljubljana, Prešernova 46, osebno izkaznico, reg. št. 83121/51 (Ljubljana). 7795 Zajc Jože, Izola, Trinkova 1, osebno izkaznico, reg. štev. 14584 (Koper). 7959 Zajc Rozalija, Ljubljana, Galjevi-ca 174 a, osebno izkaznico, reg. št. 54232-51 (Ljubljana). 7840 Zgone Nežka, Iška 'Loka 6, osebno izkaznico, reg. št. 13971 (Ljubljana ok.). 7814 Zorec Antonija, Ptuj, Muršičeva 8, invalidsko knjižico, številka 040835. 7899 Zorin Jožefa, Poljčanska gorca, delovno knjižico, št. 31965/82225. 8041 Zupančič Ciril, Kožljevec 9, p. Polica, osebno izkaznico, reg. štev. 51611 (Ljubljana) in prometno dovoljenje za motorno kolo, številka S-25038, izdano v Ljubljani. 7925 Zupančič Kristina, Dolsko 18. p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 14788 (Ljutomer). 7884 Žagar Janez, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, osebno izkaznico, reg. št. 12182 (Črnomelj). 7841 Žalik Veronika, Ljubljana, Veselova 2, delovno knjižico, številka 215674/6322, izdano v Murski Sobo« ti. 7926 Žitnik Ančka, Ljubljana, Titova 90, osebno izkaznico, reg. številka 109526 (Ljubljana). 7936 Žlebnik Amalija, Ljubljana, Prijateljeva 1. zdravstveno izkaznico, št. 083082 (Ljubljana). 7796 Žohar Kristina, Matjaševci 51, p. Kuzma, osebno izkaznico, reg. štev. 153, ser. št. 0152063. 8074 Žuželj Marija, Lahovna, zdravstveno izkaznico, št. 628438. 8042 Zaključni računi gospodarskih organizacij za /eto 1958 s kratkimi izvlečki iz poročil AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din KMETIJSKO POSESTVO, JESENKOVO 671 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva............................ . 119,524 Denarpa sredstva osnovnih sredstev . . . 519 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe......................... 14,327 Denarna sredstva skupne porabe . . * , : — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 22.076 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov.................................... 1,113 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . 1 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve...................* 3,365 Druga aktiva................................ , 5,826 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev..................... 90,948 Drugi viri osnovnih sredstev................ 29,684 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............s s « . 14,327 Drugi viri sredstev skupne porabe . # , . — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . . . , s § . . 6,875 Drugi viri obratnih sredstev . . . . « s . 3,860 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . . , s ž . 1,113 Viri nerazporejenih sredstev . s « . 1 E. Viri sredstev v obračuna in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 6,670 Dobavitelji in druge obveznosti............... 7,823 Druga pasii va . . . ................... 3,449 Skupaj . . . 164,750 Posestvo je v letu 1958 zaposlovalo povprečno 84 delavcev in uslužbencev ter je doseglo 54,656.000 sikup- Vodja računovodstva: Marija Gerbec Skupaj . . . 164,750 nega dohodka. Poslovno leto je zaključeno z dobičkom 1,990.000 din; bdlo je v poskusnem obratovanju. Predsednik u. o.: Albin Gerbec Direktor: Ing. Dragan Bosnič »ZIDAR, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, KOČEVJE 682 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva........................ . 102,076 Denarna sredstva osnovnih sredstev < < ,. 8^49 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ..... s » , 27,126 Denarna sredstva skupne porabe < . « < ? 19? C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ....... s 65,861 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in dru- gih skladov............................... 1,000 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . — E./Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve..................... 91/509 Druga aktiva.............................. . 12,268 Skup«.] . . . 308,606 Vodja računovodstva: Bruno Ciglič A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev................ . Drugi viri osnovnih sredstev . . . . , B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe................. s . Drugi viri sredstev skupne porabe . . . C. Viri obratnih sredstev 97,221 10,95? 7,463 20,305 Sklad obratnih sredstev............. . , . Drugi viri obratnih sredstev............... D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi ...... Viri nerazporejenih sredstev ...... K Viri sredstev v obračunu in draga pasiva 18,274 71,559 803 108 Kratkoročni krediti za obratna sredstva . Dobavitelji in druge obveznosti . . . . Druga pasiva............................ Skupaj . . Prisilni upravitelj: Boris Mikoš 25,000 : 52,519 4,599 308.606 Izdaja »Uradni Ust LRS. — Direktor In odgovorni urednik: Jote JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča, v Ljubljani