Poštnina plačana v gotovini. 77. V Ljubljani, dne 25. julija 1929. pB- Mcealna knjižnica-11 • V V prebijejo na kakšne^ j/^raj.dbfaiJionil?' položaje f-r r- pravdi, se jim štejejo za napredovanje enako kakor sodnikom sodniška leta. Prevedba se izvrši dne 1. avgusta 1920. z zmiselno uporabo predpisov člena 54. zakona o sodnikih rednih sodišč.' § 8. Sodnoadministrativni uradniki (arhivski, pisarniški, manipulacijski, uradniki zemljiških knjig, voditelji zemljiških knjig i. dr.), ki so dovršili dvajset let državne službe, morejo priti iz III. kategorije v II. kategorijo, če so se v službi posebno odlikovali in so bili ocenjeni v poslednjih treh letih za odlične. § 9. Minister pravde se pooblašča, izdati uredbo o ocenjanju sodnikov, državnih tožilcev in ostalega osebja pri sodiščih in državnih tožilstvih. § io. Pooblastitev, dana ministru pravde v odstavku 1.) člena 23. finančnega zakona za leto 1929./ /1930.,velja tudi glede plač in doklad, določenih v §§ 7. in 8. tega zakona. § 11. Predpisi drugih zakonov pravosodne' stroke, ki se sklicujejo na zakon o sodnikih rednih sodišč, se umevajo tako, da se morajo uporabljati odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč po izpremembah v tem zakonu. Odredbe člena 19. zakona o sodnikih rednih sodišč veljajo tudi za predsednike, sodnike in pomožno osebje upravnih, sodišč, ki ima sodniško kvalifikacijo. § 12. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah», izvzemši odredbe §§ 3., 6., 7. in 8., ki dobe obvezno moč dne 1. avgusta 1929. Z dnem, ko se razglasi ta zakon v «Službenih Novinah», odnosno z dnem 1. avgusta 1929., prestanejo veljati vsi drugi zakonski predpisi o predmetu tega zakona. V Beogradu, dne 13. julija 1929.; št. 55.890. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, ,7., . . piinister Videl in pritisnil , . . j „ . za notranje posle, državni pecat x . . j. * ’ v j * v častni adjutant čuvar državnega pečata, Nj Veličanstva minister pravde: kralja dr. M. Srškič s. r. divizijski general: (L. S.) Peter Živković s. r. * Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Uredbe osrednje vlade. 317. Pravilnik k izpremenjenemu in dopolnjenemu členu 27. zakona o neposrednjih davkih.** Točki 4. in 5. pravilnika «K členu 27.» zakona se izpreminjata in se glasita: 4.) Katastrski čisti dohodek v 12. stolpcu davčnega razporeda kaže samo rezultat posestnega lista davčnega zavezanca v okolišu ene občine. Da se more določiti psnova dopolnilnega davka, je treba zbrati vse katastrske fiste dohodke tega davčnega zavezanca v območju ene davčne uprave. Katastrski čisti dohodki enega zavezanca v območju vse uprave se zberejo v davčnem razporedu one občine, v kateri davčni zavezanec stanuje. Če davčni zavezanec ne stanuje v območju uprave, se zberejo vsi njegovi katastrski čisti dohodki v davčnem razporedu zemljarine za ono občino, v kateri je največji katastrski čisti dohodek tega zavezanca. Za to zbiranje katastrskih čistih dohodkov so otvorjeni v davčnem razporedu 13., 14. in 15. stolpec. V 13. stolpec se vpišejo imena občin v območju iste davčne uprave, v katerih ima davčni * Uradni list z dne 27. aprila 1929., št. 180/44. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 11. julija 1929., št. 159/LXV, zavezanec svoje zemljišče, v katerih pa ne stanuje, odnosno pri onih davčnih zavezancih, ki ne stanujejo v območju uprave, imena onih občin, v katerih jo katastrski čisti dohodek istega zavezanca manjši od katastrskega čistega dohodka občine, kjer se to zbiranje vrši. V 14. stolpec se vpiše katastrski čisti dohodek zemljišča, ki se prenese iz 12. stolpca davčnega razporeda dotičnih občin. V 15. stolpec se vpiše osnova dopolnilnega davka, t. j. vsota katastrskih čistih dohodkov po 12. in 14. stolpcu tega razporeda. Ce ima davčni zavezanec posestvo samo v eni občini iste davčne uprave, ostaneta 13. in 14. stolpec prazna, 15. stolpec jia pokaže isti katastrski čisti dohodek kakor 12. stolpec. Na davčno osnovo dopolnilnega davka, ki je vpisana v 15. stolpcu, sc odmeri dopolnilni davek in vpiše v 10. stolpec davčnega razporeda. Točka 6.) v istem členu pravilnika postane točka 5.). Točka 7.) v istem členu pravilnika so izipreminja ter se glasi: 0. ) Dopolnilni davek, določen po predhodni točki tega člena, se sme znižati ob naslednjih pogojih: 1. ) če se bavi davčni zavezanec izključno s kmetijstvom; 2. ) če obdeluje posestvo sam ali s člani svoje rodbine; 3. ) če šteje rodbina takega zavezanca nad 5 članov; 4. ) če ni dopolnilni davek, določen po predhodni točki, večji od 5000 Din; 5. ) če predloži v odrejenem roku prijavo po uradnem obrazcu. Osebam, ki dado, najsi deloma, svoje posestvo v zakup, ne gre jmavica do znižbe davka. Delno najemanje tuje delovne moči za obdelovanje posestva ne jemlje pravice do znižbe davka. Kmetovalci, ki obdelujejo svoje posestvo z lastno vprego, s kmetijskimi stroji ali s stalno nameščenimi kmetijskimi delavci, imajo, če se tudi sami bavijo z obdelovanjem, istotako pravico do znižbe davka, ako izpolnjujejo obenem ostale pogoje. Da se more dopolnilni davek, ki jo izračunjen v 16. stolpcu davčnega razporeda, znižati, mora predložiti davčni zavezanec v odrejenem roku pristojni občini prijavo, odnosno zahtevati, naj mu jo izpolni občinski organ po njegovi napovedi. Prejete prijave pošlje občina v dveh dneh po preteku podaljšanega roka pristojni davčni upravi. Davčna uprava dd prijave pregledati in preskusiti ob priliki zunanje službe ter jih shrani v posebnem povezku. Preden se odmerita osnovni in dopolnilni davek, otvorijo uprave v 2. stolpcu davčnega razporedit dva nova razpredelka, ki ju v sedanjih obrazcih ni Prvi novoosnovani razpredelek ima naslov: 1. ) Število članov, za katere se znižuje dopolnilni davek. 2. ) Odstotek znižbe po članu. Drugi novoosnovani razpredelek ima naslov: Skupni odstotek znižbe. Iz prijav za znižbo dopolnilnega davka so vpišejo v ta razpredelka predhodno preskušeni in ugo tovljeni podatki o številu rodbinskih članov, za katero je treba dopolnilni davek znižati, potem odstotek znižbe za poedinega člana in skupni odstotek znižbe. Potemtakem jo 2. razpredelek v sedanjem obrazcu davčnega razporeda zemljarine tak; zadrugi vsi zadružni» člani, pri samolastniških posestvih pa vsi rodbinski člani. Po tem zakonu se ne smatrajo za člane hišne zajednice: 1. ) osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki odslu-žujejo vojaški rok, ki se kje šolajo, uče obrta, zdravijo i. dr.; 2. ) osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva z industrijo, trgovino, obrtom ali drugim poslom, zavezanim pfidobnini; 3. ) osebe, ki so v razmerju javne ali privatne službe; 4. ) žena in otroci oseb, omenjenih v točkah 2.) in 3.); 5. ) domača služinčad in nameščenci. •gŠ£ lil 15 j= _ is&I 0-S5 S “.S Dopolnilni davek znižujejo davčne uprave same na podstavi prejetih prijav po številu članov hišne zajednice. Med člane hišne zajednice se štejejo pri 7.) Dopolnilni davek se znižuje po zakonski lestvici in po naslednjih zgledih: 1. ) N. N. ima ženo in 6 otrok, razen tega pa vzdržuje otroka svojega pokojnega brata. V 16. stolpcu davčnega razporeda mu je izračunjen dopolnilni davek s 4800 Din. Potemtakem šteje njegova rodbina 9 članov. Ker jo v tem primeru dopolnilni davek manjši od 5000 Din in se bavi davčni zavezanec izključno s kmetijstvom, se mu zniža dopolnilni davek, če je predložil prijavo o pravem času, za skupaj 2% ali z 0 50 % za vsakega poedinega teh 4 članov. Zato znaša dopolnilni davek 4800 — 96 Din = 4704 Din. 2. ) N. N.' se bavi s kmetijstvom, obenem pa ima kavarniško (kafansko) obratovalnico. Potemtakem mu no gre, najsi je predložil prijavo v zakonskem roku in najsi ima nad 5 rodbinskih članov, pravica do znižbe dopolnilnega davka, ker se ne bavi izključno s kmetijstvom. 