EATOLJSK CKRKVEN UST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej.
Tciaj XXXVI	V Ljubljani, 6. mal. serp. 1883.	List 27.
Izgledi bogoljubnih otr6k iz vseh časov kerdčanstva. III. 9. Mladi mnčenci Gospodovi.
Spisal Ant. Keržič.
(Dalje.)
A ) Sv. Akvilina (f l. 293).
Akvilina je bila v Feniciji rojena. Očeta je že prav zgoJaj zgubila; mati jo je jako skerbno odgojevala in učila Boga nad vse ljubiti. Deklici so materne besede z božjo pomočjo čudovit^ lepo oblažile mlado serce; od zgodnje mladosti je Bogu zvesto služila. Njeno blago serce je bilo tako polno svete ljubezni do Jezusa, da je rada tudi druge soodbudovala; in ne brez vspeha. Prišle so celo ajdovska dekleta in gospe jo poslušat in njene besede so jih tako ganile, da so postale kristjane.
Pa tudi v Fenicijo je prihrulo rimsko preganjanje. Posebno hudo je bila zatožena pri oblastniku Voluzi-janu Akvilina, takrat 13 let stara, da celo ajdovske ženske spreobrača. Kakor drugod, se tudi tukaj poskuša naj pred s prijaznim prigovarjanjem. Ker je še tako mlada, ji pravi Voluzijan, ji hoče rad prizanesti, ako zapusti kerščanstvo in časti malike.
Ali Akvilina pa mu pogumno odgovori: „Nič mi ni treba prizanašati; le neusmiljen bodi, če hočeš, in vse muke poskušaj nad manoj; videl boš potlej, da naše moči so po Kristusovi kervi tako krepke, da jih ne moreš upogniti."
Te besede ga tako razserdijo, da beriču zapove, naj deklico s pestjo v obraz bije. Na to zaničljivo reče: „No Akvilina, ali ti dobro diši začetek mučeništva?"
Deklica odgovori: „Nisi hotel s tepenjem prizanašati oni, ki je po božji podobi vstvarjena; zato tudi Bog tebi ne bo prizanašal."
To poglavarja še bolj razdraži. Dvema rabeljnoma zapove, naj jo deneta na tezavnico in z ostrimi biči dolgo pretepata. Zmiraj je še menil, da bo mogel upo-gniti njeno voljo in jo odverniti od Kristusa. Pa Gospod je dal svoji služabnici nadčloveško moč; dolgo in strahovito terpinčenje je prenašala brez pritoženja; in ko jo oblastnik spet nagovori, mu še odgovora ne da.
Neznansko je to peklo Voluzijana, da kerščanske deklice ne more premagati. Zatoraj poskuša še s hujšim mučenjem. — Železnih šil ukaže razbeliti in Akvi-
lini ušesa in glavo ž njimi prebadati. Bolečine, ktere ''e pri tem čutila, so bile tako velike, da je omedlela in kakor mertva obležala.
In tudi res so mislili, da je že mertva. Zato jo ukaže Voluzijan iz mesta nesti, da bi bilo zunaj njeno truplo psom in pticam v živež.
Cel dan je tako ležala tam zunaj na polji. V naslednji noči pa se ji angelj približa in ji zaceli vse rane. Potlej ji veli, naj se verne k Voluzijanu in mu pokaže, kako je bilo brez vspeha vse njegovo prizadevanje.
Pogumno in brez straha stopi ozdravljena Akvilina pred Voluzijana in mu pravi: „Ali še ne spoznaš moči Kristusove? Če si tudi po svoji duši slepec, verjemi vendar svojim telesnim očem; tukaj sem, le poglej me, jaz sem Akvilina in stojim zdrava pred teboj!"
Voluzijan se neznansko začudi, ko zagleda pred saboj deklico, ktero je že za mertvo cenil. Pa prestraši se tudi tako zelo, da se dolgo ne. more umiriti. Ali pri terdovratnežu tudi to nič ne opravi. Urno pozabi strah in zapove Akvilino, hrabro braniteljico kristjanov, z mečem umoriti.
Mlada svetnica se zelo razveseli, ko zasliši tako sodbo. Na glas se zahvaljuje Kristusu, svojemu Gospodu. Zdaj jo peljejo precej na morišče. Tam prosi dovoljenja, da bi smela nekaj časa še moliti. To se ji dovoli: in molila je, gotovo da celo uro, z ginljivo pobožnostjo. In glej! h koncu molitve, še preden se je rabelj z mečem dotaknil njenega vrata, se počasi zgrudi na tla in mirno izdihne svojo preblago dušo.
Rabelj pa le hoče spolniti, kar mu je ukazano, in že mertvi odseka glavico. Kristjani spoštljivo pokopljejo njeno truplo; na grobu se zgodi mnogo čudežev.
Kdo je junak!
(Janez Kerstnik. Krasno cvetje. Herakles. feponov Tone. Nekaj detinskih junakov. Jure Kastriotic Škan-
aerbeg.*)
Čuditi se nam je, kadar beremo ali slišimo, kako siloviti in močnodušni so se premnogi skazovali v delu
*) Ta spis, posnetek govora od 24. t. 1. v Ternovem, naj ob enem velja za sklep členka od preteklega leta o Škanderbegu.

za svoje prihodnje življenje. Čudovito goreče so bile množice v pušavi, ki so po več dni hodile za Zve-ličarjeni in poslušale njegov nauk zveličanja, ne prašaje za to, če dobe /.a svoj život kaj jesti, ali ne. Še bolj čudovit je bil vaš patron sv. Janez Kerstnik, ki se je vse dni svojega življenja v samoti trudil — ne le za svojo, temuč še veliko bolj za druzih srečo po smerti. In kdo bo popisal, kako čudovito močnodušnost po vsih mnozih potih so vsled tacih zgledov pozneje razodevali verniki vsih stanov, starost in obeh spolov! Kdo bo štel junaške dela keršanskega zatajevanja po pušavah, ktere so se vedno napolnovale s tacimi. ki so mislili na prihodnjost V samostanu opata Apolina n. pr. je živel mla-deneč, ki je iz gorečnosti za zveličanje svoje duše sklenil, da nikoli ne bo vode in ne vina pil in tudi druzih pijač ne. To je tudi spolnoval in vžival je le kako zelenjav, ki je ob enem nekoliko žejo gasila, in to je z naj veči zvestobo spolnoval do svoje smerti.
To so zares velikanske dela in zatajevanja, ki so pri sv. Janezu Kerstniku zaznamnjane z besedami sv. Duha, <ia je bil „močen v duhu", — tako močen, da ga nobena stvar ni mogia premagati, da bi bil resnico zamolčal, kjer je bila dolžnost govoriti in svariti, ali pa da bi bil kaj storil, kar Bog, vera in vest prepoveduje.
Ozrite se pa na dauašnji svet, in vidili bodete, kako silno se ravno močnodušnost sv. Janeza zdaj pogreša. Skoraj mislim, da bi vam veče službe ne mogel storiti, kakor če vam to velikansko čednost iz življenja sv. Janeza K. in iz drugih nekoliko bolj pojasnim.
Sv. evangelist Lukež pripoveduje, da je sv. Janez K. ras te I, prihajal močen na duhu, in da je bil v samoti do trenutka, ko se je imel (očitno pred ljudmi) prikazati v pušavi. (Luk. 80.) Lepše bi sv. evangelist ne bil mogel stanovitnosti sv. Janeza zaznamnjati, kakor jo je s temi besedami. Kakor je sv. Janez K. rastel, tako je prihajal vedno močnejši na duhu, in pa bil je v samoti, ni hodil med drušine, dokler ni prišel čas, ko je bila dolžnost očitno pred ljudi stopiti. O koliko nevarnosti ima mlad človek premagati, da v mladosti in pozneje stanoviten ostane! Nad sv. Janezom K. serčnost v vojski, pa tudi častitljivo čednost vidimo, ki se imenuje stanovitnost do konca. Človek mora svojo dušuo lepoto ohraniti precej kot dete in otrok, potem kot deček, mladeueč, kot odrašen mož in kot starček, ako starost doživi; potlej je vse prav. Če pa zgubi dušno lepoto, je zgubljeno naj lepši cvetje. Mladina namreč je cvetje po keršauskih duhovnijah. Po verteh in travuikih imate lepe cvetice, zdrave in koristne zeli, ako jih kaka sovražna moč ne pokonča; doma pa so duhovne cvetke dobri vaši otroci in sploh mladina, pa le, ako jih slabi izgledi ne spridijo in ne spačijo. Kaj je storil sv. Janez K., da je ostal lepi cvetek? Umikal se je drušini že v mladosti, že v otročjih letih in je živel samotno. Tako je delal tudi, in pa še posebno skerbno, ko je bil odrastel. Njegovo stanovitnost je Jezus sam prav živo pohvalil, ko so se njegovi učenci od Janeza v pušavi k njemu vernili. Prašal jih je: Kaj ste šli ven v pušavo gledat? Mar človeka mehko oblečenega? Ali pa terst, ki ga veter sem ter tje maje? (Mat. 11, 8—9.) Blagor otroku, blagor mladenču, deklici, o kterih se sme reči, da niso mehkužniki, da niso terst, kterega bi veter skušnjav, hudih nagnjenj in nevrednih tovaršij svojevoljno premikal, majal, v pregreho premotil!
Ktere so nevarnosti za cvetice? Nevarnost za na-torne cvetlice je slana. Kaj stori slana? Prikrade se v jutranjem mraku, posmocfi nar lepši cvetice, zeli in koristne sadice, in kadar solnce posije, glavice po-besijo, zvenejo, omahnejo, — zgubljene so! Enaka
slana v duhovnem pomeni so od malopridnega človeka ali sploh od slabe tovaršije navdihane grešne misli, želje, besede in djanja, ktere lepo serce osmode, spačijo, da se mu nedolžnost usuši, in zvenela je cvetica, zgubljena je dušna lepota, zgubljena lepa čistost! Kako se je sv. Janez K. obvaroval take slane? Varovala ga je milost božja, kakor je napovedoval v njegovem imenu že prerok Izaija rekoč: V senco svoje roke (t. j., v posebno varstvo) me je vzel. Varoval se jo tudi sam, ker je bežal pred senco zapeljivosti. Varoval je z vso gorečnostjo še druge, ko jih je ostro svaril pred grehom, kakor je od njega pisal že naprej ravno ta prerok, rekši: „Storil je moje usta kakor oster meč," — kakor oster meč je namreč odbijal pregreho tudi od druzih s svojimi pridigami.
Cvetlicam in sadnemu cvetju, kakor poljem sploh, škoduje toča, vihar in burja, kar vse lepoupno cvetje in sadež potolče ali požge in potare. Kaj so ti sovražniki v duhovnem pomenu? To so velikrat silovito zapeljevanja, lažujivi duh časa, kteri se spočne iz Cerkvi nasprotnih misel in naukov, sega čez mesta, vasi, dežele. Taka strupena sapa so neke pregrehe, ki se sčasoma vkoreninijo in kakor strupene kače dalje lezejo in usmertivno zalego dalje zanašajo, kakor: pouočevanje in nečistost, kletvinja, pijančevanje in dan-današuji posebno pitje strupenega žganja itd. Kolike serčnosti je potreba, da se človek obvaruje pregrehe, kteri so mnogi vdani! Le samo tistih, ki so tako stano-novitni. kakor je bil sv Janez K., taki vihaiji saboj ne potegnejo. Duh sovraštva sv. Cerkve, duh brezverstva, duh zaničevanja duhovskega stanu, ali ob kratkem, duh framasonstva — to soTtisti strupeni viharji, kitoliko lepih sere okužijo. Zato je rečeno, da je veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Ravno taki stanovitni značaji, ki se niso dali smertivnemu duhu časa opi-hati, pa so bili sloveči in hvaljeni o vsih časih.
Starodavne greške basni nam popisujejo gerškega junaka po imenu Herakles ali Herkules, kteri je pred oči stavljal junaka tistega naroda, močnega mladenča, ki je brez števila slavnih del doveršil. Pervo junaško djauje, ko je bil še med pastirji (kralja Amphitryona na hribu Kithairon-u), je bilo to-le: Ondi v gostem gojzdu je strah delala grozovita zvšr, velikansk lev. Kolikorkrat je ta pošast bila lačna, se je iz gošave zagnala na živiučeta in je poda vila iu raztergala veliko lepih goved, druge pa razpodila na vse strani. Vsi pastirji, da so le od deleč zagledali leva, so se prestrašili in nobeden si ni upal z njim poskušati se. Herakles pa jim je zaklical: Ne bežite kakor zajci, vi plašljivci; ostanite mirni pri svojih volih; mislim, da hudi lev vam kmalo ne bo več škodoval, meni pa bode s svojo kožo oskerbel plajš, kakoršen se dobro podaja mlademu junaku. Oborožen s težkim tolkačem (kolom) in močnim nožem gre Herakles na lov in kmalo zadene na pošastno zver, ki mu s svojega ležiša serdita in pleno-hlepna naproti skoči. Toda predno Herakla doseže, mu He-raklovi strahotni udarci kakor strele letš na glavo; med grozovitim rjovenjem se lev na zemljo zgrudi, kteremu Herakles le še nektere udarce pritisne in ga popolnoma pobije. Potem potegne z njega kožo in se z njo ogerne kakor s plajšem: žrelo levovo mu je pokrivalo glavo kakor čelada, drugo kožo s prednjimi tacami pa si je na persih skupaj spel, in tako se je ponašal kakor prema-gavec mogočnega leva.
Čemu pa to popisovanje? To je sicer poganska basen, pa ima imeniten nauk v sebi za kristjane in za keršansko mladino. Tudi na nas vsak dan zlasti preži grozovitna zvčr, ki med vsimi nar bolj mlade ljudi požreti žuga; le kdor je tako serčen in neprestrašen, kakor je Herakles popisovan, bo odšel nevarnosti in
lahko bo tudi druge iz nje reševal. Tista zver je peklenski napadnik, kteri, kakor Kristus pravi, res vedno kot rjoveč lev okrog hodi in gleda, koga bi požerl. O da bi bilo veliko tacih junakov, kteri se z vso serč-nostjo veržejo na tega leva in mu nikakor blizo ne puste. Tu mora gospodovati močnodušnost, da lev ne more keršanskega junaka, junakinje v oblast dobiti in pa nikoli ne, ne v otročjih letih, ne v mladenški dobi in ne v starosti. Vojskuj se zoper njega s tolkačem, močnim lesom sv. križa; vojskuj se z ostrim nožem molitve in premišljevanja. Poznal sem tacega junaka izmed vas, in med varni je bil kakor s v i 11 a luč, kakor drugi Janez Kerstnik se je v ostro obleko oblačil in tudi prav priprosto živel. Vsi ste ga spoštovali in se ga še zdaj hvaležno spominjate. On se ni nikoli sramoval očitno Boga pred ljudmi spoznavati, križevega pota v cerkvi voditi, bolnikov tolažiti in na smert pripravljati, mladim blazih naukov dajati jih resno svariti pred hudim in vse k dobremu buditi. Ko je še vojak bil, je hodil v staro cerkev tukaj, je orožje odložil in očitno pred vsimi spoved opravljal. Ne bom vam dalje pravil, kako stanoviten je bil v vsem dobrem, ker vi od njega več veste kakor jest, in tudi njegovega imena mi ni treba imenovati, ker vsi le nekoliko bolj odrašeni se še dobro spominjate njega, njegovih čednost in njegovih lepih del in zgledov, in jih gotovo mlajšim pripovedujete ; rečem samo: živel je kakor svetnik po svoji veri in vesti; ni bil terst, ki bi ga veter gonil sera ter tje, in ga opihal kužljivi duh časa; nikomur ni resnice zamolčal. Po njem se ravnajte, tako serčno se vojskujte zoper leva, to je, zoper svet, satana in vse hudo, kakor se je on, in srečni bodete, živel bo tudi vaš spomin, kakor „Tonetov" spomin ne ugasne, in vi ostanete ne-pozebli cvet pred Bogom in pred ljudmi! (Konec nasi.)
Jčdel in le jčdel, pa knjige požiral!
Janezek, jej pogačo, jej kolač! — Janezek, jej kašo, žgance in cmoke! Le dobro se jih napokaj, da se boš hitro redil! Janezek, zdaj pa še ocvirke, klobase, slanino! Le veliko jej, vedno jej, — potlej pa zalivaj, pij hruševico, mleko in siratko, pa vino — magari tudi žganjček, da mi le hitro švigneš nakviško; kajti jest potrebujem volarja, potrebujem hlapca! . . .
Kaj pravite k taki modrosti?
Janezek je poslušal, pa kmali je sam tako čuden cmok postal, da skor ni bil več človek podoben in — v kratkem je njega snedla vodenica!
Tako delajo veliki Janezi dostikrat tudi s šolskimi Janezki v duhovnem pomenu. Janezek, uči se, le veliko se uči, vedno se uči, toliko tvarin se uči, da ti bo vse temno pred očmi! En sam Janezek bi moral večkrat v enem dnevu toliko povedati, kolikor pet Janezov razlaga, ali pa še več. Zato pa dosti Janezkov ne priraste do Janeza; ali če to vender dosežejo, že mnogi hrepajo, kašljajo, v medloti tavajo kakor starci, predno so moške leta dosegli. Pa tudi prečudne duhovne bolezni se razodevajo pogosto, kakoršnih svoje dni še sence ni bilo.
V telesnih delih se je treba varovati vsake presiljave, ker je vselej škodljiva; tako pa tudi se ogibati prena-tezanja v duhovnih za olikovanje. za vede, ker tukaj presiljava ni nič manj škodljiva. Predniki, pravi Sickinger, so to prav umevali in vedili so pri odgoji pravo mero ohraniti. Natanko so pretehtali, koliko naučne tvarine je zmožen otrok, in koliko odrašeni. Zato so tudi to dosegli, da je naučena reč v resnici postala lastina pri gojencu, ter je sprejemane uke tudi razumel. Na tem je zamogel dalje ozidje staviti, ker je imel dobro pod-
lago. V očeh novošegnih mnogovedežev so si sicer pretekle stoletja nakopale ime neumnosti in mračnjaštva; v resnici pa je takrat luč prave vede bolje cvetla, kakor dandanes. Pristaviti se pa mora zlasti da so bili ljudje bolj terdni, močni, zdravi na telesu in manj zaguljeni na duhu. Omenjeni pisatelj toraj meni, naj bi se starši in redniki vernili k načelu starodav-nosti, ter otrokom in mladini le toliko učenja prilasto-vali, kolikor so zmožni prenašati in prebavljati.
Naš čas. meni Sickinger, nekaj napačno, nekaj pa prisiljeno deli duhovno oliko. Napačno je. ker izreja ni primerna okolišinara, v kakoršne otrok verjetno ima priti. On meni, da po mnogih ljudskih šolah po deželi in po mestih se počenja, kakor da bi iz teh šol morali zgoli učenjaki izhajati; priproste skoz in skoz potrebne reči p*. se zanemarjajo, kakor verski nauk, branje, pravopisje. številstvo; odtegujejo se ure potrebnim naukom in obračajo se nekaj na prazne čenčljarije in nečimurne igrače, nekaj pa na tvarine, ki so za višji šole primerne, kakor je obilno risanje, obilno naravoslovje, zgodovina, višji matematika, teloslovje, telovadba, zvezdoznanstvo, ki se odveč mesa v potrebne nauke.
Veliko napačnosti je očitno še tudi v ponavljavnih in dopolnovavnih šolah. Učiti bi se morale reči. ki so potrebne poljedelcu in rokodelcu; namesto tega se pa večkrat trati čas z višjimi vedami, ki jih mladine urae-vajo in ki jim niso za rabo. Zato meni pisatelj, da poljedelstvo, obertnost gre rakovo pot. Posebno škodljivo za nravnost je, da so o svetih dnevih mladi ljudje dostikrat tako obsuti s šolskimi urami, da svojih verskih dolžnosti skoraj spolnovati ne morejo. Na vse zgodaj že je viditi nektere, ko z velikimi plahutami in drugo tvarino pod pazduho proti šoli lezejo, kakor tudi, da se mnogi še le opoldan o dnevih Gospodovih iz kake učilnice snujejo. Taki človek zgubi ves verski občutek, sčasoma popolnoma zakerkne ter je suh kakor hrastova skorja in merzel kakor led za vse dobro. Zato v družinah zginuje blaga priserčnost; ko odrastejo, imajo kamen namesto serca; namesto k božji službi hodijo taki merzli ljudje na veselice in v kerčme, zaslužek brez potrebe zapravljajo, nastaja pomanjkanje, nezadovoljnost, divji prepiri, ločitve zakonov in celo samomori. O po-8večevanji nedelj in praznikov taki zanemarjeni ljudje nič ne vedo, ne vedo, da o nedeljah in' praznikih se mora dopoldne in popoldne še posebej Bogu dajati, kar je Božjega: brez tega ni in ne more biti blagoslova in sreče. Naj toraj tudi mojstri nikoli ne odvračajo svojih pomočnikov in učenčev od božje službe, temuč z vso vestnostjo naj skerbijo, da se je vsi hišni vdeležujejo. Naj nesrečniši in naj nevarniši deržavljani bodo taki, ki brez oraikovanja in blaženja serca odrašajo. En sam ud družine dostikrat s svojo spačenostjo pahoe vso družino v žalost, sramoto, nesrečo, ker si serca v mladosti ni omikal in raste kakor živinče.
Janez Krizostom,
o božjem usmiljenji in apostolskega sedeža milosti nezoskof Ljubljanski, vsem vernim Ljnbljanske škofije svoj pozdrav, izveličanje in blagoslov od Uospoda!
Ljubljeni v Gospodu!
Dolga doba je 100 let in redka milost božja je ta, da zemeljski bivalec doživi enega stoletja starost.
A ne samo v življenji posameznega človeka, tudi v življenji ljudstev je 100 let veliko število. Koliko zgodb sklepa namreč eno stoletje v sebi in kako silno utegne že v enem stoletji spremeniti se ter napredovati človeštvo.
Iq ko bi se štelo več od 100 let; ko bi jih petkrat 100 let bilo, kako velikanska je ta številka v povestnici narodov. Saj od Kristovega rojstva, te najsvetejše in največe zgodbe v človeštvu, jih še ni in jih ne bo še kmalo preteklo le samo čvetero petstoletij.
Jaz pa bi Vas, ljubljeni v Gospodu! spominjal rad danes še dalje verste let, ko jih ima eno poltisučje v sebi. — Celih 600 let je namreč preteklo, odkar je naša ljuba Kranjska dežela zedinjena s Habsburžanov slavno vladajočo rodovino.
Ko Vam izgovarjam besedo Habsburžani, svest sem si tega, kakošna čutila hvaležnostnega spoštovanja da samo s tem izrekom v Vas budim. — Začetnik temu, naši dragi deželi vladajočemu, vzvišenemu rodu, je cesar Rudolf, pervi tega imena; oni krščanski vladar, ki je leta 1273 kronan v Ahenu, ko je izmaujkalo kraljeve palice, poprijel mesto nje sv. križ, zastavo našega odrešenja. — S tem v resnici kraljevim znamenjem v roki je novoizvoljeni cesar očitno spoznal, kako \saka človeška oblast pride le od zgoraj, in pričal je s tem določno, kako mogočna bramba katoliški cerkvi on sam kot vladar hoče postati.
In že koj sin tega slavnega kerščanskega pradeda Habsburžanov, vojvoda Albreht, je leta 1283 v posest dobil našo Kranjsko deželo. Od te imenitne zgodbe nam vlada tedaj naš ljubljeni Habsburški rod v vsem celih 600 let, ki se izteko ravno 11. julija letošnjega leta. In kakor je cesar Rudolf, ki je začel Habsburžanov versto, vselej varoval sv. katoliško cerkev, s tako prijaznostjo do katoliške cerkve so se odlikovali vsi potomci te sijajne cesarske rodovine v vseh naslednjih časih.
Kako so goreli Habsburžani za pravo našo sv. vero, kaže se za našo deželo že v tem, da je Friderik 111. leta 1461 ustanovil Ljubljansko škofijo, in kako so bili Habsburžani zoper krivo vero, luteranstvo, ki je svoj čas mogočno gospodovalo po naših mestih in tudi okrog po deželi, to z neizbrisljivimi čerkami zapisano ostaue vse čase v zgodovini.
Tako so se v verskih zadevah vedli Habsburžani do današnjega dne.
Do dauašnjega dne — govorim in se povzdignje-nega duha spominjam ob tem sedaj vladajočega cesarja Franca Jožefa, Pervega — onega vzvišenega oblastnika, ki te dni pride kot veličasten gost v našo deželo, med nas, prav kot oče med svoje otroke.
Prašam Vas, ko govorim o Njegovem Veličanstvu, našem svetlem cesarju: katero izmed kronauih glav ste mi v stanu imenovati, da bi ji tako usmiljeno čutje bilo V — Vsako revo posameznikov, vsak udarec une-srečenih vasi in mest, vsako škodo celih dežel ve poravnati naš ljubljeni cesar s svojo milodarno roko. Sami skušamo v Kranjski deželi, kako ob slednji naši nesreči očetovsko začuti njegovo serce. In ne samo enkrat se je /godilo pri nas, da je opazil nesrečo naš dobrotni vladar in jo zacelil poprej še, preden je po časopisih postala očitna pred svetom; ravnajoč se prav po izreku: Dvakrat da, kdor hitro da. — Opozorujem pa vas tudi še na verno pobožnost našega svetlega cesarja. Poglejte namreč v naše cerkve v domači deželi. Koliko njih je prejelo našega cesarja blagodušnih darov! In sedaj se v teh po njem obdarovanih Božjih hramih na planjavah in po višavah ne glasi le molitev, kakor jo velevajo po vseh deželah postave za najviše glavč; ampak tu v cerkvah prepevajo zvonovi vsak dan še posebej zahvalo dobrotnemu cesarju in na posvečenih altarjih se tu še prav posebno vsak dan za našega cesarja — božjega maziljenca — vseobsežno, v resnici veliko serce.
Ta naš ljubeznipolni, verni cesar obišče tedaj v nekaterih dneh našo deželo. Pred vsim deležno postane
te redke časti glavno mesto Ljubljana, potem Idrija ter Postojina, Kamenik in Kranj in okolica Blejska. Ob poti v te kraje bo videl naš svetli vladar velik del Gorenjske in Notranjske dežele; osebno bo opazoval, kakošna je naša domovina; kakošna so naša mesta in naše vasi in morebiti bo občudoval naravino lepoto marsikatere naših pokrajin — o, da bi se, dragi moji, ob tej priliki prepričati mogel tudi o lepoti in blagosti Vaših sere; o Vaši globoki veri; o tem, da ste pripravljeni dati vsak čas, kar je božjega — Bogu in, kar je cesarjevega — cesarju.
Kaj bote storili, dragi moji, ko se bo od 11. do 17. julija t. 1. naš cesar v slavnostnem obhodu vozil po naši Kranjski domovini?
Vesele kresove bote zažgali po svojih hribih in po gorah; razsvetlili bote svoja mesta in vasi; svoje palače in skromne hišice po deželi. Pričali bote tako, da živi plamen Vaše in vaših otrok ljubezni do prirojenega nam vladarja v Vaših srcih žari. Ko bote radostno žgali svetlemu vladarju v počeščenje tak ogenj, opominjam Vas, kot Vaš vikši pastir, da naj pa tudi Vaša molitev, sad te notranje vnetosti Vaših sere, te dni in vseskozi za naprej od vsakega svetnega ognja više in žarneje v nebo zakipi za blagor cesarjev in vse presvetle njegove rodovine. Vzdih in vroča molitev Vaših src naj se te slavnostne dni in vselej glasi v besedah: Bog ohrani, Bog obvaruj presvetlega cesarja; vso vzvišeno Habsburško-Lotrinško vladarsko rodovino; našo ljubljeno Avstrijo Bog ohrani!
Izdano v knezoškofovi palači v Ljubljani dne 20. junija 1883.
Krizostom m. p.,
knesoikof.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. („Slovenec" dnevnik). Na mnoge in davne želje je časnik „Slovenec" naznanil, da z 11. mal. serpana (julija) postane dnevnik, to je, da bo razun nedelj in praznikov vsak dan izhajal. „Slovenec" je katolišk in konservativen list, vrednik mu je gosp. Jožef Jerič, cena za celo leto 15 gld, za pol leta 8 gld., za četert leta 4 gld.
Oba papeža Pij IX in Leon XIII sta ne le gorko, ampak goreče priporočevala take časnike, kteri bi se res moško in junaško poganjali in vojskovali za sv. Cerkev in njene pravice, razširjali čverstega keršansko-katoliškega duha med narodi in ne omahovali na dve strani, ter bi dajali zdravega in tečnega živeža čita-teljem. Vsi mnogi verli vstanovitelji „Slovenca* pred več leti so imeli ta namen in ga imajo; toraj Bog daj dosti moči, duhovnih in tvarinskih, da se bode ta namen čezdalje bolj popolnoma dosegal in zverševal v Božjo čast, korist sv. Cerkve, v oliko in blagor slovenskega naroda.
Iz Ljubljane, (Posvečevati]* nnn* rs.rknp. presv. Jezusovega Serca). Kakor je „Danica" napovedala, je bila danes cerkev Jezusovega Serca z vso slovesnostjo posvečena. ^ffiApn ftprflgiln se je pričelo ob osmih zjutraj in je terpelo do ene popoldne. Vse opravilo, tudi sv. mašo, so imeli prečastiti gospod knezoškof Janez Krizostom, zunaj ogovora do ljudstva pred cerkvenimi vratami, kteri je bil izročen preč. g. kanoniku Andreju Zamejcu, in zunaj blagoslavljanja altarnih pertov, križa, poaob in tabernakeljna, ki je bilo izročeno kanoniku stoln. župn. preč. g. Antonu Urbasu. Govornik je omenil ▼ kratkem imenitnejši obrede pri dotičnem posvečevali in tako vernim razjasnil, s kako lepimi šegami, s kako
21
lic
gorečimi molitvami in s kako ginljivim petjem se cerkev posvečuje, da bi toliko bolje spoznali, kako častitljiva in sveta je hiša Božja, da s svetim strahom vaiyo sto-pajmo, z vso pobožnostjo v njej molimo in prejemajmo obilne milosti, ki nas delajo vredne kdaj bivati vpričo neskončnega veličastva Božjega v nebesih. K temu / bodo pomagali misijonarji v novi cerkvi, ki bodo v njej /oznanovali sveti evangelij, Kristusa križanega, ki bodi ^jedro vsega katoliškega pridigovanja, in sicer ne v pre-govorljivih besedah človeške modrosti, ampak v skazo-vanji duha in moči. Marsikomu bo beseda Božja do živega segla in mu pokazala madeže njegove duše. Naj jribeži grešnik z zaupanjem k oo. misijonarjem, ki ga >odo kakor usmiljeni Samarijan z ljubeznijo sprejeli, 1 i mu olja v dušne rane vlivali, z vso krotkostjo z njim i ravnali in ga milo sodili, in povernila se mu bo prijaznost 'Božja. Da pa posvečujoče milosti Božje, ki nas z Bogom združuje, ne zgubimo, imamo na altarji nar imenitnejši pomoček, Jezusa Kristusa v zakramentu svetega Reškega Telesa, kterega bodo misijonarji z nar večim veseljem delili ne le svetim, ampak tudi slabim, ker ravno tam je sveto obhajilo nar bolje zdravilo. — Izrekla se je tudi zahvala vsim, ki so tako velikodušno pripomogli k zidanju te prelepe cerkve, ki je dika mestu ljubljanskemu ip vsi JLranjski. deželi. Nabralo se je v dveh letih v^ŽŠT^CSE®1^
Ali stroški znasajoze čez 60.000" goldinarjev, m bodo, da se delo popolnoma doverši, narastli čez 100.000 goldinarjev. Treba bo tedaj še velike darežljivosti, k kteri naj nas spodbada tudi ta misel, da se z vsakim darom . za to cerkev razodeva vdanost našemu svetlemu cesarju, t ker se je ta cerkev začela zidati v spomin slovesne po-* roke cesarjeviča naslednika, nadvojvoda Rudolfa; razodeva se pa pred vsim ljubezen do Jezusovega presv. Serca, ki se njemu v čast danes ta cerkev posvečuje, in ki je dovolj bogato, da vsak darek poverne z obilnimi milostmi. — \L pomoč pri posvečevanji sta bila preč. gg. kanonika Anton Urbas in "^a^ŽL^^Ti^i^^podpred-sednita društva za zidanje imenovane cerkve, gospodje misijonarji, in obilno duhovščine iz Ljubljane in iz okoliče. Petje so lepo oskerbovali verli gg. Tiogoslovci. — Proti koncu posvečevanja so pristopili v novo cerkev: gosp. deželni predsednik baron A. Vinkler, deželni poglavar Gustav grof Turn, vojna poveljnika, vladna sve-tovavca grof Chorinsky in baron Paskotini, predsednik deželne sodnije Anton Gerčar, višji sodnijski svetovavec Jožef Perše, višji finančni svetovavec Avgust Dimic, mestni župan Peter Grasselli in mnogo druzih odličnih gospodov in gospa, ki so po tihi škofovi maši tudi po-7 gledali misijonsko hišo in se ondi z milostivim gospodom cknezoškofom vred s hladno hrano nekoliko okrepčali. me ^ A)o 7* t^tf^f	* ^ffe
Vevnica.
Piše Svetilko. (Dalje.)
1. Pleve.
Ako slišimo koga, da govori hudo o kakem človeku, si mislimo precej, da sta si ta dva sovražnika, ali da vsaj eden sovraži drugega. Nikakor drugač ne more biti med časnikarji in duhovniki. Gotovo morajo liberalni časopisci sovražiti duhovnike, — ta sodba je tako razvidna, kakor beli dan. Sedaj pa prevda-darimo: zakaj in kako. „Ni učenec nad učenikom, je rekel naš Zveličar. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas sovražili." Te besede nam podajajo ključ, s katerim lahko odpremo serca duhovskih čertilcev. Ker sovražijo kerščansko vero, sovražijo tudi njene duhovnike. Vero pa sovražijo, ker jim naklada neprijetne dolžnosti, ker veleva krotiti mesenost, upogibati napuh,
uklanjati se s svojo pametjo, ker jim budi nemirno vest. Vero sovražijo, ker so se navzeli drugih misli, ki jim mnogo bolj dopadajo, ki jim dajo obilo prostosti, ki se dobrikajo njihovemu sercu, slabim željam.
Le pomisli enkrat, prepoštovani Daničin bralec: časnikar, ki vlada s svojim peresom tisoč in tisoč kratko-pametnikov, on naj se komu upogiba! On, ki se bori za „svobodo, prosto mišljenje" itd.? Glej, dragi moj, ako hočeš z eno besedo zaznamovati popolnoma sedanji proti verski čas in rod, reci samo: napuh, in vse si povedal. Samosvoj, samostojec, neodvisen, prost, svoboden, — tako šumi dandanes po svetu; ali malokedo ve, kaj govori. Vse prizadevanje pa ima ta namen: vse vezi, vso veljavo, vso vzajemuost in skupnost, bodisi naravno (kakor v družinah), bodisi prostovoljno (v družbah nekdanjih rokodelskih), razdreti, človeka postaviti tako, da je sam zase in potem: boj enega proti drugim, v katerem zmaga močneji. Ker nečejo spoznavati Boga, hoče biti vsakdo sam bog — najviši, nobenemu pokoren, in bojuje se proti vsakemu, ki hoče tako ali tako imeti kako oblast nad njim. To, o čemur ravno govorim, je zelo zanimivo, in skušal bodem pozneje pojasniti to stvar bolj obširno; tukaj sem jo samo po-verhoma omenil, da vsakdo lože spozna, od kod je ono silno nasprotovanje proti duhovstvu. Torej kratko: „Duhovstvo stoji na božji veljavi in zastopa načelo, ki se glasi: Je med ljudmi ueka veljava, neka notranja moč, in sicer od Boga; naravnost od Boga jo ima duhovstvo, in tej morajo biti pokorni vsi, ki hočejo doseči večni in pravi namen. Veljavi se pa upira svet in tedaj najprej duhovstvu." Zato psujejo časnikarji, in vsi ki „prosto mislijo," duhovstvo, češ, da uklepa Rim ves svet v sužnje okove itd.; zato govore o „srednjeveškem tiranstvu." Ali me razumeš? Poglej na cesti mogočnega, našopirjenega gizdalina! Ravno zvoni: „Zdravo Marijo; toda se mar li on odkrije? Nedelja je; a on, da bi šel v cerkev? Velika noč pride: on, da bi šel k spovedniku? Zvezde in solnce bi morale začeti letati okolo njegove glave, in blisk bi moral paliti mu lase, da bi se njegove visokosti visočina znižala do spoved-ničnega klečala. Taki naj tedaj spoštljivo govori o duhovniku? — Pa, čuda! Ravno ta človek se globoko poklanja, kleči pred žensko, berači za kako čast pred vsakim človekom, kakoršnim koli. Duhovnik mu je groza. „Da, svet bi bil lep," modruje on, da bi duhovnikov ne bilo. Smert jim!" — Take misli se sprehajajo po takem sercu in takih sere je muogo. — Serce ima neki kotiček in v tistem kotičku preže nezaupne misli na duhovnika. Gorje mu, ako se mu ponesreči, da ga vjamejo. Se ve: duhovnik je mera, po kateri svet sebe eri. Kako gleda tedaj na to mero! Gorje duhovnika, o ga začnejo ljudje meriti, še bolj, ako ga po sebi meriti morajo. Upam, da ne govorim skrivnostno; ako se pa le komu zdi, pravim še enkrat: naravno v nekem pomenu je, da je kdo bolj ali mauj nezaupen do duhovnika, zato, ker vsakdo tirja in tudi sme tirjati od njega mnogo. Ravno zato je duhovnikov položaj tako težaven. Tudi on je človek in ima človeške slabosti, ali o tem še neče misliti. Tudi ou je pod ravno tisto postavo, kakor drugi verniki, on je le oznanovalec in ne postavodajalec. Svet ga pa tako sodi, kakor da bi on svojo postavo dajal drugim. Ako torej ljudstvo misli, da je sam ne spolnuje, si utegne razlagati, kakor da je njegovo govorjenje samo za šalo itd.
Šolstvo in prostozidarska zveza.
šolsko vprašanje, s kterim so se v poslednjih letih skoraj vse civilizovane deržave pečale ali se še pečajo,
je zavoljo tega tako težko rešiti, ker je pri tem več	vlada prav za prav v taki deržavi, kdo vpliva v taki deležnikov, kterih vsak se sklicuje na svoje posebne	deržavi naj bolj na šolstvo? Saj mora vendar nekaj pravice, in zahteva na podlagi teh tudi svoj delež pri	biti, kar tak vladni zistem vodi in ga navdihuje. Od-soli. Ge pomislimo, da išče družina, cerkev, der-	govor se glasi: Prostozidarska zveza vpliva na tako žava pred vsemi pa otrok sam z ozirom na svoje	vlado, na tako šolstvo, če nima že kar naravnost ker-pravice korist pri šoli, razumeli bomo lahko, kako težko	mila cele deržave v svojih rokah. Ta zveza pa je zada je, tako različne pravice prav in primeroma oceniti,	kleta sovražnica kerščanstva in vsega, kar je ž njim v Božje ter pozitivne, naravne pravice, pravice na eni	dotiki.
strani, pridobljene, zgodovinske in zastarele pravice na	Slavni orleanski škof F. Dupanloup, kteri je na-
drugi strani je treba tu primerno vravnati. Tu je pra-	lašč vse vire prostozidarske pregledal, da bi jim le to
Sanje za časno in večno, za korist in pravico. Lahko	očital in o tem pisal, kar prostozidarji sami pravijo in
je tedaj spreviditi, da je ravno vprašanje o šoli tako	nameravajo, opisuje jih (v svojem „prostozidarstvu")
težko za vse stranke povoljno rešiti in da se zamore	takole: „Bistveni cilj prostozidarstva je ta, da bi se ves
le po prijaznem sporazumljenji dotičnih deležnikov to	verski in družbeni red spodkopal; vedno globočje spod-
stonti. Pri tem pa je treba ravnati čisto pravično, ne-	kopava prostozidarstvo temelj pod altarji in prestoli,
pristransko in nesebično; kjer se počenja drugače, tam	kteri se še vzderžujejo, dokler se tudi ti ne zgrudijo,
ostane solsko vprašanje — vprašanje in nerazrešljiva	Oni pravijo, da so luč, ktera bi svet razsvetlila; a oni
uganjka.	80 je baklja za pokončavanje. Njihovo načelo je brez-
V sedanjem času si pred vsem dostikrat ena ali	božnost, popolna tajitev kerščanstva, ne le Jezusa Kr.
druga deržava pnlastuje gledé šole več pravic, kakor	kot Sina Božjega, temveč tajitev Boga samega. Poli-
jih ima po božjem m zgodovinskem pravu. Nektere	tiška oblika pa, iz ktere naj bi se osnoval nov deržavni
deržave, ktere se po Hegelnovem izreku cenijo za „pri-	red brez vere, brez božje službe, brez Kristusa in brez
čujočega boga,- so vpeljale svoje šole, ki so jih tudi po	Boga, jim je ljudovlada, in sicer demokratična in soci-
svojem okusu vredile — popolnoma brezbožno in le	jalna ljudovlada (rudečkarstvo), ktera bi morala povsodi
svojemu namenu v prid. Oglejmo si nekoliko natančneje	na mestu monarhije nastati. Prostozidarstvo je načelno
deržavo tacega kalupa.	naj bolj nespravljivi sovražnik kerščanstva. „Mora se,"
laka deržava je sama „deržavni bog* in sama	pravijo, „vsa moč porabiti, da se smert in potrebljenje
sebi namen in cilj, in toraj stoji na podlagi laži. Pri-	prav v notranje te slepe vere zanese." Oni čisto tajé
lastuje si božje pravice preziraje Boga. gospoda vseh	Boga in razodenje in pravijo: „Mi smo sami svoji du-
reu, in meni, da je ljudstvo zaradi nje, a ne ona za-	hovniki in sami svoji lastni bogovi, naš naj višji cilj je
J.° ljií í1.10 pa tudi mi8li' da J® V8e njen0»	ti8ti> kterega je imel Voltér in francoska revolucija,
vsako človeško bitje — od novorojenega otroka do star-	namreč: popolno uničenje katoliške vere iu sploh vsake
čeka, ki je v tem trenutku dušo izdihnil; njeno imetje,	kerščanske misli za vsako ceno!" (In vender bi se bil
kri, vest podložnikov; njena cerkev, obredi, vprava in	réva Voltér na zadnje tako rad dal s ss. zakramenti
delovanje cerkveno; njena dekla bodi cerkev, ktera naj	previditi; pa mu ni bilo dano.)
bi k večjemu opravljala službo policistov in ovaduhov.	To veljá o prostozidarjih v obče; kajti enak namen
In sola t Ta ji je deržavna naprava od naj nižje ljudske	ima prostozidarska zveza po vsem svetu. Da bi pa to
šole gori do vseučilišča; le deržava kot generalšolmoj-	dosegli, ravnajo z naj večjo previdnostjo in satansko
sterca jo sme voditi, vravnavati, nadzorovati in za svojo	premetenostjo. Zato delajo v eni deželi počasneje, v
korist rabiti — saj šola je deržavni „monopol."	drugi hitreje; tu pod tem imenom, tam spet pod dru-
lzreja v teh deržavnih šolah mora, se vé da, pred vsem	gimi spodjedajo monarhijo, tu tako in tam spet drugač.
skerbeti, da se vera v deržavno edino veljavo, kteri	Pred vsem pa jim je šola na serci, da bi Boga in ker-
naj se nepogojno uklanja, vedno ohrani. Prihodnjemu	ščanstvo stergali iz mladih sere, v kterih še bije kerščan-
ljudstvu, naučni mladini tacih samopolnih deržavnih šol	ska žilica. Zato išejo vero naj prej na visokih iu potem
se mora po učenikih in nadzornikih, po učnih knjigah	na srednjih šolah spodriuiti; na zadnje pa prideio na
in pn^vsem uku oznanovati, da je deržava „alfa in	versto tudi ljudske šole, da bi se otrokovo serce že kar
ornega, začetek in konec deržavljauov. Stariši naj	naprej Bogu iu kerščanstvu popolnoma zaperlo, — in
imajo le eno pravico, namreč to, da otroke posvetijo	to je radikalno.
deržavi, redé za deržavo, zobrazijo za deržavo. Cerkev	Ta vpliv prostozidarstva na šolstvo iu vzgojo in
naj ima e en namen in eno pravico, namreč, da ljud-	razmere med prostozidarsko zvezo in šolskim vpraša-
stvo za deržavi ne namere upogljivo pripravlja. Otrok	njem v kaki deržavi oglejmo si natančneje,
sam pa naj ima tudi le edino pravico, da srné ponosen	S čudovito terdnostjo se derži ljudstvo, ktero se
biti na svojo deržavo. Tako se godi v brezverski vse-	je h kerščanstvu spreobernilo, svetosti svoje vere. Celó
mogočni deržavi. Amerika kaže, kako strahoten sad	če je v teku časov mlačno in popustljivo postalo, ostane
rodijo take deržavue mališke šole, ker ni je tako ostudne	vendar kerščanski zuačaj temelj njegovega naj globočjega
pregrehe, da bi se že pri smerkovih otrocih ne nahajala,	mišljenja in hotenja, temelj v tisočerih napravah in na-
Da te(laJ tu o sporazumljenji s stariši, Cerkvijo,	vadah vsakdanjega in meščanskega živ^nja, v zgodo-
ljudstvom zaradi šole ni mogoče govoriti, razume se	vini preteklih časov in v upanji v prihodnost. Verska
samo po sebi. Za tako deržavo je šolstvo naj bolje	korenina pač včasih pri kerščanskih ljudstvih ne more
tako vravnano in solsko vprašanje naj vgodniše takrat	veliko življenja kazati, ne cvetja in sadu obroditi; a
rešeno, če stansi na deržavino povelje pomagajo šole	popolnoma se vendar tako hitro ne usuši. Bog namreč
vstanoviti in vzderževati, če oni svojo skerb za šolanje	s kerstno gnado vkorenini sv. vero globoko v serce, da
svojih otrok le na to omejijo, da točno plačajo šolnino,	se ne more lahko zatreti.
zahtevane šolske knjige nakupujejo in svoje otroke od	Tudi prostozidarstvo vé le predobro, kako težko jutra do večera deržavnemu učeniku v obdelovanje pre-	je narod od Boga in od njegogovega svečeništva odter-puste. Da pri tacih razmerah Cerkvi in ljudstvu ne	gati, vsakdanje življenje, nagibe, misli, zgodovino pre-kaže druzega, kot vedno in vedno spet na novo prote-	narediti, ter óno golo, pusto svetovno cerkev prostozi-stovati proti tacemu gospodarstvu, je jasno.	darskega evangelija, lažnjive humanitéte na kerščanskih 1 oda, ne govorimo več na dalje tako splošno, ne	razvalinah sozidati. Zato radikalno in premeteno pohodimo več tako okoli kraja, vprašajmo se marveč: Kdo	čenja. Perva skerb jim je tedaj, da vero v božje raz-
odenje odstranijo v besedi in dejanji že pri mladem naraščaji. Kajti večinoma ostane človek to, kar se je iz njega vzgojilo. Kdor ima tedaj vzgojanje v rokah, tega je prihodnost. Te zaderžke je prostozidarski brat Vaillant na Nizozemskem 1. 1869 v posebnem govoru sam raztolmačil, rekoč, da je prostozidarstvo sedaj bolj praktično nego spekulativno, t. j. prostozidarstvo je obrazovalnica, ktera obdeluje celega človeka, njegovo mišljenje, govorjenje in delovanje. Zato mu je poduče-vauje mladiue važno njej lastno polje. In zgoraj ome-njeui pariški list to kar očituo oznanja, rekoč: Zakaj bi prostozidarstvo ne porabilo svojega vpli\a, da bi nauk v to naredilo, kar bi prav za prav moral biti: orodje napredka. Zares lep napredek — nesramno ta-jenje Boga in Kristusa, siljenje nazaj v poganstvo!
{Dalje nasl.j
Razgled po svetu.
Prusko. Silo znamenito sodbo o pruskem kultu-roborskem postavodajstvu obsega brošura skrivnega pravnega svetnika iu profesorja dr. L. pl. Bor-a v Gdttingi, ki je v kratkem na svitlo prišla v Berlinu in ima naslov „Staat uud katholische Kirche in Preussen." Delo je toliko tehtuiše, kolikor gotovše in znano je, da pi-savec skozi ni prijatelj katoličanstva. Ta brošura maj-nikove zopercerkvene postave kar naravnost v uič deva; na celem zistemu Friedberg-Falkove „deržavuiške modrosti" pisavec ne najde skoro nobene dobre dlake. Das staatliche Einspruch uredit, der Gerichtshof fur kirchl. Absetzung der Geistlichen, Altkatholikengesetz, Staats-pfarrer, Staatseid der Bischofe, Culturcxamen, Sperr-gesetz" in kakor se sicer še zovejo novopruske tezav-nice in terlice — vse je z najostrejšimi besedami zaslišano in obsojeno. Še več, vse novoprusko deržavuo-cerkveno pravništvo, razun nekaj malo določil, ceni pisatelj kakor eno samo pošastno zaletelstvo, ki je potem, kakor je očitno imelo tudi pošastne nasledke.
Pisatelj po zaslugi šiba globe, mučenja, silovitosti zoper neoborožene duhovne in vernike, ki so še zvesto vdani svoji cerkvi, in kaže, kako je v tacih okolišinah zmagavec le tisti, ki je preganjan in terpinčen. „In ako duhovni in škofje (pravi po besedi) globe in ječne kazni nase sprejmejo in posledujič nastopijo pot v pregnanstvo, je bila le samo tako imenovana liberalna derhal zmožna nad tem svoje za-sramovanje iu škodoželjnost razodevati. V resnici so ti možje dali spričevanje, da v katoliški cerkvi živi versko prepričanje, duhovna moč, česar izgledi v druzih krogih niso ravno pogosti."
Cerkvena politiška predloga, vsled ktere se ima stan katoliške Cerkve ua Pruskem nekaj malo zboljšati,
i'e bila v deželuem zboru 23. rožnika v celoti sprejeta, takor je po ouborovih sklepih prišla pred zbornico. Bazne liberalne stranke, ki so spako pošastuih majni-kovih postav izgnjezdile. so pri drugem brauji 22. ložu. še enkrat pokazale svojo zagrizeno jezo zoper katolišno Cerkev; bile so pa od središa in tudi od konservativcev pošteno v kozji rog vgnane. In tako je upati, da sedanja postava bode začetek k popravljenju nesrečnih majnikovih postav. — Tudi na Hasenskem. kakor kaže, se hočejo ravnati po Prusiji, ako le-ta odjenja od dra-konske kulturne borbe.
Francosko. Vse je zdaj obernjeuo na Touking, kjer je bila francoska brezbožnost hudo tepena za ostud-nosti, ktere vlada doma počenja zoper katoliško vero. Poslali so na Jutrovo veliko vojaštva, utegne pa to imeti resne nasledke, ker tudi Kina, Auglija in celo severna Amerika imajo ondi besedo.
Sv. Oče papež so obširno pisauje poslali predsedniku Grevy-u v Pariz. V tem pismu govori blagovoljnost pa tudi resnoba. Namestuik Kristusov povdarja žalostni stan v deželi, kterega je napravilo preganjanje redov-ništva, kakor tudi postave, ki se ravno kujejo zoper sv. Cerkev in upa, da vedno zagotavljanje miru od strani vlade ne bode prazno, da bode odvernila bridki razpor, ki bi utegnil nastati med deržavo in Cerkvijo in bi bil enako škodljiv za obe.
Posledujič prosi papež predsednika, naj vpliva v tem pomenu, da se hudo odverne.
V Rusiji se razodeva veduo lepše upanje za katoliško Cerkev. Aleksander III želi katoliško Cerkev vravnati tako, da bode namestnik Kristusov v Rimu popolnoma zadovoljeu ter bo ruska vlada v veduo ožji zvezo stopila z Rimom. V kratkem hoče car posebnega poročnika svojega vstanoviti v Rimu in pravijo, da je Butenjev odmeujen za to častno službo. Ta poštenjak, ki je tudi poslednje obravnave vodil med Rimom in Rusijo, je posebno priljubljen pri sv. Očetu.
Iz Bul gari j e, kakor pišejo iz Ruščuka, se moha-medani neprenehoma izselujejo ua Turško. Skor vsak parnik, ki pride po Donavi, odpelje na stotine izselcev.
Amerikanskim škofom so sv. Oče naložili, da naj se mesca oktobra v Rimu zbero, da sostavijo program velikega amerikanskega cerkvenega zbora.
Kolera je pričela hudo divjati po nekterih krajih na Jutrovem, posebno pa v nesrečnem Egiptu. Kar je dozdaj slišati, je bilo najhujše v Aleksandriji in v Dometi ; v teh mestih jih je umerlo ene dni po več kot 100 oseb na dan.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Sestra serčno priporočuje N. lj. G. iu sv. Jožetu za poboljšanje svojega razuzdanega brata, iu da bi se mu kaka nesreča ne primerila. — Žalostna mati prosi in priporoči v bratovsko molitev sebe. posebno pa svojega sina in hčer, ker ne pomaga nobena prošuja, ne dobrota, ne opomiuovanje, ne svarjenje več; da bi se jih Bog usmilil na priprošnjo N. lj. G. pri presv. Jezusovem Sercu. — Žena, močno bolna, živo priporočena v bratovsko molitev. — Neka zadeva, da bi se tako iztekla, kakor je Bogu v čast iu dušam v zveličauje. — Dijak, da bi ostal stanoviten v dobrem-
Zahvale:
Oseba, ki je bila nevarno bolana, se preserčno zahvaljuje Mariji N. lj. G., sv. Jožefu, sv. Deodatu, in vernim dušam za zadobljeno zdravje, toliko bolj, kolikor manj upanja so zdravniki imeli. (Op. Zakasnj.) M.
Zahvaljuje se očituo N. Ij. G. podpisana, kteri je le ona sprosila zdravje oči.
Frančiška Drenih.
Koledar za prihodnji teden:
9. jul. S. Brikcij. — 10. S. Amalija. — 11. S. Pij I. — 12. Ss. Herinagora in Fortunat, patrona ljublj. škofije. S. Marjeta. — 13. S. Auaklet. — 14. Bonaventura. — 15. Deveta nedelja po Bink. Ločenje aposteljnov.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Duhovna svetovalca sta od visokočast. knezoškofa dr. Jaueza Krizostoma iz-
voljena prečast. gg. mestna župnika: Janez Rozman in P. K ali s t Medic, gvardijan in župnik frančiškanske fare.
Za dmžnika deželnega šolskega sveta sta imenovana gg.: Ivan Murnik in dr. Jož. Vošnjak.
Na Rožniku je katoliška družba pretekli torek ob 5 imela navadno svojo mesečno sv. mašo. O tej priliki so bili pričujoči posebno razveseljeni s prelepim petjem Sentvidčanov; preblagi gosp. slikar in organist g. Miroslav Tomec je bil namreč pripeljal svoje pevstvo, in on sam je orgljal ter je bila res prav posebno ginljiva in lepa božja služba. Serčna hvala toraj verlemu šentviškemu pevskemu koru! Zraven tega pa je bilo tudi ljudstva prav veliko pri sv. maši in darovanje za uboge družbe sv. Vine, je dalo dobrih 10 gld.
Podobo Marijinega oznanenja, slavno staro delo, je prelepo obnovil gosp. slikar Wolf. Vsak je vesel, kdor jo pogleda. Ravno nad to podobo pa stoji še prazna dolblina, namenjena za postavo (štatvo) sv. Jožefa. Več glasov se je slišalo, da naj bi se varhu vesoljnega katoličanstva skazala čast ter naj bi se njegova štatva umetno izdelala in postavila na častno mesto, ki mu je odločeno na licu Šenklavške stolnice; eden »gospodov Jožefov" je precej obljubil 10 gld. kakor začetek. Živio Jožef drugi, tretji, čete rti itd., — pa ne samo Jožefi," ampak vsi darovalci!
Cast. g. dr. Ant. Lampe je doveršil poslednjo poskušnjo za doktorat v Gradcu in se je pred malo dnevi povernil v Ljubljano. Že je dobil dekret za pod-vodja v kn. šk. semenišu. Bog daj srečo!
(¿g. letošnji posvečenci so preteklo sredo v škofovi kapeli prejeli subdijakonat; v saboto prejmejo prezbi-terat (mašništvo). Nove maše bodo letos v teh krajih:
8. jul. imel jo bo čast. g. Anton Berce pri nunah, čast. g. Jan. Bol ta pa pri sv. Petru v Ljubljani; č. g. Jož. Škofic ravno ta dan na Černem verhu. — 13. jul. čast. g. Andrej Gliebe v stolni cerkvi v Ljubljani. — 15. jul. čast. g. Jan. Možina pri frančiškanih v Ljubljani. — 22. jul. čast. g. Julij Čuk v Idriji; čast. g. Ignacij Fertin pri nunah v Ljubljani; čast. g. Jož. Lavrič v Žužemberku; čast. g. Matej Pintar na Zalemlogu; čast. g. Jož. Šiška pri sv. Petru v Ljubljani; čast. g. Jan. V a vpeti č na Cemšenikii. — 29. jul. čast. g. Jak. Porenta v Stari Loki; čast. g. Jan. Š a šel j v Mokronogu. — 5. avg. čast. g. Ignacij Žitnik v Zagradcu. — 19 avg. čast. g. Fr. Rihar v Polhovem gradcu.
Sv. maša za dobrotnike dijaške kuhinje bode v ponedeljek ob 7 •/« P" altarji Naše ljube Gospe presv. Serca. Vsi zadevni učenci naj pridejo k sv. maši in pobožno molijo, da bi dobrotljivi Bog na prošnjo N. lj. G. vse naj serčniši želje blazih dobrotnikov spolnil.
Cerkev na vodi. Škof Paraški in Amazonski, kakor pišejo iz Rio-de-Janejra, namšrja na velikanski Amazonsui reki napraviti plavajočo cerkev sv. Janeza Krizo8toma. Cerkev ima biti postavljena na parobrodu, in služila bode prebivavcem, ki žive raztreseni ob velikanski reki, da bodo ob nedeljah in praznikih zamogli svojim verskim dolžnostim zadostovati.
Kako se bojo pri taki skerbi za posvečevanje nedelj pa tisti izgovarjali ob sodnjem dnevu, ki imajo morebiti le malo stopinj do cerkve, pa vender ne grejo k sv. maši ob nedeljah in praznikih?
Tndi dim je za kaj. Družba amerikanska „Elk Rapide" je iznašla način, po kterem se tudi iz dima kaj dobi, namreč apno, alkohol in smoliyak.
Iz Smlednika, 1. mal. serp. (Poterdilo II.) Za pogorelce in pogorelo cerkev v Terbojah. Neka blaga duša v Kranju 50 gld.; dalje so mi poslati blagovolili p. n. gg.: Anton Lušin, župnik na Homcu, 5 gld., 67 kr.;
Anton Zorman, župnik v Nevljah, 5 gld.; neimenovan dobrotnik s čerko R., oddal v Borovnici 25 gld.; Frid. Hudovernik, župnik v Lescah, 19 gld.; blaga gospa Šupevčeva v Ljubljani 20 gld.; Greg. Jakelj, župnik v Rudniku, 3 gld.; Ignacij Vrančič, župnik v Zagradcu, 3 gld.; Anton Kerčon župnik v Vavtavasi, 2 gld. 50 kr.; Anton Zamik, župnik v Naklem, 25 gld.; Jernej Ramovš, župnik v Poljanah, 20 gld.; + + 10 gld.; Jak. Mrak, župnik v Zeleznikah 50 gld.; Jože Kerčon, v Predosljih, 12 gld.; Franc Vohinc, iz Križa pri Teržiču, 13 gld. V imenu pogorelcev vsim darovavcem priserčna zahvala! Bog poverni!	Anton Klemen,
župnik.
Dobrotni darovi.
Za Jtudentovsko kuhinjo: G. župnik J. E. Vovk 2 gld. - C. g. kapi. V. Orehek 1 gld. — Čast. g. župnik J. Karlin 4 gld. 85 kr. — Prečast. gosp. dekan Martin Slibar 5 gld. — Čast. g. župnik Mat. Videmšek 1 gld. 10 kr.	8
Za sv. Očeta: Prečast. g. župnik Karol Tedeschi 15 gld. — Iz Št. Jerneja po čast. g. župniku J. E. Vovku 8 gld. — Čast. g. kapi. V. Orehek 1 gld. — Ihan po čast. g. župniku Dolžanu 9 gld. — Od sv. Trojice po čast. g. župniku Jož. Gerčarji 4 gld. 11 kr. — Škofja Loka po čast. g. mestnem župniku BI. Šokliču 58 gld. 10 kr. — Iz Loškega potoka po čast. g. adm. Jož. Zelniku fara 16 gld. 55 kr.
Za opravo ubožnih cerkev: Iz Spitaliča 1 gld. 18 kr. — Iz Zapog 4 gld. 40 kr. — Helena Velkaverh 1 gld. — S Svibnega 15 gld. 65 kr. — Iz Zagorja pri Savi 13 gld. 40 kr. — Marija Lukan 50 kr. — Iz Ru-dolfovega po čast. P. Metodu 3 gld. 20 k r. — Z Goč 5 gld. 30 kr. — Iz Šmihela pri Žužemberku 8 gld. 20 kr. — Čast. g. Anton Žlogar 2 gld. — Ihan 17 gld. 20kr.
Za sveto Detinstvo: Čast. g. A. Keržič, katehet 10 gld. — Čast. g. Andrej Karlin, duh. pomočnik v Smledniku, 4 gld. 40 kr. — Čast. g. Simon Zupan, katehet pri nunah v Loki, 5 gld. 68 kr. — Apolonija Žontar 5 gld. — Čast. g. Valentin Eržen, duh. pomočnik in katehet v Loki, 9 gld. 32 kr. - Čast. g. J. Resnik, duh. pomočnik in katehet, 8 gld. — Terezija Kos 5 gld. — Ihan po čast. g. župniku J. Dolžanu 11 gld. — Gnj. K. P. 24 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Čast. g. župnik M. Videmšek 1 gld. 60 kr. — Verhniška fara po preč. g. dek. Mart. Šlibarji 50 gld. — Ihan po čast. g. župniku J. Dolžanu 12 gld. — Iz Vinice čast. g. Simonovič 5 gld.
Za pogorelce v Terbojah: Škofja Loka po čast. g. mestnem župniku BI. Šokliču 58 gld. 10 kr. — Čast. kapi. Val. Orehek 1 gld. - G. prof. J. M. 2 gld.
Za zidanje Bohinjske cerkve sv. Nikolaja: Milgsp. stolni prošt Jožef Zupan 100 gld.
Za poškodovane s točo v Sto nitki fari: Prečast. e. Karol Tedeschi 8 gld.
Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Iz Vinice čast. g. Simonovič 2 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. V. Or. t Č.: Zastr. nap. naznanili odpravniStvu. — G. J. K. na D.: Vse se bode vravnalo; za poslano: Bog plačaj in plačuj „in omni obundantia!" — G. M. Vid.: Naročnina oddana; za poslano: Bog plati: Pozdr.! — G. J—č t Sar.: V„Dan." poterd. nekoliko zakasn., pismo se nobeno ni zgubilo. Pozdravljeni.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani