leto XIV. štev. 80 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 OPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI PACUN 11.409 Maribor, torek 9. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1.— Nemci vdrli na Dansko in Norveško v Sinoči so nemške čete prekoračile dansko mejo in vdrle v Slezvik — Danci se brez odpora umikajo — V teku jutra so se nemške čete izkrcale na raznih mestih norveške obale — Norveška vlada zbežala iz Osla — Vojna med Nemčijo in Norveško — Strah na Finskem — Ogorčenje v Ameriki NVASHINGTON, 9. aprila. LRP. SINOČI JE AMERIŠKA POSLANICA V OSLU GA. HARRIMAN TELEFONIČNO OBVESTILA SVOJO VLADO, DA JE STOPILA NEMČIJA V VOJNO STANJE Z NORVEŠKO, KAR SO TAKOJ RAZGLASILE VSE AMERIŠKE RADIOPOSTAJE. VEST JE NATO POTRDIL TUDI KOMUNIKE VRHOVNEGA NEMŠKEGA ARMADNEGA POVELJSTVA, KI JE UKRENILO VKORAKANJE NEMŠKIH ČET NA DANSKO IN NORVEŠKO, DA JU VZAME V ZAŠČITO PRED NEVARNOSTJO ANGLEŠKE IN FRANCOSKE INVAZIJE. VSE TELEFONSKE ZVEZE S KODANJEM IN OSLOM SO PREKINJENE, VENDAR SE JE IZVEDELO, DA JE NEMŠKA VOJSKA' SINOČI VDRLA NA DANSKO V ŠLLZVIKU. DANSKA VOJSKA SE UMIKA PRED NEMŠKIMI ČETAMI V RAZDALJI ENEGA KILOMETRA. TRI NEMŠKE KRIŽARKE SO PRIPLULE V MIDLEBURG TER ZASEDLE MESTO. VESTI, DA SO NEMŠKE ČETE ŽE V KODANJU, SE ŠE NE POTRJUJEJO, PAČ PA SO SE ŽE IZKRCALE NA SEVERNEM JUTLANDU. PRAV TAKO SO PRIPLULE 4 NEMŠKE LADJE V OSLOFJORD. NORVEŽANI SO JIH NAPADLI S STRELI IZ OBALNIH BATERIJ, TODA PO ZADNJIH VESTEH SO SE NEMCI DAVI VENDARLE IZKRCALI. NORVEŠKA VLADA SE JE PRESELILA IZ OSLA V HAMAN. LONDON, 9. aprila. Reuter. NEMŠKA RADIOPOSTAJE POROČAJO: VRHOVNO POVELJSTVO NEMŠKE VOJSKE JAVLJA, DA SO V CILJU PRE-PR£ČITVE NAPADA NA DANSKO IN NORVEŠKO TER V CILJU PREPREČITVE NADALJNJIH SOVRAŽNIH AKCIJ V TEH DVEH DRŽAVAH NEMŠKE VOJNE SILE VZELE TI DVE DRŽAVI V SVOJO ZAŠČITO. V ZVEZI S TEM SO MOČNE NEMŠKE ČETE DAVI STOPILE NA TERITORIJE DANSKE IN NORVEŠKE. VESTI SE POTRJUJEJO LONDON, 9. aprila. Reuter. Sem so prispele vesti, ki potrjujejo, da so nemške čele prekoračile nemško-dansko mejo in vdrle v danski Šlezvik in Holštajn. Prav tako se potrjujejo tudi vesti, da je Norveška od sinoči v vojnem stanju z Nemčijo. Tudi norveški poslanik v Wa-shlngtonu je obvestil ameriško vlado, da je Norveška stopila z Nemčijo v vojno stanje. Norveška vlada je takoj po napadu s strani Nemcev zapustila Oslo in se preselila v Iiaman v notranjosti države. Dosedanji potek nemških operacij PRVO NORVEŠKO VOJNO POROČILO OSLO, 9. aprila. Havas. Radijska postaja v Oslu je ob 8. objavila naslednje: V teku noči so edinice nemških pomorskih sil dospele v fjord pred Oslom, čeprav je norveška mornarica z obalno artilerijo nudila močan odpor. Nemci so bombardirali Horsten in obalne utrdbe pri Bergenu ter tudi mesto samo. Nato so se nemške čete izkrcale ter po ogorčenih bojih zavzele mesto H - co. Isto tako so Nemci zasedli Trondhjem. V Oslu ne verujejo, da se }e tu Nemcem posrečilo zavzeti vso okolico. Trdnjava Crl-stiansand na jugu Norveške je bila prav tako cilj nemških napadov. Mesto so bombardirala nemška letala. Nemške čete so se izkrcale tudi v bližnjem Egersundu, zahodno od Cristiansanda. Iz Osla se je norveška vlada preselila v srednjo Norveško. Nemške čete so po vesteh iz Ko-danja zasedle ludl južni Jutland na Danskem. NEMCI ŽE V BERGENU OSLO, 9. aprila. Havas. Radiofonska oddajnica v Oslu poroča, da so se davi ob treh izkrcale nemške čete na raznih točkah norveških obal. Nemške čete so zavzele tudi Bergen in Trondhjen. Nemci v kodanju, a ne še v oslu LONDON, 9. aprila. Reuter. Po zadnjih vesteh so nemške čete vkorakale v juž-tio Dansko in jo zasedle. Tudi prestolnico Banske, KodnnJ, so zasedli Nemci. Nemške čet 'so se izkrcale v manjših in več lih edinicah ob vsej norveški obali. Pbirkus, zasesti Oslo, se Je za enkrat 'Nalovil zaradi močnega odpora obalnih Norveških baterij. Norveška vlada je odbila spfjšno mobilizacijo vseh svojih kopnih in pomorskih sil. Nemška letala Nupadf.jo Oslo, vendar se Je Nemcem za “nitrat posrečilo zasesti le bližnji Eger Vini: in le nekatere točke v fjordu Oslo. ff.di r.eirfcra obalna oporišča Švedske Sl> z; cdli Nemci ter postavili vzdolž obale po!ja min. IVUne so razpostavili ob vre) znhodnl obali Norveške. VSA DANSKA ZASEDENA LONDON. 9. aprila. Reuter. Po zadnjih torotl ih jo že vsa Danska v nemški oblaki. Vesti o zavzetju Bergena in Trondjo- na na Norveškem še niso potrjene. Zjutraj sta se sešli angleška in francoska vlada z vojaškimi strokovnjaki k posvetu. NEMŠKA LETALA NAD OSLOM OSLO. 9. aprila. Havas. Nemška letala krožijo nad prestolnico Norveške. Radio-postaja še funkcionira. Pasivna deželna hramba je pozvala prebivalstvo, naj izprazni mesto. EVAKUACIJA OSLA i_(>NDON, 9. aprila. Telefonske zveze Amsttidama in Kodanja z Berlinom so pretrgane. V Oslu in okolici nudijo Norvežani Ncmcem močan odpor. Do 10. ure se Nemcem ni posrečilo izkrcati svojih čet v norveški prestolnici, ki jo mora nezaposleno prebivalstvo nujno izprazniti že v teku današnjega dne, ostali pa jutri. Neka nemška vojna ladja je zasedla tildi Narvik, izvozno norveško luko na severu iu izkrcala čete. NEMŠKE LADJE KODANJ, 9. aprila. Iiavas. Med velikim številom nemških ladij, ki so plule včeraj skozi Veliki Belt, sta bili dve križarki in ena oklopnica tipa »Deutsch-!and«. V eskadri je bilo tudi mnogo manjših nemških voinih ladij. TRENUTNI POLOŽAJ NEJASEN LONDON, 9. aprila. LRP. Položaj na Danskem in Norveškem je trenutno še precej nejasen. Razne vesti, ki prihajajo od tam, si v marsičem nasprotujejo. Tudi še ni popolnoma jasno, kakšno stališče bosta zavzeli vladi Danske in Norveške glede na operacije proti nemškemu napadu. Kakor se zdi, se Danci ne nameravajo resno upreti nemški invaziji, pač pa so Norvežani trdno odločeni postaviti se v bran. Pri tem je sedaj važno, kakšno stališče bo zavzela Švedska. Po vesteh iz Helsinkov je zavladala tam po vesti o nemškem napadu na Dansko in Norveško panika. Finci se boje, da bodo sedaj tudi sovjeti znova napadli Finsko hi jo zasedli, da bi tako odnesli svoj del pred Nemci. Odredbe zaveznikov javnosti še nisd znane, a se splošno pričakuje, da bodo odgovorili z odločnim proti-sunkom. Reakcija na vpad v tujem svetu WASHINQTON, 9. aprila. Agex. Vesti o vdoru nemških čet na Dansko in Norveško so zbudile po vse] Ameriki silno vznemirjenje in ogorčenje. Javno mnenje Zedinjenih držav se je v trenutku zradi-kajiziralo, kar bi utegnile popolnoma spremenili dosedanje stališče Amerike. WASH1NGT0N, 9. aprila. Reuter. Norveški poslanik v USA Morgenstein se je rn.zgovarial malo pred polnočjo v ameriškem zunanjem ministrstvu. Zunanje ministrstvo USA je bilo vso noč v stalnem sflkn z ameriškimi diplomatskimi predstavniki v Evro.pi. Uvedena Je bila nočna služba. Vsa sporočila so bila takoj noslatia Rooseveltu v Hyde Park. Odbijajo vsako izjavo glede najnovejših ve- sti na Norveškem AMERIŠKO POSLANIŠTVO ZASTOPA ANGLEŽE WASHINGTON, 9. apr. Reuter. Ameriški poslanik v Norveški javlja, da so norveške baterije otvorile ogenj na štiri nemške vojne ladje, ki so se pojavile pred Oslom. Ameriško poslaništvo v Oslu zastopa tudi angleške interese. Popoldne spregovori Chamberlain LONDON, 0. apr. Reuter. Popoldne bo govoril v spodnji zbornici Chamberlain in zavzel stališče k zadnjim dogodkom kršitve mednarodne nevtralnosti v skan. dinavskih državah. Kako so se razvajali dogodki NORVEŠKA ODKLONILA NEMŠKO ZAŠČITO LONDON, 9. aprila. Reuter. Včeraj popoldne je nemški poslanik v Oslu obiskat norveškega zunanjega ministra ter mu obrazložil nemški načrt, da se stavi Norveška pod nemško zaščito in nadzorstvo. Koht je nemški predlog odločno odklonil, nakar so Nemci v teku noči prešli v akcijo. Berlin se sklicuje v svojih podvigih na to, da je mora! zagotoviti prevoz že-i lezne rude iz Narvika. NEMŠKA OBRAZLOŽITEV I BERLIN, 9. apr. DNB. Sklenitev miru med Finsko in sovjetsko Rusijo ni dala miru zaveznikom, ki so stalno iskali vzrokov, da podrede Skandinavijo svojim interesom. Afera z »Altmarkorn« je pokazala namere zahodnih ,demokracij; istega pomena je bila,včerajšnja nota, ki stvarno hoče podrediti svoboščine Skandinavcev interesom zahodnih sil.,Zato je Nemčija segla po samopomoči in prehitela demokratične velesile v njihovih nakanah. Vrste vseh nemških orožij so se izkrcale na tleh skandinavskih držav. RAZVOJ DOGODKOV LONDON, 9. aprila. Exchanga Teie-Kraph. Dogodki, ki so privedli do nemškega napada na Dansko in Norveško, so se razvijali v zadnjih 'dveh dneh s silovito in skrajno dramatično naglico. Angleški in francoski noti Norveški in Švedski Je sledila položitev min na treh mestih ob norveški obali. Angleške ladje so včeraj zgodaj zjutraj položile te mine v teku ene ure in takoj nato obvestile vlado v Oslu in vse ostale zainteresirane o tem svojem ukrepu. Obenem so angleške vojne ladje odredile patruljiranje okoli minskih polj, da s tem opozore one trgovske in potniške ladje, ki morda o položitvi min še niso bife poučene, na obstoječo nevarnost. Norveška vlada je proti temu odločno protestirala in obenem odredila, dn se morajo mine poloviti In odstraniti. Ob istem času so angleške podmornice napadle v Skageraku več nemških ladij in jih potopile. Na eni ladji, ki so jo Angleži potopili, je bilo tudi 300 nemških vojakov, od katerih se jih je 130 utopilo. NAPAD JE BIL NEPRIČAKOVAN S potopitvijo te ladje, ki je vozila nemško vojaštvo, je bilo odkrito, da se Nemčija pripravlja na neko izredno akcljfo, ako pošilja vojaške transporte skozi ožine. Obenem so pa tudi že prispele vesti, da piuje okoli 100 nemških bojnih >n transportnih ladij nekam v smeri severne banske in Norveške. Splošno je prevladovalo prepričanje, da so bile te nemške ladje odposlane zato, da napadejo angleško brodovje in zlomijo blokado Ska-g-traka in Norveške. Povsod so listi že napovedovali, da stojimo tik pred velikim spopadom med nemškim in angleškim bojnim brodovjem. M&dtem se je pa izkazalo, da Nemci niso imeli tega pan en«, ampak so te ladje !e vozile eks-čete za izkrcanje na Danskem in Norveškem, To izkrcavanje se je sinoči tifJ’ res pričelo, kakor tudi vkorakanje na Dansko po kostem čez Šlezvik. Nadaljevanje na 2. strani! Nadaljevanje s 1. strani J Napad je prišel na obe državi lalto nepričakovano in naglo, da je zbudil naj-vecie presenečenje in paniko. NEMC! OPERIRAJO S POL MILIJO- i NOM MOŽ Nobenega dvoma pa ni, da so Nemci to akcijo zs več časa pripravljali. Že vse zadnje dni so prihajale vesti, da so zbrali Nemci na svojih severnih obalah pol miiijona mož in da so odredili tudi več poizkusnih vkrcavanj in izkrcavanj, Zavezniška nota pred napadom PARIZ, 9. aprila. Havas. V zavezniški aoti Norveški so zavezniki naglasili, da so Neinci brezobzirno kršili norveško nevtralnost. Nemška vojna mornarica je postavila minska polja, kar je odločno v nasprotju s pravili haaške konvencije iz L 1907. Brez opomina torpedirajo Nemci nevtralne ladje, ki plujejo v nevtralne luke. Ribiške ladje napadajo s strojnicami h letal. Ni še pozabljeno, kako je nemški parnik »Altmark« prenesel vojne akcije na norveška nevtralna tla. Dogodki na Finskem so dokazali, kako sodijo nasprotniki o nevtralnosti tretjih. Zavezniki nikakor ne morejo dopustiti, da se Nemčija in sovjeti vmešavajo v zadeve, ki so povsem le pravična stvar skandinavskih držav. Tako je borba za skandinavske surovine kazala z nemške strani Včerajšnji napadi angleških podmornic OSLO, 9. aprila. Reuter. Nemški ci-stemski parnik »Poseidon«, ki ima 12.000 ton nosilnosti, je torpedirala neka angleška podmornica. Poveljnik podmornice je najprej zahteval od posadke, da zapusti ladjo, nakar jo je potopil. Vsa posadka ladje je bila izkrcana na norveški obali, poveljnik parnika pa je interniran v podmornici. OSLO, 9. aprila. Reuter. V Skageraku se je potopil nemški 9600-tonski parnik »Rio de Janeiro«. Potopila ga je angleška podmornica južno od norveške obale. 150 članov posadke, večinoma mladi ljudje, so se izkrcali na Norveškem. Sodijo, da je ostalih 150 mornarjev izgubilo življenje. »Rio de Janeiro« je plul mimo otoka Jutso, ko ga je opazila angleška podmornica. Ker se nemški parnik na opo min ni hotel ustaviti in je zavil k norveški obali, so ga Angleži torpedirali in potopili. Takoj za tem je bil izstreljen še en torpedo, ki je zadel ostali del parnika, molečega iznad vode. OSLO, 9. aprila. Reuter. Tekom včerajšnjega dneva je bilo v Skageraku potopljenih 5 nemških ladij. LONDON, 9. apr. Reuter. Davi je neka angleška podmornica potopila ob norveški obali nemško pomožno ladjo. 88 mornarjev je izgubilo življenje. Balkanska konferenca v Londonu LONDON, 9. aprila. Havas. Lord Hali-fax je imel včeraj popoldne konferenco s šefi diplomatskih misij v prestolnicah balkanskih držav. V naslednjih dneh se bodo konference nadaljevale ter se sklenili ukrepi, ki naj bodo v skladu z določili Nemški napad na Scapa F'ow LONDON, 9 aprila. Reuter. Sinoči so nemška letala skušala napasti Scapa Flovv. Prihod letal je bil pravočasno izsleden in razglašen je bil alarm. V akcijo so stopile protiletalske baterije in z letališč se je dvignilo veliko število angleških obrambnih letal, ki so Nemce pregnala. LONDON, 9. aprila. Uradno javljajo, da sta bila ob priliki napada na Scapa Flovv sestreljena dva nemška bombnika. Nemci so vrgli včeraj večje število vnetljivih bomb z močnim eksplozivnim materialom. Vojnim in drugim ladjam ni bilo prizadejane škode. BULLIT NE BO ZAMENJAN VVASHINGTON, 9. apr. Havas. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu je zanikal vesti, da je poslanik USA v Parizu, Bullit zamenjan. Za njegovo premestitev ni nobenega razloga. KARDINAL VERDIER UMRL PARIZ, 9. apr. Havas. Umrl je nadškof, pariški kardinal Verdier. Star je bil 76 let. IMENOVANJE PAAS1KIVIJA HELSINKI, 9. aprila. Havas. Uradno javljajo, da je predsednik Finske postavil Paasikivija za finskega poslanika v Moskvi. Maribor, 9. aprila. Agrarne reforme in kolonizacije so se vedno in povsod smatrale za važne socialne akcije. Posebno zadnja je imela navadno tudi visok civilizatoričen pomen. Kolonizacija naj bi na nacionalno ogroženih mestih pomogla k življenju trdnemu in zanesljivo državotvornemu kmečkemu življu, ki bi bil vir novih narodno zavednih rodov ter bi bila tako dotična področja trajno pridobljena za novo državno misel. V Jugoslaviji je prejelo agrarno zemljo 19.000 prostovoljcev in 7000 kolonistov. Poleg njih je dobilo zemljo še 187.000 agrarnih interesentov. Med prave koloniste prostovoljcev ne moremo šteti v celoti, ker niso bili niti izključno poljedelci, niti niso dobljeno zemljo obdelovali ter se na njej naselili, temveč so jo mnogi prodajali. Dasi so organizatorji zasledovali predvsem nacionalne cilje — torej tudi niso gledali v njej uspešno sredstvo za zmanjšanje agrarne prenaseljenosti, — je bila kolonizacija v resnici tudi daleč od teh neštetokrat javno poudarjanih ciljev. Na posameznega prejemnika je prišlo premalo zemlje: kolonist je dobil povprečno 6.1 orala, prostovoljec 8.3. Prostovoljci so prejeli zemljo zastonj od države, dočim so jo moraii kolonisti odplačevati v roku 30 let. Do odplačila je ostala lastnica Privilegirana agrarna banka. Delali so zgolj za odplačevanje obresti, ki so naraščale z vsakim povečanjem potrebnega inventarja (hiše, živina, orodje itd.), ki so ga nujno morali nabaviti če so hoteli obdelati vsaj za silo prejeti kos zemlje. Kolonisti so bili v stalni nesigurnosti, mnogi so pustili svoja naselja ter šli ali v mesto ali pa so se vrnili v domače kraje, V dobi, ko so propadala že obstoječa mala kmetska gospodarstva ter se je zniževal standard njihovih lastnikov pod dninarjevega, je moral propadati še tako vneti kolonist in je moral pasti njegov standard tako nizko, da nikakor več ni bil podoben predestiniranemu trdnemu kmečkemu tipu, narodno borbenemu in vnetemu izpolnjevalcu danih nalog. Dve napaki pa sta vplivali še posebno kvarno na kolonizacijo. Prva je bila posledica najosnovnejših pogojev za uspešno kolonizacijo z zastavljenim ciljem: primernega razmerja med številom domačega poljed. prebivalstva in površino obdelovalne zemlje. Naseljevalo se je ravno v najbolj agrarno naseljene kraje: primer so naše Prekmurje, Povardarje itd. Poleg tega so naseljevali koloniste iz krajev, kjer so bili dani čisto drugačni pogoji, kot pa jih je postavljalo kolonistom življenje v novih razmerah. Manjšine zemlje niso dobile, dasi je ostala v velikem obsegu nekdanjim fevdalnim nosilcem starih državnih oblik. Kolonizacija je postala domena raznih strankarskih aspiracij. Med domačini je vzbujala na eni strani nezadovoljstvo, na drugi so njene slabe metode, izrabljali šovinisti. Vse to in še mnogo drugih nedostatkov opažamo posebno na treh najobsežnejših in najznačilnejših področjih kolonizacije: v Povardarju, v Vojvodini in na edinem večjem slovenskem področju — v Prekmurju. V Po vardanj u so razdelili nad 70.000 ha zemlje ,od te je 8.748 družin nedomačih kolonistov prejelo skoraj 60.000 ha. Razmerje med domačimi in naseljenimi kolonisti je 5.3:1 za došle naseljence. In pri tem je prišlo že 1. 1921,. na 1 km2 obdelovalne zemlje 295.8 ljudi! To je bila »zemlja pečalbara«, od koder bi se morala vršiti prej kolonizacija drugam! Tu se je prenaseljenost poleg začasne »pečalbe« reševala že dolgo s trajno izselitvijo. Po nekih podatkih je zapustilo naše Povardarje do 100.000 ljudi. L. 1931. je imela vardarske banov. 71% gospodarstev, ki niso zadostovala za eksistenčni minimum, dasi je tu nizek (34.8% manj kot 0.01—2 ha, 36% od 2—5 ha). Vojvodina je predstavljala tipično ogrsko pokrajino z močno akumuliranim agrarnim kapitalom ter številnim agrarnim proletariatom. Veleposesti je bilo tu 942.969 oralov, posestev nad 10 ha le 7.50°/«, poljedelskih delavcev samo v Bački in Banatu nad 400.000! Obdelovalne zemlje je bilo razdeljene 35.8; agrarci so dobili povprečno le nekaj nad 3 orale. Od prejemnikov zemlie so vzeli ilobrovoljci 15.8% s 40% zemlje, kolonisti 3.8% s 6,7 % zemlje. V Sloveniji je nreielo 141 dobrovoljcev 615 Ha, 248 ko- lonistov 1.087 ha — vse skoraj izključno v Prekmurju s 15.000 sezonci ter le 5—8% posestev z eksistenčnim minimumom. Prišli so 1. 1933., ko je zemlja ostala pusta ix) odhodu Bosancev-kolonistov z orožjem in brez vsakega inventarja. Odškodnina s 5% obrestmi v 30 letih za 9 oralov znaša 35.000 din za kolonista; dobrovoljci so prejeli zemljo zastonj, pa so jo mnogi prodali. Celotna odškodnina fevdalcu pa znaša 80 milijonov. Jasno je. da kolonizacija v Jugoslaviji ne more rešiti agrarne prenaseljenosti, kar je tiužiio kot vaja za pripravljajoči se napad na Dansko in Norveško. Mi no tega so v Berlinu napovedovali, da bo Nemčija rtglo in skrajno energično reagirala na poostritev blokade s strani zaveznikov. Iz pisanja nekaterih nemških listov je b:lo tudi mogoče razbrati, da se Nemci ne bodo pomišljali poslati svo- io \ oisko na Norveško. S tem je dokazano, da je bila vsa akcija vnaprej temeljito orsamV-rana, in to še predeti se je blokadna ktiza na severu poostrila. vedno bolj brezobziren cilj, doseči svoje tudi L a ceno samostojnosti Norveške in § vedske. Tako je Norveška izgubila že 55 svojih ladij ter nad 40fl mornarjev. Demokratična država z visoko kulturo je postala predmet izigravanja nemške pomorske politike, ki bi hotela obiti blokado Angležev in najti preko Skandinavije, predvsem Norveške, odprto morsko pot na Atlantik. Z oblastjo nad Norveško si hočejo Nemci zagotoviti transportno pot za nujno potrebno železno rudo. Zavezniki so bili upravičeni očitati Norveški, da ie dopuščala izkoriščanje njenih voda v vojne cilje Nemcev. Zato so se odločili. da sami prevzamejo kontro’o nad vodam' Norveške. Norveški vladi je bilo dano na znanje, kie so položene mine in 'caKšen je postopek zavezniške kontrole. ki je vedno hujša. Interesi nacionalne politike, ki so jih poudarjali njeni tvorci, pravilno pojmovani, pa govorijo proti njenemu dosedanjemu izvajanju. Hrvat-ski poskus, ki se sedaj izvaja v manjšem obsegu, je povzel iz dosedanjih napak drugih precej naukov. Vendar so tudi ti kolonisti izpostavljeni neštetim udarcem, ki jih nalagajo sedanje prilike malemu kmečkemu obratu. Te prilike bodo zato stregle po obstanku tudi tej kolonizaciji, ki zasleduje v prvi vrsti socialne cilje. rs ;;a *>vs 'i Viider o garanciji SDS Na zborovanja SDS v Belovaru je senator Večeslav Viider naglasil, da »je 1929 prišlo do poplave, ko je izstopila ‘Z korita srbska reka in poplavila hrvatske iiraje. Zdaj se je razlila hrvatska reka, ki e poplavila, ali kakor je bila srbska voda speljana v korito srbske reke. tako bo tudi hrvatska voda stekla v korito hrvatske reke. Naposled se bosta obe reki zlili v eno in ne bo več nevarnosti poplav. Naša SDS daje polno garancijo, da bo enakopravnost na Hrvaškem zagotovljena. Ne bomo dopustili, da bi se preganjali Srbi, paziti pa moramo, da pokvarjenci, ki so jeli dvigati glave ne pridejo do veljave. Na vrhovih KDK vlada sloga, posebno še zdaj v težkem mednarodnem položaju.« | Dr. Krn evič sofijski ,,Z«jri,# Glavni tajnik HSS, dr. Krnjevič je soriški »Zori« med drugim dal naslednjo izjavo: »Naše gibanje nima nikakega tujega obeležja. Samostojno je in črpa svoje ^ile i/ naših tradicij ter se giblje v okviru naših interesov. Dan 26 avgusta 1939 je kot izhodišče sporazuma zgodovinski daturr. v življenju naroda. Radičeva tamburca. k: simbolizira hrvatsko samostojno kulturo in duhovno silo za borba, se je pokazala uspešnejšo od vsaKž oborožene sile enih, ki so bili proti nam. Ta tamburica je zmagala in nas privedla do sporazuma z Beogradom.« Minister dr. Krek o banovini Sloveniji Zagrebški »Obzor« piše: »Na zborovanju JRZ v Celju je minister dr. Krek dejal: Po mišljenju Hrvatov sporazum še ni dovršen, ker je treba urediti še vprašanje Bosne in Hercegovine ter Vojvodine, zato je tudi zavlečeno vprašanje osnovanja banovine. Pri večini poučenih činiteljev vlada mišljenje, da hočejo Hrvati pridobiti Slovence baš zaradi spornih vprašanj s Srbi, zato se zavlačuje vprašanje banovine Slovenije. Čeprav ne bo že jutri ta banovina ustanovljena, bo vendar to vprašanje prva točka nadaljnje preureditve države.« Dr. H. Križman za skorajšnji razpis občinskih volitev Medtem ko je senator dr. Vukovič iz Vojvodine napovedal na zborovanju HSS v Bačkem Bregu občinske volitve za 26. maja in 2. junija, piše o njih dr. H. Križman, prvak SDS: »Nobenega razloga ni proti skorajšnjemu razpisu občinskih volitev. Treba je uvesti tajno glasovanje, vsaki občini pa prepustiti, da po svoji volji izbira svoje odbornike, ki po številu prebivalstva odpadejo nanje. Občinske volitve ne smejo biti strankarsko hujskanje, temveč izbira najboljših in najsposobnejših mož, ki jim lahko zaupa prebivalstvo občinske posle.« Dr. Čubrilovič o politiki vlade Poljedelski minister dr. čubrilovič, .ki je bil po prihodu iz Budimpešte sprejet pri knezu namestniku Pavlu, je na konferenci zemljoradnikov v Bosanski Du-bici med drugim dejal: »Vlada narodnega sporazuma hoče v prvi vrsti pomagati onemu narodnemu sloju, ki je pri nas najštevilnejši. Je to mali človek, kmet iti obrtnik. Vprašanje kmečkih dolgov, davčnega sistema, cene kmečkih predmetov ter prehrane pasivnih krajev je delovni program vlade, ki je dal že lepe rezultate.« IMO noče v radikalno stranko »Nova Pravda« prinaša govor Hami-da Kurbegoviča, ki je znan kot najožji pobornik ministra dr. Kulenoviča. V govoru naglaša, da »se v skupini JRZ zahteva od muslimanov, da podprejo nekaj, kar ni v duhu ustanoviteljev JRZ. Toda, mi ne želimo v radikalno stranko. Po tej poti nočemo iti, čeprav hočemo sodelovati s Srbi. Hočemo upoštevati, da so tudi Hrvati činitelj, s katerim je treba v polni meri računati. Rešitev Bosne ni mogoče doseči proti interesom muslimanov, pa tudi ne proti Hrvatom ali Srbom.« vrhovnega zavezniškega sveta. Predvsem je treba najti izhod za pospešno kontrolo blokade tudi tia celini ter poiskati pota, kako v tem pogledu pomagati zavezniškim ciljem. TUJI ATAŠEJI V DRUGI SIEGFRIEDOV! ČRTI BERLIN, 9. apr. DNB. Tuji vojni atašeji so obšli drugo obrambno nemško črto na zahodu. Potrebna pojasnila so jim dajali častniki nemškega generalnega štaba. Poveljnik sektorja je goste pozdravil in jim pojasnil historiat gradnje utrdb. Atašeji so se čudili močnim utrdbam ter si jih ogledali znotraj in zunaj. ANGLEŠKA POMOČ TURČIJI LONDON, 9. apr. Havas. Člani odbora za pomoč Turčiji so imeli zasedanje, na katerem je trgovinski minister izrazil pri. znanje turški vladi, ki se je gospodarsko oddvojila od Nemčije. Fond za pomoč Turčiji je dosegel doslej 7000 funtov ter večjo količino blaga. S tem bodo ustanovljene bolnišnice in sanitetne naprave v opustošenih krajih po potresu. MANNERHEIMOVA ZAHVALA FRANCIJI HELSINKI, 9. aprila. Havas. Maršal Mannerheim je sprejel danes francoskega poslanika in se Ob tej priliki zahvalil za vse, kar je Francija storila za napadeno Finsko. Mariborska napoved. Malo oblačno in toplejše vreme. Včeraj jo bila najvišja toplota 8.4, danes najnižja — 3.0, opoldne 9.0. Davi je bila močna slana. Te m tovarne ¥ Krati:y forei suf^lrt KER JE TEKSTILNIM TOVARNAM V KRANJU ZMANJKA! O SUPOV1N, OBSTAJA RESNA NEVARNOST, DA BODO USTAVIL! STROJE IN ODPUSTILI DELAVSTVO Današnje »Novosti« so objavile iz Ljubljane vest, da je nastopila resna kviza v tekstilni industriji v Kranju. Že nekaj tednov so se širile vesti, di bodo morale tekstilne tovarne omejiti delo zaradi pomanjkanja surovin ter odpustiti Polovico delavstva. Že preteklo jesen, ko je izbruhnila' vojna, je grozila tekst:’n-m • tovarnam resna kriza, ki pa so jo potem tovarne še nekam prebredle. V najtežjem položaju se nahaja tekstilna industrija; ki je omejila delo na tri dni tedensko. Tovarna daje delavstvu za ■ ® dneve, ko mora prisilno praznovati, JO din dnevno, ker še vedno upa, da bo na kak način prebredla krizo ter prišla do potrebnih surovin. Dalje je omejila delo tudi Jugočeška, nato Jugobruna, ki dela samo 4 dni tedensko; če pa ne bo dobila v doglednem času surovin, bo morala odpustiti vseh 1200 delavcev. Nadalje je v Kranju odpustila delavstvo tovarna za gumo, ki si je zadnje čase pomagala z nakupovanjem Marega kavčuka in stare gume. n m poi milijona IZSELJENO JE 15 TISOČ Iz Sremske Mitroviče javljajo, da je zadnje tri dni neprestano naletaval sneg med. dežjem in da je Sava začela zaradi deževja znova naraščati. Naraščajo pa tudi njeni pritoki. V Novem. Vrbasu so ustanovili posebni odbor, ki skrbi za po-Piavljence, .enaki odbori se, ustanavljajo v drugih krajih. Donava upada, vendar, pa nevarnost novih katastrof ni mimo, saj se po Novem Sadu, Sremskih Karlovcih in Sremski Kamenici še- vedno rušijo hiše, ki jih ie Spodjedlo vodovje. Na železniškem nasipu, po katerem teče proga Novi Sad— Subotica, dela na tisoče delavcev in vo- dm ra LJUDI, PORUŠENO 15«0 HIŠ jaštva. Včeraj dopoldne so obiskali poplavljeni Novi Sad vojni minister general Nedič, generalni inšpektor gradbenega ministrstva inž. Pantič in tehnični načelnik banske uprave inž. Gašperini. Ministrski svet je odobril za poplav-ljence 4.500.000 din podpore; od te vsote pa je bil kmetijskemu ministrstvu že dan na razpolago kredit 2,600.000 din za nabavo koruze, ki jo bodo razdelili med po-plavljence. Pri Novem Sadu je Sava upadla za 11 cm, Donava v gornjem teku za 20 cm, narasla pa je Tisa za 15 cm. c. Peko;sko zi;of«)va::,ie. Pekovska združenja iz vseh mest Slovenije so zborovala v nedeljo v Celju. Na anketi so zastopniki pekovskih združenj razpravljali o povišanju cen kruhu, vendar še ni prišlo do končne odločitve in so za enkrat ostale cene kruhu neizpremenjene. c. Slinavka in parkljavka, ki je bila uradno ugotovljena 1!. marca 1910 v Gaberju in Cesti na Dobravo, je ponehala. Ukinjene so zaradi lega uradne naredbe o zatiranju te bolezni. Prepovedan J>a je Se nadalje vsak svoboden promet z živino iz banovine Hrvatskc. Živinski in svinjski sejmi v Celju se bodo zopet redno vršili. Živinorejci sc opozarjajo, da morajo prijavili takoj vsako sumljivo obolenje parkljarjev, kakov tudi vsako tihotapljenje živine, da se ne bi nevarna bolezen znova zanesla na mestno področje. l'i sfoP&na Slaj^anski &u’Sum3 insftut Včeraj so si novinarji ogledali prostore italijanskega kulturnega instituta na Na-noieonovem trgu. Ob sprejemu je predsednik vseh ter jugoslovanskih institutov univ. prof. dr. Maver naglasil, da imajo instituti namen poglobiti kulturne stike med Italijo in Jugoslavijo, in to obojestransko; V tekočem akademskem letu ! ho serija predavanj tako o romanticizmu ; kakor o' risorgrmentu, na katerih bodo ! predavali tudi odlični italijanski znanstve-! liki. Popoldne je italijanski generalni ; konzul priredil v svojih prostorih na Er-; javčevi cesti sprejem, katerega so se | udeležili ban. vseučiliščni profesorji z | rektorjem in drugi kulturni ter prosvetni ; delavci. -Ce??e @clp^¥|;kraiii^ikjh Celjski trgovci so na zadnji skupščini -sklenili pod vzeti, ko rake, da bi se bdpra- • vili kramarski sejmi v Celju, k; so za mesto nekaj tradicionalnega in datirajo . ,v stoletja nazaj. Taki sejmi so letno v -Celju trije, dva v pozni jeseni: Uršulin in Andrejev sejem, v spomladi pa sredpost-;ui sejem. Vsi sejmi so zVezani tudi z živinskimi sejmi. Letos je .pod pretvezo vrtnic,riških ueprilik izostal sredpostm Manifestacija na ljubljanski univerzi Včeraj so se po ljubljanski univerzi razširili letaki, v katerih akademiki ostro Protestirajo proti sklicanju nekakega ..»mirovnega kongresa« na beograjski univerzi, češ da, se .za tem --ktiva komunistična propaganda. V univerzitetni avli So se nato zbrali akademiki in med navdušenimi manifestacijami za kralja in Jugoslavijo izražali ogorčenje proti tak,tič--uitn ciljem skupine beograjskih akademikov. V sprejeti resoluciji se posebno na-Slašajo izgredi, ki so bili vprizorjeni ob Priliki komemoracije za pokojnim francoskim admiralom tjuepratom na univerzi v Beogradu. Tedaj, so komunisti vzklikali proti »imperialistični« Franciji. Sedanji »mirovni« kongres naj bi imel isti namen: »zlorabljajoč našo nevtralnost naj’bi'manifestiral za lažinevtralno boljše viško Rusijo in demonstriral proti •»kapitalistično imperialistični« Francij*, ■lakih neznačajnih salto mortale je spo-sobna- samo do dna pokvarjena komunistična-duša. ki svojo moralo uravnava po , ‘‘renutnih poveljih iz Moškve. Ista »omla-. dimi ki ie pred leti no beograjskih jili-calr aklamirala predstavnika osvobodil-demokratične« Francije, danes pljine ‘'a > imperialistično« ' Francijo in to samo ?ato, ker je Moskva izpremenila svoje ''nteresne simpatije.« Resolucija ostro nakopa proti vsem takšnim in podobi-:n ^zdiralnim elementom- ter zahteva razpust vseh prikritih legaliziranih komuni-tfčnih organizacij in listov. Avtbnom ia Univerze naj se zaščiti, javnost pa ooo-pred lažnimi kongresi s skritimi c -■il-' Vsa akademska mladina ' Jugosla v ie !,ai se združi v ,-elik! borb: za diftastiio n’>rndno in državno moč. 2 zborovanja ie bila poslana vdanost la brzojavka Ni Vel. kralju Petru, knezu ^mestniku Pavlu, da!»e brzojavke Cv.-:' kovičn. dr Korošcu in notranjemu ministru Mihaldžiču.. Istočasno je stopla k f-‘ktorfu univerze depufcija akademik iv m um izraz ia svoje mišljenje ter želje. sejem, kar je vzbudilo med celjskim obrtništvom in gostilničarji mnogo upravičene kritike. Da se ta sejem ni vršil, niso bile krive vremenske prilike, bila je opustitev tega sejma le prikrit poizkus dokazati, kako razpoloženje bi med Celjani vzbudila odprava teh sejmov. Tako sliko so merodajni -s tem poizkusom tudi dobili, saj je završalo'med raznimi panogami celjskega obrtništva, ki je protestiralo proti tej nameri. Edino -trgovci so se izrekli proti tem sejmom, od katerih pa tudi nimajo izgube,: saj, se ob sejmskih dneh kar tere okoliškega prebivalstva po celjskih trgovinah. Tistih nekaj desetin kramarjev, ki pridejo od drugod, ne povzroča v trgovskem oziru Celjanom nikake škode. Dejstvo j^, da ob takih dnevih pride v Celje mnogo ljudi, ki pustijo v mestu precej denarja. Te dni so se sestali celjski obrtniki in soglasno protestirali proti nameri ukinitve kramarskih sejmov. Z odpravo teh sejmov bi bil oškodovan tujski promet, železnica, avtobusna podjetja, trpeli bi tudi živinski sejmi, ki bi z ukinitvijo kramarskih izgubili vso privlačnost za poset. Na splošno prevladuje med javnostjo mnenje, da morajo kramarski sejmi v Celju ostati. Obrtniki zavračajo razloge, ki se jih navaja v opravičilo za ukinitev sejmov. Obrtniki so poudarjali dejstvo, da obrtništvo plačuje visoke davke, zato ie nujno, da oblast dobro prouči zahteve trgovcev in obrtnikov in šele nato izreče odločitev glede ukinitve teh sejmov. a. Mezdno gibanje. V vprašanju povi- šanja mezd za stavbeno delavstvo in sklenitve nove kolektivne pogodbe- še ni dosežen sporazum. IMhivski zastopniki zahtevajo zvišanje rnezd za 20 odstotkov in pa jamstvo, da se bodo v primeru še večje draginje tudi mezde sorazmerno zvišale. Zvišanje mezd naj bi veljalo za vse delavce,, ne glede na to, ali so zaposleni pri starih in novih stavbah. Zastopniki delodajalcev pa predlagajo . določitev naj-nižjih in najvišjih mezd v novi pogodbi, h katerim bi dajali drriginjsko doklado 25 par na uro, Pogajanja se bodo v sredo nadaljevala. a. Na ljubljanskem Irgu so se cene, ki so tudi po Veliki noči šle navzgor mesto navzd:;'. j bolj .ustalile, in je sobotni Iržni daii, ki .je bil bogato zalo- žen zlasti z domačo zelenjavo in'; krompirjem. že slal v znamenju padanja cen. Pred tednom je-bil slab krompir še po •3 din, .zdaj je -lepega .krompirja v izobilju po 2 din kg in so ga gospodinje z vese- j l.jem nakupovale. Za veliko gospodo ’je pa ■že tudi novi krompir tu iz Italije in Kgipla: 10 din kg. Tudi jajca so sc znatno pocenila: 12—15 za 10 din. Veliko- je še zimskih jabolk na Irgu, po 1—8. 6]j žalostne losodke šteje izgubo CMP šole pri Sv. Duhu, ki je po. St. Germain-ski pogodbi iz leta 1919. pripadla biv^ \vstriji. Idilično plarrnsko vas Sv. Duh Jeli meja. tako da je samo stara dvoraz--edtiica ostala pri nas. Sedaj ie tolik ' otrok da je še vedno trirazredniqn v Tv e h učilnicah in mora del dece imet' i-ouk v popoldanskih urah. t Krajevni; šolski odbor je pred letom -sklepal, da bi bilo za razširitev šole nujno potrebno kupiti sosednje posestvo. Banska uprava jc velikodušno dovolila brezobrestno posojilo 30.000 din. prav toliko tudi podpore za, ureditev zadeve Občina Selnica pa ni dala jamstva za posojilo, kakor je to zahtevala bans\a uprava. Tudi so se pojavili glasovi, če5 la bodo veliki stroški s prezidavo hiše j ki je na prodaj (po zelo ugodni cenik N°- I katerim ljudem tudi ni bilo po volji, da IV šolski upravitelj imel to posestvo Ha .že prevelike zaloge, . , t - . , v , . , , i se ie poiavtlo ztu/.anje cen starega želez*, druge dr. Janci c z žrebom izpadel, je ; JsloJ v‘ijJa.za lito fai kovano slaro železo. bil z odobravanjem ponovno izvoljen za m. Blagoslovitev novega gasilskega avlo* la na posojilih 2,656.000 din, zadrugarji pa so vrnili na posojilih 3,246.000 din. Na predsednika. V odbor je bil izvoljen tudi učitelj g. Ivah Cvetko, v nadzorstvo pa železniški uradnik g. Anton A r-z e n š e k. Zborovanje okoliških trgmreev Istega dne kot mestni so pri »Orlu« zborovali tudi okoliški trgovci. Predsednik g. Ivan Kostanjšek od Sv. Martina pri Vurbergu je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI dr. P 1 e s s a, zastopnika Zveze trgovskih združenj g. Vidmarja in zastopnika mestne občine dr. Se n kovic a. Izčrpnemu predsedniškemu poročilu sta sledila zanimiva zmanjšal. Člani imajo v zadrugi za din ‘ referata gg. Jelenka in Blagovi- 682.000 svojih deležev. Vloge predstavljajo vrednost 3,858.000 din, vsi fondi skupaj pa 380.000 din, tako da znaša pri- č a, ki sta osvetlila delo okoliških trgovcev. Skupno z mestnimi so se borili za izboljšanje položaja in so nekatere skup- ne akcije prav lepo uspele. Okoliško združenje šteje 351 članov. Prijavljenih je bilo lani 39 podjetij, odjavljenih pa 29. Trgovci zaposlujejo 49 pomočnikov in 51 pomočnic, 41 vajencev in 25 vajenk. — Združenje bo preuredilo kupljeno hišo v Frančiškanski ulici v dom okoliških trgovcev, o čemer smo že včeraj poročali. Volitev letos ni bilo. Zborovalci so proslavili 15 letnico predsednikovanja gosp. Kostanjška z lepimi govori, ki so prikazali lepe uspehe njegovega delovanja v prid trgovskega stanu. Prosvetno delo studenškega Sokola Sokolsko društvo v Studencih posveča t Studencih razen svoje narodne naloge pažnjo ne le telesnemu razvoju svojega članstva, a.apak tudi duševni vzgoji vsega kraja. V ta namen mu razen gramskega in lutkovnega odseka, ki zelo marljivo delujeta, služi posebno javna knjižnica, ki je ena najbolj delavnih knjižnic v Sloveniji. Da je temu tako, priča statistika o njenem delovanju in stanju koncem prvega tromesečja tega leta. Knjižnica je tekom treh mesecev nakupila 217 knjig. Sedaj šteje že 74S5 knjig. Nabavlja si sproti vsa nova slovenska dela in je naročena na vse slovenske knjižne založbe. Temu primeren je tudi obisk. Do sedaj je v knjižnici včlanjenih nad 700 čitateljev, tako da je povprečno vsak deveti Studenčan njen obiskovalec. V prvih treh mesecih je letos izposodila 3440 slovenskih knjig, kar je .dokaz, da vlada med našimi delavskimi sloji, ki predstavljajo veliko večino njenih odjemalcev, izredno zanimanje za slovensko knjigo. S tem vrši knjižnica v tudi važno socialno delo, ker omogoča za minimalno odškodnino čitanje dragih knjig tudi vsem onim, ki si jih nikakor ne bi mogli kupovati. Posebne usluge pa dela studenškim dijakom, ki se redno zatekajo vanjo po predpisano čtivo. Knjižnica se vzdržuje deloma iz dohodkov izposojnine, deloma pa s podporami društvene blagajne, ki je žrtvovala v ta namen že mnogo tisočakov. Knjižnica ne uživa nikake podpore od zunaj, dasi bi jo spričo dela, ki ga vrši, gotovo zaslužila. Velike težave njenemu nadaljnjemu razmahu povzroča pomanjkanje primernejšega prostora.. Ko bo dana možnost, da se knjižnica namesti v primernejši prostor, namerava Sokolsko društvo urediti tudi javno čitalnico, ki bi tudi bila neobhodno potrebna. Knjižnica posluje v Sokolskem domu in ie odprta však daji, razen torka in petka. oblek, 289 srajc, 282 hlačk, 13 parov nogavic, 4 pletene jopice, 8 čepic in 340 parov čevljev med 815 revnih otrok. Razen tega so še dekliške šole dobile 241 m blaga, da so si deklice same izdelale perilo in obleke.: Za vse to se je porabilo 66.967.88 din. Društvo se prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da se je obdarovalo tako veliko število revnih otrok ter prosi, da bi bili še v bodoče naklonjeni društvu. Izvolil se je stari odbor. Novi vlaki Kakor smo že poročali bodo od 15. aprila nadalje vozili znova ti vlaki: Na progi Beograd—Jesenice brza vlaka iz Beograda ob 9.02, iz Zagreba ob 17.40, s prihodom v Ljubljano ob 20.16 »n na Jesenice ob 22.15 ter v obratni smeri z odhodom z Jesenic ob 7.45, iz Ljubljane ob 9.20, s prihodom v Zagreb ob 12.00, v Beograd ob 20.15. Na progi Maribor—Postojna brza vlaka iz Maribora (prvič dne 16. aprila) ob 2.48, s prihodom v Ljubljano ob 5.48 in v Postojno ob 7.22 ter v obratni smeri z odhodom iz Postojne (prvič dne 14. aprila) ob 22.46, iz Ljubljane (dne 15. aprila) ob 0.21 in s prihodom v Maribor ob 3.20. Na progi Pragersko—Kotoriba Mura-keresztur brza vlaka z odhodom s Pragerskega ob 3.08, s prihodom v Kotoribo ob 4.47, v Murakeresztur ob 5.12 (er v obratni smeri z odhodom iz Murakeresz-lura (prvič dne 16. aprila) ob 0.48, iz Kotoribe ob 1.77 in s prihodom na Pragersko ob 2.58. Na progi Rogaška Slatina—Rogatec votniški vlak z odhodom iz Rogaške Slatine ob 4.02 ter prihodom v Rogatec ob 4.J3 in v obratni smeri potniška vlaka z odhodom iz Rogatca ob 6.56 in 21.51 ter s prihodom v Rogaško Slatino ob 7.07 hi 22.02. Na progi Novo mesto—Straža-Toplice mešana vlaka z odhodom iz Novega mesta ob 19.20 in s prihodom v Stražo-Toplice ob 19.38 ter v obratni smeri z odhodom iz Straže-Toplic ob 19.48 in prihodom v Novo mesto ob 20.06. RETACIJSKI IN KONCERTNI VECHR V dvorani Ljudske univerze nastopita 16. t. m. ob 20. uri, priznana umetnika tenorist Slavka Luk m a n in Milan Skrbinšek. Oba umetnika sta imela do sedai poysod velik uspeh, posebno v Ptuju. Na sporedu so tuji in domači skladatelji. Obeta se nam posebno umetniški užitek. O. Lukman poje priznano lepo originalno pesem, »Princesite« v španskem jeziku. Pri klavirju spremlja kapelnik g. F. Ji rane k. MESNE CENE V MARIBORU Znano je, da so se. cene mesu precej zvišale. Tako je govedina sedaj po 10 do 15 din, teletina po 10 do 17 din, svinjina po 14 do 18 din, izsluščena svinjina po 16 do 20 din, riba po 18 din kg. Slanina je po 16 din, salo po 18 din kg. Jetra prodajajo po 10 din, pljuča po 7 din, svinjska rebrca po 14 do 16 din, glavo pa po 8 do 10 din kg. Ledvice so po 3 din, svinjski parklji pa po 2 din komad. DRUŠTVO ZA PODPORO REVNIH UČENCEV v Mariboru je imelo marca svoj redni letni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se je razdelilo 316 SVINJSKI SEJEM V MARIBORU Na zadnjem sejmu so bile naslednje cene: 5 do 6 tednov stari prasci so bili po 110 do 120 din, 7 do 9 tednov stari 130 do 145 din, 3 do 4 mesece stari 210 do 240 din, 5 do 7 mesecev stari 310 do 370 din, 8 do 10 mesecev stari 470 do 540 din, 1 leto stari 795 do 860 din. Kilogram žive teže je bil po 7 do 10 din, mrtve teže pa po 12 do 14.50 din. VLAK POVOZIL KONJA V Laporju so na železniški progi našli razmesarjenega konja. Kmalu so ugotovili, da je konj padel iz tovornega vlaka, ki je bil natovorjen s konji za Italijo. Drug tovorni vlak pa je konja povozil. m. Predavanje o Sloveniji v Itotlmlamu. Znani holandski žurnalist dr. .1. B. de la Faille, ki je lansko pomlad kot gost Tuj-skoprometnih zvez v Sloveniji in Putnik-a obiskal vse naša večja mesla in vsa zdravilišča, je imel v torek, 19. marca v Rotterdamu skioplieno predavanje o Sloveniji. Kljub vojnemu stanju v Evropi vlada med Holandci veliko zanimanje za Jugoslavijo ter lii bilo želeli; da bi nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Evropi lie oviral potovanja holandskih turistov v Jugoslavijo. * Damsko perilo poceni pri M. Brečku, Aleksandrova 23, Maribor. m. Moka ni pod kontrolo een? Kakor izvemo, so te dni na seji odbora za kontrolo cen govorili o lem, da naj moka ne. spada pod kontrolo cen. Ugotovi naj se samo ločen odnos cene žila in moke. mokiiu, o katerem smo že pred dnevi poročali. l)o predvidoma čez dva meseca. m. Občni zbor Društva za varslvo deklet bo v čelrtek, 11. t. m., ob 20. v .-društvenih prostorih na Slomškovem trgu J2-I. m. Uprava mariborskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev poziva rez. oficirje v činu poročnika, ki bi želeli polagali izpit za kapetana II. ki., naj se takoj javijo pododboru, kjer izvedo vsa podrobnosti. Opozarjamo, da je rok za vlaganje prijav do 15. aprila. Uradne ure pododbora so vsako sredo od 19. do 20. v pisarili v Narodnem domu. m. Brivski in frizerski inojslri se opozarjajo, da je razpiiaila oddaja brivskih prostorov v kopališču na Mariborskem otoku. Reflektanli naj se obrnejo za pojasnila v pisarno uprave, Frančiškanska ul. 8-II., kjer je vložiti prošnje do 15. I. m. m. Otroka sla upijanila kočarja Marija in Franc T. s Kozjaka. S-Ietni deček so je do nezavesti napil vina in žganja. m. Tudi moški objem je drag. Gozdne* ga delavca Ivana Triplata iz Crne je v neki gostilni njegov lovariš tako ljubeznivo objemal, da mu je pri tem izmaknil listnico z 800 din. m Obsojanja vredno izzivanje. Na Koroški cesti je neka skupina mladeničev, ki je pela tuje pesmi napadla strugarskega mojstra Marijana Komparo, ki jih je opozoril na njihovo izzivanje. Pobili so ga na tla in ga precej poškodovali. m. ProtiSnberkuIozni dispanzer ordiriira vsak dan od 8—12. ure ter v ponedeljkih, sredah in petkih od 14,—18. ure. m Nočna lekarniška služba. Od C. do vključno 12. t. m. lekarna pri Zamorcu,’ Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. kino *’ * Grajski kino. Do vključno srede „Na-nettc“. Jeny Jugo, Hans Soehnker. — Od čelrtka daije „Njeno ženilovanjsko polo« vanje“. Marija Andergasl, Paul Horbiger. Esplanade kino. Danes najnovejši nemški film ,,Sestra Angelika**. Odlična ljubezenska drama globoke vsebine. * Kino Union. Do petka „Be!a sužnja*, orientalski film, ki nam razodeva tajnosti turškega harema. — Pripravljamo senzacionalni eksotični film „ Pustolovščina Tim Taylora“. Mariborsko gledališče Torek, 9., ob 20.: „Trideset sekund Jju* bezni“ red B. Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11., ob 20.; „Ana Christie'1 red A. Premiera. Dramska novost „Ann Christie" v mariborskem gledališču jc izmed številnih O' Neillovih slovitih dram ona, ki je svojega avtorja najbolj proslavila tudi na velikih evropskih odrih. Jc sicer polna izvirne ameriške romantike, a vendar zlasti v no* sileljici naslovne vloge lako privlačno na-ravna. V glavnem junaku pa se očiluje velikopotezna plemenitost resnične ljubezniv Radio Sreda, -10. aprila Ljubljana-: 7.15, 12. in 13.02 Plošče; i~>; Istrska narodna glasba; 18.40 Poljedelski delavci; 19.20 Narodna obramba; 19.50 Pomlad v naravi; 20. Violinski kvartet; 20.45 Mozart (plošče); 21.15 Pevski zbor; 22.15 Dvospevi. — Beograd: 19.40 Plošče; 20. Prenos opere. — Budimpešta: 18.10 Lahka glasba; 19.30 Opera. — Hrenca: 21. Plesna glasba; 22.30 Lahka glasba. — London: 23 Plesna glasba. — Bukarešta: 21.30 Violončelo. — London II.: 211.30 Klav. koncert* — Radi« Pariš: 21. Vokalni koncert; 1.00 Koncert tria. — Praga: 20.05 Simf. koncert; 22.35 Plesna glasba. Vremenski pregled za mesec marec V splošnem je bil letošnji marec nekoliko toplejši in na padavinah bogatejši od lanskega. Najtoplejša dneva sla bila 26. in 27. marec z 18.7 C v senci, najbolj hladno pa je bilo 9. pret. meseca zjutraj s 14.9 C pod ničlo. En dan je bila toplota tudi črez 24 ur neprenehoma pod ničlo, trije dnevi pa so imeli minimalno toploto celo izpod 10%stopinj C. Povprečna mesečna toplota je znašala 2.8 C, povprečna najvišja 8.6 in povprečna najnižja 3 stopinje pod ničlo. Lani jc znašala povprečna toplota v istem mesecu 2.6, najvišja povprečna 7.5 in povprečna najnižja 2.4 pod ničlo. V 13 padavinskih dnevih je bilo 49.,'i mm padavin. Na posamezen padavinski dan pride 3.8 mm, na vsak Jan v mese- cu pa 1.6 mm. Med padavinskimi dnevi jc bilo 9 dni z dežjem in 4 dnevi s snegom. Največja višina padavin v enem padavinskem dnevu je dosegla 17.3 mm, največja dnevna višina snega pa 26 cm; sneg je pokrival zemljo 17 dni. Lanski marec je imel čez polovico manj padavin. Sneg ni obležal niti en dan. Najvišji zračni tfok je v marcu dosege! 749.0 mm, najnižji 719.1 nun, povprečni zračni tlak pa 735.6 mm. Največja zračna vlažnost je znašala 100%, najmanjša 41 % in povprečna mesečna vlažnost 77%. V splošnem je vladalo v prvi tretjini marca mrzlo, suho in še precej, sončno vreme. Druga tretjina meseca je o>!a ueževna. v zadnji tretjini marca pa smo imeli že nekaj toplih in res pravih pomladanskih dni. Prve pomladanske dneve pa je spet pokvaril sneg, ki je padal 28. marca od 8.25 do 19.30 tako močno, da je istega dne zvečer že dosegel višino 10 cm. Sneg je obležal dva dni. Marec je bil, kakor so že navadno spomladanski meseci v Mariboru, precej vetroven. Brezvetrovnih dni je bilo samo 6. Največkrat je pihal južni veter, ki je bil v razmerju z drugimi vetrovi tudi najmočnejši. V splošnem mesec marec ni bil zelo oblačen. Povprečna oblačnost je znašala 6 desetin z oblaki pokritega neba. Končno še omenjamo, da je bila dvakrat zabeležena gosta, petkrat pa redka megla. 2an m vosfi Hormoni - pogonska sila našega življenja Uspehi v proučavanju spolnih hormonov in rezultata prakičnih poizkusov Hormoni so tako rekoč pogonska sila našega življenja. Znano je, da brez njih ni normalnega razvoja v telesu. Tako se ne more brez hormona prolaktina, ki izloča mleko, razvijati nobeno bitje. Pri doraslih sesalcih, tako ljudeh kakor živalih, ni brez njega ne spolne zrelosti ne sposobnosti za razmnoževanje. Če bi žleza — hipofiza prenehala delovati, bi izginilo pri materah ne le mleko, temveč tudi toliko opevani materinski čut do nežnega deteta. Spolne žleze izločajo posebne seksualne hormone. Naš rojak, dr. inž. Ružička je dobil Nobelovo nagrado baš zaradi raziskovanja spolnega hormona. So posebni ženski in moški spolni hormoni. Brez njih bi ne bilo razploda bitij na zemlji. Če odvzamemo z operacijo moškemu njegove spolne hormone, dobiva ženske instinkte, glas in celo obliko te- lesa. Če vbrizgnemo takšnemu kastri-rancu spet moški hormon, postane to, kar je bil. Nasprotno postane ženska brez svojega spolnega hormona, možača. Glas postaja debelejši, brada in dlake pod nosom silijo na dan. Čist moški hormon, androsteron, je lepa kristalizirana snov. Prof. Ružički se je posrečilo, prirediti to substanco na kemičen način. Leta 1935 sta kemika David in Lanquier izolirala iz spolnih žlez moškega še en hormontestosleron. Tudi ta hormon se je posrečilo dr. Ružički prirediti na umeten način v laboratoriju. Z vbrizgavanjem spolnih hormonov so dosegli pri nekaterih poizkusnih živalih neverjetno plodnost. Na ta način bo v dogledni bodočnosti mogoče preprečiti prezgodnjo spolno oslabelost pri raz-plodnih živalih, podaljšati mladost in spolna sposobnost na drugačen način kakor v Voronovem principu, tudi pri ljudeh. Po združitvi nastaja v jajčecu iz obeh hormonov novo bitje. Spolnost novega bitja odreja hormon, ki je močnejši. Če je ta zdravniška hipoteza resnična, tedaj bo mogoče z vbrizgavanjem hormona med nosečnDstjo vplivati na spol otroka. Švicarska zdravnika dr. Ludwig in Ries sta napravila v tem smislu nekaj poizkusov. V kokošja jajca sta četrti dan po valjenju vbrizgala nekaj ženskega hormona in res so se izlegle same piske. Kasneje so poizkusili na isti način z vbrizgavanjem moškega hormona in so dobili mnogo več petelinov kakor običajno. — Kaj, že spet hočeš Imeti 20 din za knjigo? Tvoja šola ml postaja predraga! — Kaj bi šele bilo papa, če bi ne bil med najslabšimi v šoli... Vodja belgijskih fašistov opljuvan Med debato o zakonu za narodno ob-.ambo v belgijskem parlamentu je nastopil kot nasprotnik zakona znani vodja belgijskih fašistov Degrelle. Medtem ko je govoril, je skočil na govorniški oder socialistični poslanec Hubin in večkrat pljunil Degrellu v obraz. Seja je bila prekinjena, Hubin je bil izključen, priznal pa je, da to kazen zasluži. Toda, Degrelle ga je s svoim nastopom izzval in moral se je maščevati. En Hubinov sin je umrl kot ujetnik med svetovno vojno v Nemčiji, drugi je stoodstotni invalid, tretji sin je doslužil pravkar svoj vojni rok. — Zdaj pa prihaja ta gospod in žali moj patriotizem. Flamski separatisti in komunisti se pa še potegujejo za takšne Amerika se boji poplave zlata Zedinjene države imajo zlato podlago 17 milijard dolarjev, ki se je zadnja leta naglo nagrmadila. Zlato pa še vedno priteka, tako da so morali zgraditi v državi Kentucky posebno trdnjavo visoko v gorah, kjer naj bi se ta kovina, ki predstavlja največji zaklad sveta, počutila varno. Toda, kljub bogastvu in blagostanju je v USA še vedno blizu 10 milijonov zdravih delavcev brezposelnih. In to v deželi, kjer znašajo neizkoriSčane denarne rezerve zavodov več milijard dolarjev! . Neki ameriški novinar je napisal, kako se s pritokom zlata iz Evrope v USA prav za prav povečavajo vojni dolgovi. Nekega dne bodo morale USA vrniti Evropi zlato in zahtevati od nje povra- čilo v pravi vrednosti za nabavljeno blago. Kajti, kljub temu, da leži v Ameriki 60% svetovnih rezerv zlata, vlada tam brezposelnost in ljudje se vprašujejo, ali je nadaljnji dotok žlahtne kovine USA v korist. Sumnja v zlato je vzniknila v deželi zlata sami... Napad na Bolgarijo hi Donavo napoveduje nemški »Angriff«. Pravi, da nameravajo zavezniki napasti Bolgarijo iz Turčije in Soluna, da bi tako preprečili Nemčiji dovoz petroleja iz Črnega morja, 175 italijanskih letalcev je padlo v Španiji, 192 jih je bilo ranjenih. Potopljena podmornica »Thetis« je spet oborožena in stavljena v službo vojne mornarice USA. fašiste! je zaključil Hubin svoje opravičilo. Ko je odšel iz parlamenta, je bil deležen splošnega aplavza socialističnih, ’:beralnih in katoliških poslancev. * « m f i c*4** J Področje Severnega morja, kjer 5e obetajo v bližnjih dneh usodepolni do* godki. Zavezniki so zaprli vhod v Katte-gat, ob norveški obali so na treh krajih polcžiH mine in preprečili vsak prevoz blaga v Nemčijo. Angleško in nemško vojno ladjevje je v pripravljenosti, Norvežani in Švedi so vznemirjeni, ker hiti tudi Nemčija z ostrimi protiukrepi. mmmmmmmmmmamapmmmammmmmmmammmmmm Novo vrsto rži je odgojil profesor Su-r>onenko v Harkovu v Rusiji. Vsak klas ima 300 do 330 zrn, namesto 5C do 60. Rž je zelo odporna proti mrazu in vročini. Šolo za ciganske otroke imajo v Budimpešti. Ciganska deca se v njej posebno vežba v sviranju na gosli. Petletna Indijanka srečna mati F. Eskomel iz Lime v Peruju javlja o nenavadnem primeru materinstva. V nekem perujskem kraju je rodila otroka mati, ki je štela komaj 5 let in 8 mesecev. Novorojenčka so morali rešiti s cesarskim rezom na kliniki in je tehtal 2700 gramov. Bil je dobro razvit in zdrav. Stanje matere je bilo povoljno. Mlada mati je dobila prvo menstruacijo, ko ji je bilo 8 mesecev. S štirimi leti starosti je imela razvite grudi, kakor odra-ščena Venera. Dekle ima tri sestre in pet bratov. Kdo je oče njenega otroka, ni znano, ker je dekle duševno zaostalo in se ne more spomniti na ljubezenskega druga. Razdeljevanje poštnih pošiljk med vojne ujetnike v taborišču FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN »Glen, če boš šla morda jutri z Brianom tja na sprehod, vzmi s seboj tudi mrežo. Morda spet naletiš na te prelepe živalice.« Naslednji dan se je Glen spomnila Filti-pove želje. Pestunji ni nikoli dovolila, da bi se na sprehodih oddaljila s farme. Če je le utegnila, jo je spremljala. Navadno so hodili na sprehode v troje; pestunja je vlekla voziček, dočim je Glen s strani zabavala malega neugnanca. Ta dan so se namenili k bambusovemu gaju. Glen je vzela s seboj mrežo za metulje, nade-jajoč se, da morda le ulovi redkega metulja, ki bi ga Filip tako rad imel v svoji zbirki. Brian je bil spotoma izredno živahen; neprestano je godel v svojem, odraslemu svetu nerazumljivem narečju. Vsak zvok je z mahanjem ročic še posebej poudarjal. Ves iz sebe od radosti je pričel pasati po vožičku, ko je sedla na rob velika pikapolonica. Stezal je po njej svoj: obročasti ročici, dokler ni slednjič odletela. Ko so prišli slednjič na rob bambusovega gaja. je vzela pestunja otroka iz vozička, razprostrla po tleh odejo ter ga «anjo položila. Glen je nekaj časa sedela 42 pri njiju. Dan je bil nenavadno vroč. Ozračje se ni ohladilo niti sedaj, ko se je dan že nagibal proti večeru. Razbeljen zrak je bil popolnoma negiben, brez vetriča. V bambusovih vrheh pa je kljub temu skrivnostno šelestelo, ozračje je bilo polno različnih vonjav. Gleni je bil tale kotiček zelo drag, tu se je edino mogla po trudapolnem vsakdanjem delu predati svojim mislim. Tik pred njo se je razprostirala farma Kilima Nungu. Daljnje ažurno obzorje so zapirale visoke planine. Doli v dolini je opazila Filipa, ki se je kot drobna točka premikal med nasadi. Spet se je spomnila njegove včerajšnje želje. »Pazi na otroka!« je naročila pestunji, vzela mrežo ter odšla proti gozdu. Navdušeno je vzkliknila, ko je nenadoma uzrla pred seboj velikega metulja s črnimi krili, na robeh rožnato nadahnjeni-mi Zamahnila je pa njim z mrežo, a ji je zletel. Nov poskus se ji je spet ponesrečil. Metulj je spet zletel ter jo vabil globlje v gozd. Slednjič se je znašla na majhni jasi, od koder ni več mogla videti otroka In pestunje. Nekoliko tesno ji je postalo, vendar pa ji je že dosedanje življenje na Kilima Nungu vcepilo toliko po- guma, da se je znašla v vsakem položaju. Sicer pa se je tu človek le zredka srečal s svetlorumeno zverjo; in če se je že primerilo, se je navadno zver obrnila in tiho izginila v globini goščave. Nekoč se ji je Filip rogal, češ da neprestano hodi v okolici farme s puško v rokah. »Polagoma se boš tega odvadila « ji je dejal. »Tu se ne oborožujemo kot cowboji, razen kadar gremo na lov ali pa nas pot zanese globlje v džunglo.« Poslej je puščala Glen orožje doma. Črni’ metulj se je z njo le poigraval. Kadar je zamahnila z mrežo, je utekel. Precej globoko v gozd jo je bil zvabil ter naposied v sunkih zletel v drevesne krone in ji izginil izpred oči. Razočarana je vzdihnila ter se jela vračati na rob gozda, kjer je zapustila Briana in pestunjo. Ko se jima je že precej približala, jo je nenadoma presunil oster krik. Črna pestunja je klečala pred otrokom ter s prstom kazala nekam za Glen. Ko se je Glen obrnila, je skoraj otrpnila od groze, ki ji je zagomazela po vseh udih. Tik za seboj je uzla tropo zveri, kakršnih doslej še ni videla. Spustila se je v tek proti otroku in pestunji. Toda pestunja je medtem že pograbila otroka v naročje ter tekla na vso moč proti farmi, vreščeč in kličoč na pomoč. Glen ni mogla v težkih škornjih dohiteti bose domorodke, ki se je že precej približala farmi, dočim so bile zveri Gle- ni tik za petami. Bliskovito se je ozrla ter se stresla v smrtni grozd: za njo so drvele temne in velike mačje pošasti. Ne, to niso ne levi ne leopardi, kaj takega doslej še ni bila videla. Bilo jih je okoli dvajset, tekle so v tesno stisnjeni tropi kot psi, ki se podijo po lisičji sledi. Divje je tekla, brez sape in s stisnjenimi ustnicami. V očeh ji je sijala groza. Po udih je jela čutiti izčrpanost. Obupno je vpila proti farmi na pomoč. Pred seboj je uzrla, kako se je pestunja spotaknila ter padla z otrokom na tla. Za seboj pa je že čutila tik za ušesi renčanje podečih se zveri. Do Kilima Nungu sicer ni bilo več daleč. Toda nikogar ni bilo, ki bi jim prišel na pomoč. Saj je Filip vendar doma! Zakaj ga le ni na spregled? Mar ni cul njih pretresljivega vpitja? Pestunja se je še kaj naglo pobrala ter tekla naprej, vendar precej počasneje in majavo. Brian ji lahko pade vsak hip iz naročja. Zveri so jim bile tik za petami. Predno bo Glen dohitela pestunjo ter ji vzela iz naročja otroka, jih bodo zveri dohitele... Toda Brian... otrok... Glenison se je zameglilo pred očmi. V bokih jo je rezalo kot z nožem, srce ji je sunkoma udarjalo proti grlu. Kakor blisk ji je šinila misel skozi glavo: ustavim se, s svojim telesom zadržim sestradane zveri, pestunja pa v tem doseže z otrokom farmo. / Stran -6. »V e če r n I k« fOjitura Klavirski koncert ftfarijana Lipovška Pri nas velja splošno naziranje, da je dvorana Narodnega doma gluha. Imel sem večkrat priliko ugotoviti, da je to naziranje zmotno. O tem pa so se Se prav posebno mogli prepričati oni, ki so bili 2. t. m. na koncertu, ki ga je priredil naš odlični pianist prof. Marijan Lipovšek iz Ljubljane, še več, zdi se mi, da se po različnih poizkusih, ki smo jih morali napraviti po izgubi kazinske dvorane, zavedamo šele zdaj, oa imamo v dvorani Narodnega doma zelo primefen lokal za komorno glasbo. Profesorja Lipovška ima naša koncertna javnost v najlepšem spominu iz mnogih nastopov v prejšnjih letih, ko srflo še v konsefVatoristu mogli občudovati njegove veMke umetniške sposobnosti. Po daljšem odmoru je prišel spet na obteke, tokrat kot še posebno izkušen umetnik, ki pa v nekem plemenitem nemiru išče vedno novih virov, s katerimi bi opajal svojo Ijttb ljeno umetnost. Hrepenenje po čim večji spopolnHvl ga je gnalo v Rim, kjer se letos nahaja na študijskem dopustu. Kratko bivanje v domovini o priliki velikonočnih praznikov je porabil za to, dar koncertira vsaj v Ljubljani in v Mariboru. Program njegovega Koncerta Je kaj raznovrsten. Iz klasične dobe, ki nam jo je mojster Lipovšek prikazoval filigransko, natančno, predvajajoč razne sonate Sear-lattija, Hay4na in Beethovna, nas je preko, modernih in dčtoma dokaj težkih kompozicij naših skladateljev šivica, Osterca in Škerjanca (njegovo upoštevanje donfače umetnosti poudarjamoik posebej in postavljamo kot vzor marsikaterim drugim našim umetnikom!), ki so našle v njem finega tolmača, popeljal k francoskemu modernistu Debussyju, da zaključi 'koncert s Študijami fn skercom poljskega skladatelja Fr. Chopina. Take razlike v stilih so pravi preizkusni kamen za reproducirajoče umetnike, kajti je jasno, da vsi ne ležijo vsakemu enako; pri prof. Lipovšku bi bito težko se Izreči o tem definitivno, ker se je popolnoma vživel v vsak stil, ker je vsako skladbo zagrabil s llroko koncepcijo In jo Izdelal do skrajne natančnosti, veodat Imamo utls, da se Je hajlep-še znašel v Debussyjevlh skladbah m v klasiki. Pianist Marijan Lipovšek Je ponovno potrdil svoj sloves, nas pa znova utrdil v prepričanju in ponosu, dla imamo v njem prvovrstnega glasbenika, od katerega smemo še mnogo pričakovati v korist naše lepe glasbene umetnosti. Občinstvo je to tudi čutilo ter mu po vsaki točki izrazilo viharno odobravanje, da je moral dodati še nekaj piješ, škoda je le, da naš umetnik ni imel boljšega klavirja na razpolago; sedanji, naš edini koncertni klavir, zgublja na blagoglasnosti v visokih tonih, ki zvenijo preveč kovinsko. Obisk koncerta je bil zelo časten. M. ljejo cenejše krave in jalove telice, ki jih plačujejo po 4 do 5 din za kilogram. LJUBLJANSKI LITERATI NASTOPIJO V MARIBORU V Ljubljani se je pedavno osnovalo »Umetniško društvo«, v katerem se zbirajo pripadfliki mladega In mlajšega po-koljenja slovenskih pisateljev. Društvo se pTav .živahno udejstvuje in je priredilo že vrsto posrečenih in uspelih literarnih večerov. Sličen večer nameravajo prirediti tudi v Mariboru, predvidoma 14. t. m. v Narodnem gledališču. V načrtu je tudt nastop v Ptuju. Na tem večeru bodo nastopili Igor Torkar, Ladislav K i a v- ta, Ludvik Mrzel, Jože Kranjc in Vladimir Bartol, Brali bodo nekatere svoje pesmi, prozo hj odlomek komedije. o. Za predsednika Prekmurske banke je bil nedavno izvoljen soboški župan in banski svetnik g. llurluer Ferdinand. o. Meddruštveni odbor v Murski Soboti namerava v kratkem odkriti spomenik prekmurskim književnikom v parku preti gradom v Murski Soboti. Spomenik je že izdelan. Ob tej priliki sporoča MO vsem, ki še imajo bloke za nabiranje prispevkov, naj nabiranje eimprej in V Mariboru dne 9. IV. 1940. ■■... ..■ -.. . i ...........m čim uspešneje zaključijo; zahvaljuje se zla. sli nekaterim Sobočanom, ki so se prav-lepo izkazali; tistim, pri katerih pa na-, biralci še niso bili, se priporoča za na-, klonjenoslv' o. Kolesar je povozil v Murski Soboti na Aleksandrovi cesti štiriletnega oiroka, ki je obležal na cesti v krvi. Naloga, varnostnih, organov pa tudi občinstva j . da zatrejo samovoljna akrobati j.’ soboških kolesarjev. i" V MALI OGLASI CfcNE MAI.IM OGLASOM: V mtJih oflasih »rane vsaKa beseda 50 nar nahranita vrkstoibina * oglasa le din S.— Dražbe oreklicl dopisovanja io tenltovanjskl oglasi din I.— oo besedi Nainian °i znesek za ta oclast la din 10— Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oclashl davek ra enkratno objavo znafta din 2.—. Znesek za male oglase se plačale tako! ori naročila, oziroma en e vposlatl v Pismo skopaj t naročilom at! oa oo ooštnl položnici na Čekovni račun St. rt .409 Za vse olsmene odeovpre elede malih neleso* ne mora priložit! rnsmka ?a a din Razno sssaa®; BRITJE 2 din STRIŽENJE 4 din najceneje v brivnici »Rapid« (Koštomaj). sedaj Meljska 1. 1901-1 HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje uri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 1918-1 k Nastop slovenskih književnikov v Zagrebu. V zvezi z zadnjim nastopom tr.vatskih književnikov v Ljubljani, so rvatsfci sedaj povabili v Zagreb slovenske, Nastop, bo 12. t. m. zvečer v Malem gledališču. Svoja, dela bodo čitali: Čton tupanČič; Fran Finžgar, dr, Igo Gruden, j dr. Ati ton .Vodnik, dr. Bratko Kreft j n Edvard Kocbek. Književnike bo vodil in predstavil z uvodom kritik France K selo. 2132-5 TRISOBNO (STANOVANJE v centru mosta se odda za 1. ma) 1940, [Vprašati! Združenje trgovcev, Vetrinjska 11, L nadstr. 2134-5 Sobe odda ■MtiP' ' M «** ‘*P§WMP GOSPODA sprejmem takoj na vso oskrbo, po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Večernikft«. 2112-7 Odda se čista OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama, poseben vhod (z ali brez oskrbe). — Ogledati med 12.-14. uro. — VViidenrainerjeva 16-11, levo. 2119-7 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopanova ul. 1-1. 2120-7 OPREMLJENA SOBA se takoj odda starejšemu gospodu (upokojencu). Rapoče-va ul. 4. 2124-7 Sprejmem boljšega KROJAŠKEGA POMOČNIKA, Male, Koroška cesta 50. 20JD-9 ! KROJAŠKEGA POMOČNIKA i ali pomočnico za boljše delo I sprejmem takoj. Lampret Ju-I rij, Tezno. Ptujska 30. 2110-9 { IŠČEM SLUŽKINJO za vsa hišna in vrtna dela, staro od 30 do 35 let. ki ima rada otroke. Naslov v ogl. odd. lista. 2115-9 Drobna novele Negovski grad podirajo Pred letorrj Je izbruhnil požar na večjem objektu možočtiega' gladu pri Negovi, sedaj last gr£fa Tratmasdorf, ki ŽIVI v Nemčiji na sudetskem ozemlju. 2e ob priliki požara smo poročali v našem listu, dfi namerava lastnik po ognju opti-stdSfeti 3ht grttdti podreti. VeTiko se je pisalo prOtl tej ndmefi iz razloga, ker je omenjeni grad važen zgodovinski spomenik In Je eden.najlepših na sedanjem Štajerskem, ozemlju. Vkljub željam, da se ohrani grad, v celoti, jse Je uprava Trat-niasdarfovih posestev v Sloveniji s pristankom lastnika samega odločila, da po požaru poškodovani del objekta podfe tn ves material razproda. MESARJI V KOČEVJU NE SMEJO ZVIŠATI CEN- .-i , .-»V . . - -‘ - • . Banovina je zavrnila prošnjo kočevskih,mesarjev, da bi se jim dovolilo zvišanje cen mesu, in sicer govejemu na 14 in telečjemu na 14 do 1(J din. Mesarji so utemeljevali povišanje, ker bi naj cena živini porasla za 30 do 40 par pri kg žive teže, kar pa se je izkazalo za neverodostojno. Res je, da se je zvišala cena izvozni živini, kočevski mesarji pa ,ko- Prodam lepo NOVO HIŠO z njivo ob glaVni cesti, ki ]e pripravna za vsakega obrtnika. Rošnja. Sv. Janž na Drav skem poliu.. Štefan Ekart 21117-2 STAVBENA PARCELA (sadonosnik) na nrodaii Sonč na lega za »Troml ribniki«. 2144 nr. Broz posredovalca. Povpraša se ori Zoratti, Ko-rojka c. 19.__________2126-2 ENODRUŽINSKA HIŠA pa proda), cona din 35.000. -** Ptulska cesta 187. Tezno Pri Mariboru. 2128-2 Kuolm ,f **■* i BELE IN SIVE MIŠI kupini. Preparatčr Wallner, Slovenska ulica. 2106-3 ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo pod »Štedilnik«. 2121-3 Prodam LEPA SOBA z 1 ali 2 posteljama in uporabo kopalnice, event. z vso oskrbo, se odda. Cankarjeva «1. 14, pritličje desno, vrata 3 ■__________________2131-7 Spomnite se cmd i SLUŽKINJO pridno, pošteno, takoi sprejmem. Restavracija »Ljutomer«, Rotovški trg. Štibler. ■ _ 2116-9 DEKLE .sprejme V službo Sanatorij, Tomšičev drevored štev. 4. 2130-9 Službo Išia ŠIVILJA gr& šivat na dom ali sprejme delo doma. Aleksandrova 10, Krčevina. , 2054-10 MLADA GOSPA dobra kuharica. Išče zaposle-nja podnevi. Naslov v ogl. odd. ______________ 2122-10 PERFEKTNA KUHARICA ki tildi opravlja druga hišna dela. želi sprejeti službo s 15. aprilom ali L majem. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Ve-černlka« pod »Zanesljiva«. 2123-10 V nalom mmmr'*"-—^........ GOSTILNA dobro vpeljana, se odda v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. lista pod »Okolica«. 2111-15 Proff kamenčkom v »ledvicah, mehurju In iolču ter za zdravljenje njihovih bolezni uporabljajte: v ZDRAVILNI DUBRAVKA CAJ Uspeh zalamCen. ooskušalte tudi Vi, Bn» Škatla din 30_ tri žkatle din 90,— franco poštnina. Dobiva se v vseh lekarnah. kjer jih ni. pošilia: Kent. farm. taboMtOrlf Mr. Ivo Andrlild. apotokar, Mostar. I. S. br. 14471, R, 1938. LEPO STARO JEDILNICO in drugo pohištvo proda skladiščnik, Meljska cesta 29. ______________________1948-4 »HERKULES-SAKS« MOTOR 98 ccrn, rabljen, prodam. Jez-datskft ul. 13. 2103-4 CEMENT, APNO apneni prah. kolje, krajnike in vse za brajde, dobite poceni v lesni trgovini Albin Čeh, Maribor, Betnavska cesta 4. 2127-4 Ali ste že brali najnovejšo knjiga Juš Kozak: MASKE Kupite jo v Tiskovni zadrugi Aleksandrova cesta 13 € Felelon Z5-45 Inhija »n urejuje. \UOl4f .RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborska tiskarn« d d., predstavnik STANKO DE IEI.A » Mariboru - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne vračuio — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 0. •— lolelon uredništvu štev 25-07 Irt uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun šlev 11 409