3. ) N. N. ima 10 ha zemlje in daje od tega polovico v zakup. Najsi je predložil prijavo o pravem času, najsi je njegov dopolnilni davek manjši od 5000 Din in najsi ima nad 5 rodbinskih članov, se mu vendarle davek ne more znižati, ker ne obdeluje sam svojega posestva. 4. ) N. N. ima ženo in 6 otrok. En sin dela v Ameriki, dva sta trgovinska pomočnika. Dopolnilni davek na osnovi v 15. razpredelku davčnega razporeda bi znašal 4800 Din. Ker je en sin stalno odsoten, druga dva pa sta v službenem razmerju, se mu pravica do znižbe‘davka ne more priznati, najsi je predložil prijavo o pravem času; zakaj po tem zakonu se ti trije sinovi ne smatrajo za rodbinske člane. Potemtakem! šteje njegova rodbina skupaj 5 članov; davčnim zavezancem, ki nimajo nad 5 rodbinskih članov, pa ne gre pravica do znižbe davka. 5. ) Hišna zadruga N. ima 36 članov ter se bavi obrtoma s svinjerejo. Najsi dopolnilni davek te zadrugo ni večji od 5000 Din in najsi se bavijo vsi člani s kmetijstvom, se zadrugi vendarle ne more priznati pravica do znižbe davka, ker se bavi kot celota s poslom, ki je zavezan pridobnini. 6. ) Hišna zadruga N. ima 36 članov, član Jovan se bavi s kmetijstvom kakor ostali člani; razen tega ima kovačnico, ki jo izključno njegova lastnina. Ima ženo in 4 otroke. Brat Nikola ima ženo in 3 otroke ter je nameščen kot občinski blagajnik. Vsi ostali člani zadruge se bavijo izključno s kmetijstvom. Dopolnilni davek te zadruge znaša po 16. stolpcu 4500 Din. Ker 11 članov te zadruge, t. j. Jovana, Nikole, njiju žen in otrok, po tem zakonu ni smatrati za člane hišne zadruge, šteje na ta način zadruga po tem zakonu 25 članov ter ima pravico do znižbe dopolnilnega davka za 20 članov, in sicer za vsakega z 0-50 %, t. j. za skupaj 10 %, kar znaša 450 Din. 7. ) N. N. ima skupaj z X. Y. 10 ha zemlje. Doj>oI-nilni davek na to posestvo je določen s 4000 Din; N. N. ima ženo in 3 otroke, X. Y. pa ima ženo in 4 otroke. Torej je skupaj 11 rodbinskih članov. Ker se je predložila prijava o pravem času, so zniža dopolnilni davek za 6 članov po 0-50 %, t. j. za 3 %, kar znaša 120 Din. 8. ) N. N. ima skupaj z X. Y. 10 ha zemlje. Dopolnilni davek za to posestvo jo določen s 4000 Din. Razen tega ima N. N. sam zase 8 ha zemlje in za to njegovo posestvo je določen dopolnilni davek s 3600 Din. Ker ima N. N. ženo in 6 otrok, se njegov dopolnilni davek na teh 8 ha ne more znižati, zakaj dopolnilni davek se mu znižuje na posestvo, ki ga ima skupaj z X. Y. Za vse one osebe, zaradi katerih je dopolnilni davek znižan, bodisi ker se smatrajo za rodbinsko člane davčnega zavezanca, bodisi ker so same nosilci davčne obveznosti, se dopolnilni davek na drugem kraju ne more znižati niti kot rodbinskim članom niti kot samostalnim davčnim zavezancem. Ko davčne uprave znižujejo dopolnilni davek, morajo paziti, da se ne zniža davek onemu, ki mu ne gre pravica do tega, in da se sme znižati dopolnilni davek med letom samo enkrat in samo na enem kraju. Zaradi lažjega izvajanja te odredbe naj vpošte-va-jo uprave to-le: 1-) Davčnim zavezancem, ki imajo posestva v območju raznih uprav,*gre pravica do znižbe davka samo v oni upravi, kjer stalno žive. Ce ne žive take osebe v območju uprav, kjer so posestva, se zniža davek samo v območju one uprave, kjer je večji katastrski čisti dohodek. 2.) Članom hišne zadruge, ki imajo svoje posebno posestvo, ne gre pravica do znižbe dopolnil-nega davka za njih posebno posestvo. 8.) Osebam, ki imajo razen svojega posebnega Posestva v skupni posesti s kom drugim drugo posestvo, ne gre pravica do znižbe dopolnilnega davka za njih posebno posestvo. Ce pa bi se dopolnilni davek na skupno posestvo oseb, navedenih pod 2.) in 3.), ne mogel znižati iz kakršnegakoli razloga, se sme znižati dopolnilni davek na posebno posestvo takih oseb. če izpolnjujejo vse zakonske pogoje. Vsota, za katero se mora dopolnilni davek znižati, se vpiše v 16. stolpec davčnega razporeda tako, da se vpiše v zgornji del tega stolpca dopol-oilni davek brez znižbe, podenj pa vsota, za katero se mora ta davek znižati. Spodnja vsota se odšteje °d zgornje in razlika se vpiše v spodnji del tega stolpca. V Beogradu, dne 3. julija 1929.; št. 64.780. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. 318. Popravek razpisa C. br. 17.484/25 o uvažanju življenskih potrebščin, ki se morajo kemijski preskušati.* Na podstavi člena 28. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta glede uporabljanja razpisa C. br. 17.484 z dne 13ega aprila 1925.,** odrejam, da je izvršiti v tem razpisu naslednje popravke: V drugem odstavku se mora namesto: «0-2 do 0'35o/oo, t. j. 200 do 350 miligramov na 100 gramov» glasiti: «0-2 do 0-35 0/oo, t. j. 200 do 350 miligramov mi 1000 gramov». V četrtem odstavku se mora namesto: «O^o^oo (350 miligramov na 100 gramov)» glasiti: «od 0-35 °/uo (350 miligramov na 1000 gramov)». V šestem odstavku se mora namesto: «od do-v°ljenega maksimuma (350 miligramov na 100 gramov)» glasiti: «od dovoljenega maksimuma (350 miligramov na 1000 gramov). VBeogradu, dne 10. julija 1929.; C. br. 29.378. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. 319. / Odločba o nagradah častnikom za pregledovanje orožja, streliva in razpočnih tvarin na carinarnicah.*** Ka sproženo vprašanje, kaj pripada častniku, ki Sa odredi pristojna komanda - naprava za pregled 0r°žja, streliva in raznih razpočnih tvarin, ki pri-fPejo k carinarnici iz inozemstva za privatne firme, m po prejeti odobritvi ministrstva za vojsko in mor-^arnico, katere stroške morajo trpeti dotične firme, 36 odredil gospod minister za vojsko in mornarnico jm podstavi člena 24. pravilnika A. B. br. 837 z dne 25. avgusta 1920., členov 1. in 6. zakona o povračilu °dškodnin za selitev in službeno potovanje («Službeni vojni list» str. 2167 za leto 1926.), člena 5. pravilnika za izvrševanje tega zakona («Službeni vojni Ust» št. 1 za leto 1927.) in člena 291. zakona o ustroju v°jske in mornarnice: Uvoznik mora plačati častniku, ki je izvršil pregled, iu sicer: popolno zakonsko dnevnico, če je Prebil na tem poslu nad 12 ur, a polovico zakonske dnevnice, če je prebil na poslu manj kot 12 ur. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1929., št. 163/LXV1I. Uradni list z dne 8. maja 1925., št. 153/42. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. julija 1929.. št. 160. Za strokovno izobrazbo in nevarnost za življenje, ki ji utegne biti izpostavljen častnik, ko pregleduje raznosila in razne razpočne zmesi, mu gre tudi dodatek po členu 291. zakona o ustroju vojske in mornarnice do sto (100) dinarjev po carinski uvozni deklaraciji, ne glede na čin. Poleg dnevnice in dodatka gredo častniku še potni in vozni stroški v dejanski izplačani vsoti od službenega kraja do kraja, kjer je izvršil pregled, in nazaj. Ko vloži uvoznik prošnjo, da bi se mu izdalo dovolilo za uvoz orožja, streliva in raznesi! pri carinarnicah v Beogradu in Zemunu, mora deponirati pri artiljerijsko-tehničnem oddelku tega ministrstva denar za izplačilo dnevnice in dodatka častniku, ki se odredi za pregled. Pri ostalih komandah in napravah se deponira denar takrat, ko se dovolilo izroči uvozniku. Ko izvrši odrejeni častnik pregled po izdanem dovolilu, predloži o tem poročilo komandi-napravi, ki ga je odredila, in takrat se mu izplačata deponirana dnevnica in dodatek. Iz ministrstva za vojsko in mornarnico v Beogradu, dne 20. junija 1929.; A. T. br. 8791. 320. Dopolnitvi v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.* Z odločbo M. S. br. 7431/29 z dne 3. julija 1929. sta se učinili po soglasnosti gospoda predsednika ministrskega sveta dopolnitvi v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav F. O. br. 7345/26 z dne 1. novembra 1926.,** in sicer: V členu 84. omenjenega pravilnika je treba dodati za besedami: pomočnik ministra za promet pod zaporedno številko 1. besede: , generalni inspektor celokupnega prometa. V istem členu je treba postaviti med zaporednima številkama 5. in 6. novo zaporedno številko 5. a: strokovni referenti ministra za promet 500 Din. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 16. julija 1929.; št. 15.265. 321. Pojasnilo glede oprostitve zadužbinskih imovin od plačevanja davka.*** Oddelek za zadužbine (milodarne ustanove) obvešča uprave vseh zadužbin zaradi nadaljnjega ravnanja, da je izdala generalna direkcija davkov ministrstva za finance pod št. 48.513 z dne 14. junija 1929. na njegovo zaprosilo z dne 13. maja 1929., Z. br. 1733, to-le pojasnilo: Zadužbinske imovine, ki služijo kulturnim, humanitarnim in prosvetnim namenom, brez namena zaslužka, niso vedno oproščene davka. Oproščene so davka samo, če služijo neposredno tem namenom. Kolikor torej imovine ne služijo neposredno omenjenim namenom, morajo plačevati davek in zanje se mora predložiti davčna prijava. Iz zadužbinskega oddelka ministrstva za prosveto v Beogradu. Razglasi osrednje vlade. Listi in časopisa, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.* Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 19.780 z dne 10. julija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanske liste «II Seccolo», «La Sera» in «II Popolo di Brescia», ki izhajajo v Milanu, ker pišejo zoper našo državo. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. julija 1929., št. 167/LXIX. ** Uradni list z dne 11. decembra 1926.. št. 436/ /113. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. julija 1929., št. 160. t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. julija 1929., št. 165. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B br. 20.107 z dne 10. julija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej ukrajinski časopis «Buleten», ki izhaja v ukrajinskem jeziku v piše zoper našo državo. * Z odlokom ministrstva za notranje posle J. P br. 19.783 z dne 9. julija 1929. je prepovedano, uvažati v v našo državo in razširjati v njej ukrajinski časopis «Buleten», pi izhaja v ukrajinskem jeziku v Berlinu in zastopa Mojo samostalne ukrajinske države. Natečaj za štiri šefe-zdravnike in za upravnika bolnice.* Na podstavi odloka gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje se razpisuje s tem natečaj za popolnitev naslednjih mest: 1. ) za šefa notranjega oddelka državne bolnice v Mostaru; 2. ) za šefa notranjega oddelka državne bolnice v Tuzli; 3. ) za šefa ginekološko - porodniškega oddelka državne bolnice v Novem Sadu; 4. ) za šefa kirurškega oddelka bolnice v Plevlju; 5. ) za upravnika bolnice v Kragujevcu. Kandidati za ta mesta morajo poslati prošnje najkesneje do dne 3 0. avgusta 192 9. sanitetnemu oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Poleg dokumentov po uradniškem zakonu morajo predložiti kandidati potrdilo o specialnosti za stroko. za katero konkurirajo. Iz pisarne sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu, ilne 15. julija 1929. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. julija 1929., št. 167. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. O. br. 2095. 1340 Razglas. Na podstavi § 12. akcijskega regulativa in pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928.. br. 9890/11. odobrujem izpre-membe §§ 1.,. 4. in 5. pravil za delniško družbo «Petovio», usnjarsko industrijo, d. d. v Ljubljani, po sklepu VH1. rednega občnega zbora delničarjev z dne 29. aprila 1929. Izprememba § 1. pravil se nanaša na prenos družbenega sedeža iz Ljubljane na Breg pri Ptuju, § 4. na objavljanje družbenih razglasov v uradnem listu na družbenem sedežu, § 5. pa na znižbo delniške glavnice od 2,000.000 Din za 500.000 Din na 1.500.000 Din, razdeljenih na 15.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na imetnika. V Ljubljani, dne 7. julija 1929. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. O. br. 1581/3. 1332 Razglas. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1929., VI. št. 4728/28, potrjujem izpremembo § 2. pravil za Splošno maloželezniško d. d. po sklepu občnega zbora z dne 15. julija 1927. Izprememba se nanaša na prenos družbenega sedeža iz Zagreba v Ljubljano. V Ljubljani, dne 12. julija 1929. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. U. br. 9062/HI. Razpast društva. «Bralno društvo v Moravčah» je razpuščeno, ker že več let ne deluje, ker nima no članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 19. julija 1929. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Ad L. br. 94/5. L. št. 498. Izkaz za leto 1928. o zdravstveno-stati- stičnih razmerah v ljubljanski oblasti. Število prebivalcev . Število porok . . . Število rejencev . . Nezakonski rojenih . Mrtvorojenih . . . Število umrlih . . .................... 537.019 .......................4.157 ......................15.846 .......................1.183 ........................ 311 .......................9.035 Umrli so po starosti: do 5 let.......................................2.468 od 5 do 15 let..................................332 od 15 do 30 let..................................875 od 30 do 50 let..................................946 od 50 do 70 let................................1.949 nad 70 let.......................................2.465 Vzroki smrti: priro jena živi jenska slabost.................344 tuberkuloza..................................1.294 pljučnica......................................744 difterija...................................... 66 dušljivi kašelj................................ 85 koze (osepnice)................................. 1 škrlatinka..................................... 61 ošpice......................................... 39 trebušni tifuz................................ 15 griža..........................................126 kolera infantum................................145 kolera nostras................................. 14 otročniška vročica............................ 40 bolezni na ranah...............................115 druge infekcijske bolezni ..................... 70 prenosne živalske bolezni...................... 1 kap............................................422 srčna napaka...................................568 nove tvorbe zločestega značaja (Carcinom, Sarkomete).................................332 ostali naravni vzroki smrti................4.180 Slučajne smrtne nezgode. Umrlo je 225 oseb, in sicer: ponesrečilo se jih je zaradi različnih poškodb (po padcu, udarcih, vozilih, zmečkanih, zasutih, pohojenih, zlomljenih itd.) . . 75 utonilo jih je................................ 65 vlaki so povozili............................. 10 za opeklinami jih je umrlo.................... 17 strela je ubila................................ 5 po nesreči so bile ustreljene.................. 4 zmrznilo je.................................... 5 po nesreči se jih je zadušilo.............. 11 električni tok je ubil......................... 2 v rudniku sta se ponesrečili............... 2 zaradi avtomobilne ali motorne nesreče so umrle...................................... 4 po nesreči so bile ubite....................... 4 po nesreči jih je bilo zastrupljenih .... 5 po nesreči so bile zabodene.................... 4 zašla je in se ponesrečila v podzemski jami 1 zgorela je pri požaru.......................... 1 zaradi kačjega pika je umrla................... 1 izkrvavelo jih je na porodu.................... 5 mrtva je bila najdena.......................... 1 brez navedbe načina so se ponesrečile . . 3 Samomor je izvršilo 110 oseb, in sicer: obesilo se jih je............................. 44 zastrupilo se jih je (z lizolom, raznimi kislinami, plinom).............................. 20 utopilo se jih je............................. 11 skočile so pod vlak............................ 3 ubila se je.................................... 1 ustrelilo se jih je........................... 24 prerezala si je vrat........................... 1 neznanih načinov samomora je bilo ... 6 Umorjenih in ubitih je bilo 38 oseb, in sicer: umorjeni sta bili . . . . ubitih je bilo............. ustreljenih je bilo . . . . zabodenih v tepežu je bilo . zaklane so bile............ v brezdno pahnjena je bila dete je bilo umorjeno . . . 2 12 12 3 1 1 V Ljubljani, dne 13. julija 1929. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. julija 1929. Srez Ostalih Nanovo obolelih irS Umrlih Ostalih I v oskrbi 1 1 — Skup Brežice ina tilu 1 znih boleini. 1 1 . 2 Kočevje 1 ■ , i Krško 1 i Ljubljana, mesto . 5 5 Radovljica .... 1 . 1 Skupaj . 8 2 i • 9 Griža. — Kamnik | Dysenteria. 1 1 • 1 • Skrla Črnomelj tinka. 3 — Scarlatiua. 3 Kamnik 9 2 • i 10 Kočevje 6 5 1 Kranj 12 6 6 Krško 6 2 4 Laško 3 1 i 3 Litija 6 6 Ljubljana, srez . . 6 , 2 4 Ljubljana, mesto . • 4 3 1 6 Logatec 1 1 Novo mesto . . . 2 2 Radovljica .... 3 . i 2 Skupaj . 55 12 17 2 48 Ošpice. - Laško I 4 Morbilli. 3 7 Ljubljana, mesto . 1 1 . Novo mesto . . . 20 20 • . 1 Skupaj . 25 3 21 • 7 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 1 1 Kranj 2 , 1 i Krško 1 1 2 Laško 1 , 1 Ljubljana, srez . . 2 . , 2 Ljubljana, mesto . 1 4 1 4 ' Radovljica .... 2 . 2 Skupaj . 8 7 4 11 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro- spinalis epidemica. Brežice | . | 1 j i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Radovljica .... 43 • . 43 Šen. — Erysipelas. j Kranj 1 | . 1 1 i j Krško . 1 1 . , \ Ljubljana, srez . . 1 , 1 Radovljica .... 1 . . i . . Skupaj . 4 • 1 2 . 2 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Kamnik 1 i Kranj i , , , i Krško i . 1 . . Skupaj . 2 1 1 i i Vnetje hrbteničnega moiga. — Polyomyelitis acuta. 1 Logatec 1 . 1' 1 > . V Ljubljani, dne 15. julija 1929. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. št. 26/29. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 8. do dne 14. julija 1929. Srez Ostalih Na novo obolelih \ Ozdra- velih & •E £ D Ostalih v oskrbi Vnetje priuiesne slinavko. — Parotitis epidemica. Konjice 2 # 2 Murska Sobota . . 2 1 3 Ptuj 24 19 21 22 Skupaj . 28 20 21 1 . 27 1 Srez Ostalih Na novo 1 obolelih ! Ozdra- velih Umrlih Ostalih j v oskrbi Skupina tifuinih bolesni. Celje 5 2 1 6 Celje, mesto . . . 1 1 Dolnja Lendava. . 3 * 3 Gornji grad . . . 1 1 Konjice 2 2 Ljutomer 1 1 Maribor, levi breg . 1 1 Murska Sobota . 1 i Prelog 1 i Prevalje i 1 Ptuj i 1 Ptuj, mesto . . . i 1 Slovenjgradec. . . i 1 Šmarje prt Jelšah . 2 i 1 Skupaj . 21 3 4 20 Griža. — Dysenteria. Prelog 1 . 1 • . Škrlatinka. — Searlatina. Celje 12 1 13 Celje, mesto . . . 5 , 1 4 Dolnja Lendava. . 3 3 Gornji grad . . . 6 2 6 2 Ljutomer 1 . 1 Maribor, desni breg 3 , 3 Maribor, levi breg . 1 , 1 Maribor, mesto . . 5 2 i 2 Murska Sobota . . 4 4 Prevalje 1 , 1 Ptuj , 2 i 1 Slovenjgradec. . . 3 3 2 4 Skupaj . 44 8 11 2 39 Ošpice. — Morbilli. Celje 32 5 14 23 Ljutomer 1 1 1 1 Murska Sobota . . 1 . 1 Prevalje 10 10 Skupaj . 34 16 15 35 Davica. — Diphteria et Cronp. Celje 1 2 1 2 Ljutomer .... 1 * k 1 Maribor, desni breg i , , 1 1 Maribor, mesto . . 1 1 Prevalje i 1 Ptuj i i Slovenjgradec. . . 2 . 2 . Šmarje pri Jelšah . 2 i . 3 Skupaj . 7 6 4 2 7 Sen. — Erysipelas. Čakovec 1 1 Maribor, desni breg 1 1 i i Murska Sobota . . 1 # 1 Prelog 1 1 1 . 1 Skupaj . j 4 j 2 ! 2 1 3 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Maribor, levi breg . , i 1 Prelog j . i . i Ptuj 1 1 . 1 • i Skupaj . 1 2 ■ • 2 i Vranični prisad. — Anthrax. Čakovec I j 1 • i Maribor, desni breg | 3 . . 3 Skupaj . 3 1 . 1 4 V Mariboru, dne 19. julija 1929. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 591/29. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 22. julija 1929. Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec 1 dvorec), Čakovec, okolica (Mihovljan 3 dvorci), Sv. Juraj na Bregu (Lopatinec 1 dvorec), Podturen (Podturen 1 dvorec). Konjice: Konjice, okolica (Breg 1 dvorec), Loče (Breg 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (De-kanovec in Novakovec po 1 dvorec), Goričan (Goričan 6 dvorcev), Mala Subotica (Držimurec in Mala Subotica po 1 dvorec). Ptuj: Sv. Trojica v Halozah (Gorca 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj. Maribor, levi breg: Jarenina (Jarenina 1 dvorec), Lajteršberg (Počehova 1 dvorec), Vukovski dol (Vukovski dol 2 dvorca). Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 9 dvorcev). Gornji grad: Mozirje, trg (Mozirje 1 dvorec). Ljutomer; Branoslavci (Branoslavci 2 dvorca), Ključarovci (Ključarovci 3 dvorci), Ljutomer (Ljutomer 2 dvorca), Lukavci (Lukavci 4 dvorci). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 4 dvorci), Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Orehova vas (Orehova vas 1 dvorec), Ruše (Ruše 2 dvorca). Maribor, levi breg: Kamnica (Kamnica 1 dvorec), Plač (Podigradec 2 dvorca). Prelog: Dra-škovec (Oporovec 2 dvorca), Goričan (Goričan 1 dvorec), Sv. Juraj na Trnju (Sv. Juraj na Trnju in Dolenji Pustakovec po 1 dvorec). Ptuj: Hermanci (Ilovci 1 dvorec), Trgovič (Trgovič 2 dvorca), Zamu-sani (Zamušani 1 dvorec). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 5 dvorcev), Šoštanj, okolica (Družmirje 1 dvorec). Velenje (Prelog 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Šmarje pri Jelšah 1 dvorec). Svinjska rdečica. Čakovec: Vratišinec (Vratišinec 1 dvorec). Dolnja Lendava; Dobrovnik (Dobrovnik 4 dvorci), Lipa (Lipa 5 dvorcev). Ljutomer: Bučečovci (Bučečovci 3 dvorci). Maribor, levi breg: Zekarci (Žekarci 1 dvo-tec). Murska Sobota: Nuskava (Nuskava 1 dvorec). Prelog: Kotoriba (Kotoriba 1 dvorec). Ptuj: Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Breznica 2 dvorca), Zamušani (Tibolci 5 dvorcev). Šmarje pri Jelšah: Donačka gora (Tlake 2 dvorca), Ponikva ob južni železnici (Okrog 2 dvorca in Ponikva 4 dvorci), Slivnica pri Celju (Voglajna 2 dvorca). Sv. Vid pri Grobelnem (Rakovec 1 dvorec), Šmarje, okolica (Močle, Seno-' ica in Orehek po 1 dvorec), Tinsko (Spodnje Tinsko 1 dvorec). Cebelua gniloba. Dolnja Lendava: Lipa (Lipa 1 dvorec). V Mariboru, dne 22. julija 1929. Za. velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi sodišč in sodnOi oblaste?. Preds. 478—4/29—2. 3—1 Razpis. Odda se mesto pisarniškega urad-n i k a pri okrožnem sodišču v Celju in vsako (lrugo inosto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraz-nilo pri kateremkoli sodišču med razpisom ali za-radi njega. Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in °premljene prošnje naj se vlože po službeni poti ^ajkesneje do dne 10. avgusta 1 929. PO podpisanem predsedništvu. V proračunskem letu 1929./1930. je sprejemanje ttovih uradnikov in civilnih uslužbencev — razen če se vrnejo iz pokoja v državno službo — ustavljeno, (člen 76. finančnega zakona za leto 1929./1930., od-Oosno člen 347. finančnega zakona za leto 1928./ /1929.) Od te omejitve so izvzeti izprašani podčastniki s Pravicami po členu 73. zakona o ustroju vojske, ki so še v aktivni vojaški (orožniški) službi, o čemer laj prilože prošnjam potrdilo nadrejenega vojaškega ah orožniškega oblastva z navedbo, kdaj so dosegli v vojaški ali orožniški službi podčastniški čin. Upokojenec se ne sme sprejeti v državno službo, je dovršil 60. leto starosti. (Člen 76. finančnega zakona za leto 1929./1930., odnosno člen 333. finanč-ftega zakona za leto 1928./1929.). Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo med Razpisom ali po premestitvi, naj navedejo prosilci lzrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 19. julija 1929. Dreds. 379—4/29—1. 3—1 Razpis. Odda se po eno mesto pisarniškega gradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru *n pri okrajnem sodišču v P t u j u kakor tudi vsako rugo tako mesto, ki bi se izpraznilo med konkur-zom ali zaradi njega. . Upoštevajo se le prosilci, ki imajo 1. pisarniški •zpit za službo v sodni pisarni. Svojeročno spisane in pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 2 3. avgusta 19 2 9. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 19. julija 1929. Preds. 504/4/29—1. 3—1 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto' pisarniškega uradnika; obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki se izpraznijo med konkurzom ali zaradi njega. Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 18. avgusta 192 9. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 19. julija 1929. S 3/29—81. 1315 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Ahačič Anton, trgovec v Tržiču. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 6. avgusta 1929. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 12. julija 1929. Cg la 141/28—4. 1331 Oklic. Turek Miha, posestnik v Tanči gori št. 52, je vložil po drju. Malneriču Ignaciju, odvetniku v Črnomlju, zoper Kocjana Albina, posestnika v Dragatušu št. 8, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 17.500 Din. Prvi narok bo dne 21. avgusta 1 92 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58. Ker je bivališče Kocjana Albina neznano, se mu postavlja za skrbnika Štefanič Franc, krčmar v Dragatušu. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a, dne 17. julija 1929. C 182/29—L 1305 Oklic. Treiber Janoš, posestnik v Dolgi vasi št. 29, zastopan po drju. Strasserju Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Treiberja Franca, posestnika v Dolgi vasi št. 5, Hermanovo Rozalijo, rojeno Treiberjevo, Treiberja Mihaela in Treiberja Josipa, poslednje tri v Ameriki, tožbo zaradi razrušitve skupnosti. Ustna sporna razprava se je določila na dan 21. avgusta 192 9. ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi št. 21. Ker je sedanje bivališče tožencev Hermanove Rozalije, Treiberja Mihaela in Treiberja Josipa neznano, se jim postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 6. julija 1929. T V 34/29—1. 1330 3—2 Amortizacija menice. Na prošnjo Schescherka Emila, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici, se uvaja postopanje za amortizacijo baje izgubljene menice golice za 1,000.000 Din s podpisoma Schescherka Emila kot akceptanta in Zadruge za izvoz jajc v Št. Juriju ob južni železnici kot žiranta, ki ju zastopata Sche-scherko Emil in Weber Leopold. Imetnik te menice se pozivlje, naj jo v 4 5 d n e h od dne 10. julija 1929. predloži temu sodišču, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je menica amortizirana in da nima moči. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek L, dne 10. julija 1929. Nc I 95/29—3. 1326 Amortizacija. Na prošnjo Goričana Alojzija, žagarja v Markačici, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. z n. z., št. 1916 z vlogo 1016 Din 66 p, ki jo je prosilec baje izgubil. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice všestihmesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek L, dne 8. julija 1929. E 115/29—6. 1287 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Miklavž, vi. št. 39 in 95 (hiša z gospodarskimi poslopji, zemljišči v izmeri 87.690 m» in priteklinami). Cenilna vrednost po odbitku služnosti stanovanja in stvarnega bremena preužitka, ki ga je prevzeti v zaračun na naj višji ponudek: 42.296 Din; najmanjši ponudek: 28.197 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II., dne 12. junija 1929. E 275/27—36. * 1299 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 192 9. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sušice, vi. št. 132 in 365, in zemljiška knjiga Drenovec, vi. št. 305 (stavbišče [sedaj njiva], vinograd [sedaj deloma njiva], gozd in njiva, vinograd, stavbišče s hišo št. 113 in travnik). Cenilna vrednost: 14.626 Din 25 p; najmanjši ponudek: 9751 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 9. julija 1929. E 456/29—7. H86 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistričica, vi. št. 44 in 63 (hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami). Cenilna vrednost: 37.225 Din; vrednost priteklin: 130 Din; najmanjši ponudek: 24.817 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti | ri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 19. junija 1929. E 509/29—8. 1247 Dražbeni oklic. Dne 19. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trzin, vi. št. 579 (hiša št. 22 v Trzinu z eno parcelo). Cenilna vrednost: 16.005 Din; najmanjši ponudek: 8167 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 19. junija 1929. E 334/29—6 in E 229/29—8. 1282 Dražbeui oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 16. avgusta 1929. dražba nastopnih nepremičnin: 1. ) ob desetih: zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 122, cenilna vrednost 39.687 Din, najmanjši ponudek 26.458 Din. vadij 3970 Din; in 2. ) ob enajstih: zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 91. in zemljiška knjiga Suhor, polovice vi. št. 304, cenilna vrednost 9588 Din 4 p, najmanjši ponudek 6392 Din, vadij 958 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 7. julija 1929. < E 500/29—16. 798 Dražbeni oklic. Dne 2 9. avgusta 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kolovrat, vi. št. 36. Cenilna vrednost: 63.154 Din 90 p; vrednost pri-teklin: 1845 Din 10 p; najmanjši ponudek: 43.334 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. o Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 20. aprila 1929. E 80/29—14. 1006 Dražbeni oklic. Dne 7. avgusta 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vodice, vi. št. 178. Cenilna vrednost: 7071 Dih; najmanjši ponudek: 4714 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 19. maja 1929. E 194 in 195/29. 1354 Dražbeni oklic. Dne 17. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga iSlaptinci, vi. št. 221 in 249. Cenilna vrednost: 11.777 Din 50 p; vrednost pri-teklin: 2025 Din; najmanjši ponudek: 7852 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek L, dne 16. julija 1929. E IV 886/29-45. 862 Dražbeni oklic. Dne 16. avgusta 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Šomat, vi. št. 80 (hiša, gospodarsko poslopje in 4 zemljiške parcele). Cenilna vrednost: 12.946 Din; najmanjši ponudek: 8631 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroklu pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 6. maja 1929. E 9929/28—20. 1140 Dražbeni oklic. Dne 2 3. avgusta 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Pekre, vi. št. 37. Cenilna vrednost: 1,174.979 Din 20 p; vrednost priteklin: 87.520 Din; najmanjši ponudek: 841.667 Din 34 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 28. maja 1929. E IV 1177/29—8. 1078 Dražbeni oklic. Dne 2 3. avgusta 192 9. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vurmat, vi. št. 31. Cenilna vrednost: 236.664 Din; vrednost priteklin: 420 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 157.776 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 7. junija 1929. E 140/29—9. 1176 Dražbeni oklic. Dne 2 0. avgusta 1 929. ob trinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiški knjigi: Radoviča, vi. št. 584, in Slamna vas, vi. št. 274. Cenilna vrednost: 10.800 Din; najmanjši ponudek: 7200 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 18. junija 1929. E 342/29-8. 1251 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: (polovice hiše št. 32 z gospodarskim poslopjem, njiv in travnika) zemljiška knjiga Peskovci, 1/8 vi. št. 23 in tjta vi. št. 76. Cenilna vrednost: 8856 Din 32 p; vrednost priteklin: 1750 Din; najmanjši ponudek: 5810 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jie ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 25. junija 1929. E 140/29—9. 1289 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičninskih deležev: do hiše št. 77, njiv, travnikov in gozdov, zemljiška knjiga Vaneča, osminke vi. št. 70 in četrtinke vi. št, 71, 100 in 180. Skupna cenilna vrednost: 30.479 Din 37 p; vrednost priteklin: 1899 Din 50 p; najmanjši ponudek: 21.580 Din 76 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri i sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati i glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 2. julija 1929. E 263/29—7. 1288 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičninskih deležev: do hiše št. 5, njiv, travnikov itd., zemljiška knjiga Kustanovci, devetinke vi. št. 15 in 161. Cenilna vrednost: 1975 Din 74 p; najmanjši ponudek: 1316 Din 55 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 3. julija 1929. E 480/29. 1355 Dražbeni oklic. Dne 19. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podturn, vi. ,št. 215, 216 in 285. Cenilna vrednost: 22.045 Din 50 p; najmanjši ponudek: 14.697 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, cine 6. julija 1929. E 687/28—45. 1290 Dražbeni oklic. Dne 2 7. avgusta 1 929. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, vi. št. 317 (parni mlin s stiskalnico za olje, gospodarsko poslopje, konjski hlev, 2 pašnika, travnik in vrt). Cenilna vrednost: 189.682 Din 30 p; vrednost priteklin: 66.336 Din; najmanjši ponudek: 94.841 Din 15 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri 'dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, dne 25. junija 1929. E 690/28—16. 850 Dražbeni oklic. Dne 2 7. avgusta 1 929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, vi. št. 133. Cenilna vrednost: 15.267 Din 30 p; najmanjši ponudek: 5681 Din 94 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, dne 25. junija 1929. E 159/29—6. 1343 Sklep. Prisilna dražba nepremičnin vi. št. 99, katastrska občina Podgorje, in vi. št. 27. 6 in 209, katastrska občina Zabukovje, dovoljena s sklepom E 159/29-2, se po § 200., št. 3, izvršilnega reda ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 16. julija 1929. E 190/29—10. 1292 Dražbeni oklic. Dno 3 0. avgusta 1929. ob desetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Senovo, vi. št. 111 in 136, in zemljiška knjiga Mali kamen, vi. št. 126 in 155. Cenilna vrednost: 5269 Din 50 p; vrednost prite-klin: 50 Din; najmanjši ponudek: 3513 Din. Pravice, ki ne bi pripuščate dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 15. julija 1929. E 206/29—3. 1293 Dražbeni oklic. Dne 3 0. avgusta 192 9. ob pol enajstih bo Pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šedun, vi. št. 71 in 74. Cenilna vrednost: 10.897 Din 50 p; najmanjši Ponudek; 7265 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gtede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 15. julija 1929. E 168/29—6. 1258 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1 929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin; zemljiška knjiga Kalše, vi. št. 23 (hišno in gospodarsko poslopje in zemljiške parcele). Cenilna vrednost: 21.055 Din 10 p; najmanjši po-nudok; 14.036 Din 74 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dno 12. maja 1929. E 69/29—12. 1356 Dražbeni oklic. Dne 2 8. avgusta 1 929. ob devetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Sv. Ema, polovice vi. št. 5. Cenilna vrednost: 3382 Din 70 p; vrednost pri-leklin; 447 Din 50 p; najmanjši ponudek: 2255 Din 14 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je n&bit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II., dne 12. julija 1929. E 241/29. 1252 Dražbeni oklic. Dne 2 0. avgusta 1929. ob desetih bo pri Podpisanem sodišču v sohi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lokavica, vi. št. 146. Cenilna vrednost: 30.972 Din 50 p; vrednost pri-toklin: 1210 Din; najmanjši ponudek: 20.650 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II., dne 14. junija 1929. E 107/29—16. 1283 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica, vi. št. 21 in 371. Cenilna vrednost: 67.018 Din 40 p; vrednost pri-teklin: 6692 Din; najmanjši ponudek: 44.678 Din 94 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 11. julija 1929. E 159/29—8. 1284 Dražbeni oklic. Dne 2 8. avgusta 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selo-Mirna, vi. št. 125, 166 in 226. Cenilna vrednost: 5126 Din 80 p; vrednost prite-klin: 52 Din; najmanjši ponudek: 3417 Din 86 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, dno 11. julija 1929. E 49/29—17. 1294 Dražbeni oklic. Dne 19. a v s t a 19 2 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dob, vi. št. 26. Cenilna vrednost: 53.397 Din 50 p; vrednost pri-teklin; 1933 Din 50 p; najmanjši ponudek; 26.698 Din 75 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 24. junija 1929. E 302/29. 1190 Dražbeni oklic. Dne 2 3. avgusta 1929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Podvrh, vi. št. 43 (hiša, gospodarsko poslopje in zemljišča): Cenilna vrednost: 197.484 Din; vrednost prite-klin: 27.060 Din; najmanjši ponudek: 131.656 Din. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 21. junija 1929. E 115/29—9. 1295 Dražbeni oklic. Dno 2 9. julija 1929. ob desetih bo na licu mesta v Srednji vasi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babna gora, vi. št. 299. Cenilna vrednost: 4921 Din 25 p; najmanjši ponudek: 3281 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II., dno 17. junija 1929. E 119/29—10. 1296 Dražbeni oklic. Dne 2 9. julija 1929. ob desetih bo na licu mesta v Srednji vasi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polhov gradeč, vi. št. 127, 128 in 212, in zemljiška knjiga Babna gora, vi. št. 263 (hiša z gospodarskimi poslopji, 5 njiv, 1 travnik in 3 gozdi). Cenilna vrednost: 61.188 Din 30 p; najmanjši ponudek: 40.793 Din. Priteklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri) dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II., dne 17. junija 1929. 1298 Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme; 553. Sedež podružnice: Celje. Sedež glavne podružnice: Zagreb. Sedež glavne družbe: mesto Elizabeth, država New Jersey. Besedilo firme: slovenski; Singer šivalni stroji, d. d.; hrvatski: Singer šivaći strojevi, d. d.; angleški: Singer Sewing Machine Company. Obratni predmet: prodajanje šivalnih strojev, delov šivalnih strojev, priteklin, vzorcev itd., vseh drugih dotičnih predmetov, izdelanih v tvornici: Singer Manufacturing Company of New Jersey, kakor tudi posli, ki so v zvezi s tem. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Družbena oblika: delniška družba, ustanovljena na podstavi pravil ddo. New York z dne 12. novembra 1904. in odobritve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 22. marca 1929., VI. št. 1323. Delniška glavnica znaša 1,000.000 ameriških dolarjev ter je razdeljena na 10.000 delnic po 100 dolarjev, ki se glase na imetnika. — Imovina, vložena v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, reprezentira vrednost 17,040.000 Din. Firma: Singer šivalni stroji, d. d., podružnica v Celju, je pravna naslednica firme; Društvo za prodaju Singerovih šivaćih strojeva Bourne & Co., podružnica v Celju, ter prevzame vsa njena aktiva in pasiva. Glavni (generalni) zastopnik podružnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je Inglessis A. Ernest v Zagrebu, ki je pooblaščen, zastopati podružnico in podpisovati njeno firmo tako, da postavlja svoj podpis pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo. Družba objavlja svoje oglase po enkrat v uradnem listu «Narodnih Novinah» v Zagrebu. Glavno družbo v New Jerseyu zastopajo vsi člani ravnateljstva kolektivno. Celje, dno 3. julija 1929. (Firm. 202/29 — Rg B II 59/1.) 554. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Prometna bančna družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: bančno in komisijsko poslovanje z izključitvijo sprejemanja hranilnih vlog in trgovanja z devizami in valutami. Družbena pogodba z dne 11. junija 1929. Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodja: Kočevar Ivo, bančni ravnatelj v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 14. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje Kočevar Ivo. Maribor, dne 11. julija 1929. (Firm. 628/29 — Rg CII 43/1.) 555. Sedež: Ptuj. Besedilo firme: Anton Herga in drug, stavbeno in galanterijsko kleparstvo v Ptuju, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: izvrševanje del in poslov, spadajočih v stavbno in galanterijsko kleparstvo. Družbena pogodba z dne 10. maja 1929., posl. št. 2300. Osnovna glavnica znaša 16.000 Din; nanjo je vplačanih v gotovini 500 Din. Poslovodji: Herga Anton in Klasinc Franc— oba kleparja v Ptuju, Miklošičeva ulica št. 16. Za zastopanje sta upravičena oba poslovodji. Firmo podpisujeta kolektivno oba poslovodji tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, štampilji-rano ali od kogarkoli napisano besedilo svoja podpisa, in sicer na prvem mestu Herga Anton, na drugem pa Klasinc Franc. Maribor, dne 27. junija 1929. (Firm. 612/29 — Rg CII 42/1.) II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 556. Sedež: Celje. Besedilo firme: «Aurea», tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure v Celju, družba z omejeno zavezo: Izbrisal se je poslovodja Sirec Dragotin. Celje, dne 10. julija 1929. (Firm. 187/29 — Rg C I 49/21.) 557. Sedež: Celje. Besedilo firmo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju: Prokura za to podružnico se je podelila dirigentu te podružnice, Skazi Josipu; izbrisali pa sta se Prokura dosedanjega ravnatelja Grudna Mirka in pro-kura Megliča Mirka, ker sta bila premeščena. Celje, dne 12. julija 1929. (Firm. 236/29 — Rg B I 20/38.) 558. Sedež: Črnomelj. Besedilo firme: «Jugoles», lesna industrija, družba z o. z.. Izbrisal se je poslovodja Mazelle Julij; vpisal pa se je poslovodja Potočnik Ivan, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. S prokuro je poverjen ravnatelj podjetja Varady Emil, ki sopodpisuje firmo po družbenih pravilih skupno z enim poslovodjo. Izbrisala se je prokura, s katero je bil poverjen Varady Albert. Novo mesto, dne 6. julija 1929. (Firm. 111/29 — Rg CI 70/3.) 559. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Ibl u. Kiichar, Maribor: Besedilo firme odslej: Pavel Kiihar, Maribor. Izbrisal se je družbenik Ihl Hugon. Oblika firme odslej: firma posameznega trgovca. Pravico zastopanja ima Kiihar Pavel v Mariboru, Glavni trg št. 4. Firma se podpisuje tako, da postavlja Kiihar Pavel pod njeno natisnjeno, napisano ali žigosano besedilo svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 11. julija 1929. (Firm. 650/29 — Rg A II 162/3.) 560. Sedež: Murska Sobota. Besedilo firme: Prekmurska banka, d. d., prej Muraszombati Takarekpenztdr: Družba sloni odslej na pravilih, izpremenjenih po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 29. novembra 1928. v določilih §§ 7., 8., 10., 11., 26., 29., 33., 34., 85. in 38. in odobrenih z odlokom velikega župana mariborske oblasti z dne 6. aprila 1929., O. br. 1189/4, na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11. Po tem je razdeljena delniška glavnica, ki znaša 1,250.000 Din, sedaj na 12.500 delnic po 100 Din nominale, ki se glase na imetnika. Maribor, dne 27. junija 1929. (Firm. 611/29 — Rg B II 16/12.) 561. Sedež: Račje. Besedilo firme: Tovarna za špirit in drože, d. d.: Izbrisal se je član upravnega sveta dr. Ravnik Rudolf. Maribor, dne 27. junija 1929. (Firm. 616/29 — Rg B I 11/7.) IH. Izbrisala se je nastopna firma: 562. Sedež podružnice: Celje. Beedilo firme: Društvo za prodaju Singerovih šivaćih strojeva Bourne & Co., podružnica v Celju, javna trgovska družba. Sedež centrale: Zagreb: Ker je prešla ta firma na firmo: Singer šivalni stroji, d. d. Celje, dne 3. julija 1929. (Firm. 202/29 — Rg Bil 59/1.) Razglasi raznib uradov in oblastev. Razglas glede voznih ugodnosti za nezaposlene delavce.* Po členu 6. pravilnika o voznih ugodnostih za nezaposlene delavce z dne 12. junija 1928., «Službeno Novine» z dne 27. junija 1928., št. 145/XLVIH,** imajo vsa sreska in občinska oblastva pravico, izdajati nezaposlenim delavcem «Objave» in «Uve-renja» za potovanja po znižani (polovični) vozni ceni. Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu, ki je z omenjenim pravilnikom edini pooblaščen za tiskanje «Objav» in «Uverenj», predpisanih s pravilnikom, jo ugotovil v več primerih, da mnoga navedena oblastva ne izdajajo delavcem omenjenih «Objav» ali da jim izdajajo protipredpisne «Objave»; s tem pa spravljajo delavca v neugoden položaj, ker ga prometni organi redno prisilijo, doplačati drugo polovico vozne cene. Zato se opozarjajo vsa sreska in občinska oblastva v državi, da lahko nabavijo omenjene «Objave» za poedinično potovanje kakor tudi «Uve-renja» za potovanja v skupinah pri centralnem odboru za posredovanje dela v Beogradu, ki jim jih pošlje s pravili o ravnanju vred takoj po naročilu. Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu, dne 11. julija 1929.; št. 650/29. Št. 2052/13. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1929.:sj 4 bankovci po 100 Din; 1000 Din; 420 Din; 1 denarnica, v njej 100 Din, 1 legitimacija na ime: Strašek Josip, 2 sliki in 1 pogodba; 1 denarnica, v njej 1 železniška legitimacija na ime: Širci Vinko; 1 listnica, v njej 170 Din, 5 lir in več vizitk na ime: Witerieitner Leopold, dijak; 1 denarnica s 1100 Din; 1 listnica, v njej 30 Din, 2 nakaznici na 600 Din, 1 ključek in nekaj računov; 1 listnica, v njej 280 Din in 2 kupona stavbnika Ogrina na 75 Din; 1 listnica, v njej 615 Din in 1 legitimacija na ime: Kamenček Jakob, sluga pri velikem županu ljubljanske oblasti; 1 ročna torbica, v njej 1 obrtni list na ime: Sadibašič Alojzija in 1 bel žepni robec; 1 ovoj, v njem 1 par moških nogavic; 2 velika in 1 majhen ključ; 1 bel otroški plašč; 8 kg fižola; 1 svilena, ženska obleka; 1 šolsko izpričevalo I. državne gim nazije v Ljubljani na ime: Dolinšek Ivan; 1 železniška legitimacija Planinskega društva in druge listine na ime: Srebot Franc, železniški uradnik; 1 posteljno pregrinjalo; 1 notes, v njem 6 zastavnih listkov, 1 listek za popravilo ure in 1 listek skladišča «Balkana»; 1 zavitek, v njem 4 moške srajce, 5 ovratnikov, 2 para spodnjih moških hlač, 2 žepna robca in 1 polovica naočnikov z zlatim okvirom; 1 zlat poročni prstan; 1 zlata ženska zapestna ura; 1 srebrna ženska zapestna ura znamke «Mimosa»; 1 pozlačena zapestnica; 1 ženski dežnik; 1 zlata masivna naprsna igla; 1 ženska zapestna tulska ura; 1 srebrna ženska zapestna ura. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1929.: 60 Din; 90 Din; 230 Din; 450 Din; 1 torbica, v njej 9 Din, 1 molitvenik, 1 robec in 1 listek Rei-chove tvornice; 1 torbica z 11 Din; 2 ženski srebrni uri; 1 moška ura; 1 zlat moški prstan s črnim kamenčkom; 1 skodelica; 7 dežnikov; 2 palici; 1 klešče; 1 kos blaga za pretisk; 1 ročna torba; 1 čepica; 2 para ženskih rokavic; 1 slikarski stolček; 1 siv klobuk; 1 otroški plašč (pelerina). — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 zavitek papirja, * «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. julija 1929., št. 165. ** Uradni list z dno 10. julija 1928., št. 232/65. 1 zavitek perila, 1 zavitek starih nogavic, 15 dežnikov, 7 palic, 3 nahrbtniki, 1 veriga, 1 stara sekira, 2 torbici za akte, 1 ženski plašč, 1 par platnenih čevljev, 5 sveč, 5 čepic, 2 moška klobuka, 1 ženski slamnik, 1 dpžni plašč, 1 nogometna žoga, 1 kratka pelerina, 1 stara boa, 1 kovinska zaponka, 1 volnena otroška jopa in 1 par novih moških čevljev. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 16. julija 1929. 1348 Razglas. Podpisani krajevni šolski odbor bo oddajal dne 4. avgusta 1929. ob 9. uri (dopoldne) na javni dražbi, ki bo v šoli, popravilo šolskega poslopja in obnovo šolske drvarnice. Natančnejša pojasnila daje šolski upravitelj. Krajevni šolski odbor pri Sv. Bolfenku na Kogu, dne 22. julija 1929. Razne objave. 1336 2-2 Oklic. Splošno nakupovalno društvo za kmete, obrtnike in uradnike v Kočevju, r. z. z o. z., se je razdružilo ter je prešlo v likvidacijo. Ker je bivši likvidator Hönigmann Janez, mehanik v Kočevju št. 210, odstopil, a bivši likvidator Fritz Jakob, posestnik v Dolgi vasi št. 7, umrl, sta se izvolila za likvidatorja dr. Rom Rihard, odvetniški kandidat v Kočevju št. 15, in Kropf Josip, posestnik v Mahovniku št. 46. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. V Kočevju, dne 17. julija 1929. Likvidatorja: dr. Rom Rihard s. r. in Kropf Josip s. r. 1329 3-2 Poziv upnikom. Upniki zadruge: «V a r č e n k r e d i t», splošna hranilna in kreditna blagajna, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Mariboru v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj prijavijo najkesneje do dne 31. avgusta 1929. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju. V Mariboru, dne 17. julija 1929. Likvidator: Pelikan Roman s. r., trgovec v Mariboru, Kralja Petra trg. 1347 Objava. Pogrebni odsek podpisanega gasilnega društva se je razšel, ker je z ustanovitvijo gasilške samopomoči izgubil svoje področje. — 'Imovina se je razdelila med člane sorazmerno z vplačanimi prispevki. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem, dne 23. julija 1929. Peternel s. r., Majcen s. r., tačasni tajnik. tačasni načelnik. 1345 Objava. Izgubil sem zrelostno izpričevalo in izpričevala L, II., IH. in IV. letnika državnega moškega učiteljišča v Ljubljani iz šolskih let 1905./1906., 1906./ /1907., 1907./1908. in 1908./1909. na ime: Cerar Rudolf iz Moravč. Proglašam jih za neveljavna. Cerar Rudolf s. r. 1344 Objava. Izgubil sem odpustnico osemrazredne osnovne šole na Vrhniki iz leta 1925. na ime: Rosenwirth Josip z Verda. Proglašam jo za neveljavno. Rosenwirth Josip s. r. Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljanu