Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-35. Ček. račun:	Ljubljana
itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujina 20 Din. Uredništvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. Telefon 38-38, Rokopisov ne vrečama
Št. 90.
Ljubljana, torek 21, aprila 1936
Leto IL
Napak se izogibljejo bedaki — Pol milijarde dolga na novih hišah — Podmladek novega podzemlja — in drvijo v nasprotne napake.	Zagonetka slutenj — Cradaščico krote — Pozor, hud pes — Postelja
Marije Terezije — Novi brzovlaki
Dnevna pratika
Torek, 21. aprila 1936. Katoličani: Anzelm. Pravoslavni: 8. aprila 1936. Sv. ap. Iriodon.
Dežurne lekarne v Ljubljani Torek, Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, Selonburgova ulica.
Vreme
Jugoslavija. Jasno v severozapad-blh krajih, a oblačno v ostalih delih države. Dežuje v okolici Kosovske Mitroviče. Temperatura je padla v se-verozapadnih in južnih krajih, v ostalih je narastla. Nočni mraz na severu države. Mrzla Vodica —2 C, Mostar B2 C.
Napoved za danes: Jasno v vsej državi, doloma oblačno v zapadnem delu, delno deževje v ostalih delih države Temperatura bo narastla. Son-Ce vzhaja ob 4.45, zahaja ob 18.30.
Dunajska napoved:	Menjajoče se
oblačno vreme, nevarnost slane, posebno v izpostavljenih krajih. Ponoči bo temperatura nekoliko nad ničlo.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek 21. aprila: Gosposki dom. Gostovanje v Celju. Izven.
Sreda 22. aprila; zaprto.
OPERA
Začetek oh 20. uri Torek 21. aprila: zaprto (generalka). °reda 22. aprila: Lucla di Lamermoor Premiera. Rod Sreda.
Kino
Sloga: Moj največ ji uspeh.
Matica: Lažni vitez, bbdon: Caričin gardist.
»iška: Pripovedke iz Wienerwaida. •deal: Nana.
Radio Ljubljana
Torek: ob 11: Šolska ura: Trbovelj-ki slavčki po Čehosiovaškem, g. Su-Panfič; 12: plošče; 12.45: poročila; '•br>: plošče; 14: poročila; 18: Radij-^ ’ 0rkcster; 18.40: Filozofija zadruž-gospodarstva, g. dr. Veber; 19: ^ ročila; 19,30: Narodna ura; Turt-■ 'a in prirodne lepote Črne gore, g. D a^° Burovič Besa c; 20:	Uvodno
^odavanje in ob 20.30: Evropski kon-v V francoske simfonične glasbe, iz-ba,A nacionalni orkester in zbor,
Borza
£ Ljubljana, 20. aprila. a"ašnja povprečna vrednost tujega denarja
1 b°b goldinar 1 e|nška marki j belga } šv- frank ; anSl. funt ; am- dolar
1 K6.r,,"k
{«V£r‘
I	Mrk
^ anSl. funt
Dinarjev
29.77
17.61
7.41
14.27
216.50
48.48
2.88
1.81
9.17
14.00
250.00
Sporazum
med Francijo In Anglijo
Pariz, 20. april r. Današnji Escelslor« objavlja ženevsko poročilo nad vse pesimistično. List prinaša izjavo neke ugledne osebe, ki trdi, da so zadnje vesti o poboljšanju odnošajev med Francijo In Anglijo vse preveč pretirane. Poboljšanje se nanaša samo na nek britanski akt kurtoazije, kateri pa še ne pomeni stvarnega zboljšanja mednarodnega položaja. List naglaša, da je v teku zadnjih razgovorov med angleškim zunanjim ministrom Edenom in francoskim delegatom za DN Paul Boncourjem prišlo do sporazuma v nekaterih vprašanjih. Po mnenju lista sta se oba državnika sporazumela v sledečih vprar šanjih: a.) glede Francije:
1)	da ne bo Francija pod nobenimi pogoji zapustila DN;
2)	da poleg tega ostane zvesta paktu DN in da še nadalje sodeluje pri sankcijah;
3)	da za enkrat odloži izvedbo svoje odločitve glede na nezakonito zasedbo porenjskega demilitariziranega pasu s strani Nemčije.
b.) glede Anglije:
1) da Velika Britanija ne bo zahtevala pooštrenja sankcij napram Italiji;
S) da bo Velika Britanija priznala, da je abesinsko vprašanje kolonijalno vprašanje.
Eden in Paul Boncour sta na osnovi tega sestavila že v soboto skupno francosko-britansko deklaracijo.
Ženevski sklepi v luči londonskega
tiska
London, 20. aprila, n. Tudi tukajšnji listi se bavijo s položajem v 2enevi. »Times« pravi, da bo Velika Britanija, kot je to izjavil ministrski predsednik Baldvvin, še nadalje podpirala DN in da bo nastopila proti vsakemu samovoljnemu pričetku vojne in proti vsaki prekršit vi pakta DN. Velika Britanija sicer pristane na izmenjavo nekih določb pakta DN. ali
na noben način ne pristane na izmeno osnovnih načel pakta DN.
List je mnenja, da bi bila za DN prava nesreča, če bi izstopila iz njega Italija.
»Daily TeleBraph« pravi, da bo govor Baldvvina znatno vplival na današnji sestanek sveta DN. »Mor-ning Post« pa gleda na Baldwinov govor s skepso ter pravi, da je v govoru izražen ves neuspeh kolek-
Tako so v VVilhelmshavenu Nemci sprejeli truplo svojega poslanika v. Hoescha, ki je umrl v Londonu. Truplo Je prepeljal v domovino angleški rušilec »Scout«. V ospredju je na lafeti krsta s pokojnikovim
truplom
V Brucku ob Leithi na Nižjem Avstrijskem so pred kratkim imele manevre avstrijske oklopne čete. Na sliki vidimo oklopne avtomobile, ________ko drve po vodi
tivne akcije DN. Delavski »Daily Herald« pa pravi, da je neuspeh nastal samo zaradi tega, ker pakt DN ni popolnoma pravilno in brezkompromisno sestavljen. List je mnenja, da so tako načela kot predpisi DN v mnogih mestih dvoumni in jih je treba precizirati. »Daily Mali« trdi, da je neuspeh pripisati tudi temu, ker je Velika Britanija vse preveč s svojo politiko slonela na stari postavki, da se vojna v Afriki lahko hitro im brez težkoč konča. List zahteva od britanske vlade, da preori-entira svojo politiko glede afriškega vprašanja.
Turki v Siriji
Carigrad, 20. aprila, c. Tudi turški krogi spremljajo z velikim interesom dogodke v Siriji, ki streme spremeniti sedanji položaj in izvesti politične reforme. Turška vlada ne želi, da bi se Turki, ki žive v Siriji, smatrali za Arabce. Radi tega prevladuje mnenje, da bo turška vlada poslala francoski vladi poseben memorandum, v katerem bo zahtevala, da se vsi Turki, ki žive v Siriji, smatrajo kot turška narodna manjšina.
Dsievtsa kronika
— Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča sledečo prometno vest? Odobrena je polovična vožnja po nagih železnicah udeležencem glavne skupščine in konference Jugoslov. hotelirskega saveza v Zagrebu 24. do 26. aprila 1936. Popust velja od 20. do 80. aprila 1936.
— Akademija Podmladka Rdečega križa bo prihodnjo nedeljo 26. aprila t. 1. v veliki dvorani hotela Union. Začetek točno ob 10.80 dopoklne. Program akademije je zelo pester. Izvajajo ga člani Podmladka Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol. Nastopili bodo najmlajši Podmladkarji z ljubkimi in srčkanimi prizorčki ter deklamacijami, kakor tudi Podmladkarji meščanskih in srednjih šol z resnimi in umetniškimi točkami. Opozarjamo cenjeno občinstvo, zlasti sta riše. na to prireditev. Vstopnina zelo nizka Predprodajo vstopnic je prevzela Glasbena Matica. Ne zamudite ugodne prilike.
—- Dijaška predstava v drami. Prihodnja dijaška predstava bo v petek 24. t. m. po cenah od 5 do 14 Din. Vprizori se Galsvvorthveva drama Družinski oče.
— Umrli so v Ljubljani ga. Marija Adlešičeva soproga železniškega inšpektorja: g. Karel Kauschnegg, trgovec; ga. Vidic Jerica; v Mozirju g. Cesar Ivan. kipar: v Studencih pri Mariboru ga M Jera Gruner. priori-ca; v Domžalah g. Janežeč Josip; v Jurkloštru ga Marija Rauter. N. v m. p. Preostalim naše sožalje.
— S kraljevim ukazom je premeščen na carinarnico v Debru g. Franjo Šlibar, carinski kontrolor 7. pol. skup. na glavni carinarnici v Osjeku. V carinarnico 1. reda v Prahovo je premeščen g. Rorivoj Karačič, carinski kontrolor 7. pol. skup. pri glavni carinarnici v Ljubljani.
Celje
c— Izredni obč. zbor na Mrzlici bo imela Savinjska podružnica TK Skala v nedeljo, 3. maja ob 10. uri dopoldne. Isti dan ho TK Skala obhajala 5-Iet-nico svojega obstoja.
c— Šoferski izpiti bodo zopet 18. maja od pol 9. ure dalje na okrajnem načelstvu v Celju. Prošnje naj napravijo kandidati iz gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza ter podrožja mesta Celja.
c— Gosposki dom, tragikomedijo v režiji prof. Šesta bodo ljubij inčani nocoj ob 20. uri vprizorili v celjskem gledališču. Neabonenti dobite vstopnice v trafiki Frajle na Dečkovem trgu.
o— Cerkveni nabiralnik je obrnil
neki Ivan Lesjak, ko je vlomil na Jožefovo v cerkev Sv. Benedikta na Pernovem. Zagovarja se, da je dopoldan spustil v nabiralnik pomotoma 10 Din, kateri znesek pa je moral popoldan vzeti nazaj, zato je vlomil v cerkev.
Mat; k našla v žepu siv oje hčerke ljubavno pismo, v katerem je bilo napisano: Milijon poljubčkov T; pošiiitain . . . Zato je mati rohnela:
— Da te le ni sram, ko te je po ljubo val ta Don Juan.
— Mama, to je šele začetek prvega milijMia, ki se — ni niti začel
, ¥
Mož: V svojem življenju sem poznal samo dve ženski ki sta me res osrečili.
Zena: Katera je bffia ona druga?
Živahno gibanje bivših demokratov
V nedelo je bivša demokratska stranka priredila dve večji politični zborovanji, in sicer v Kovačiči in Nišu. V Kovačiči je nastopil kot glavni govornik šef bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič. ki se je v svojem govoru dotaknil vseh perečih problemov naše notranje politike, predvsem pa volitev, hrvatskega vprašanja, korupcije in nalog Združene opozicije. Davidovič o demokraciji in volitvah
Izva.al je med drugim: Zdrava narodna politika sloni na svobodi, pravici in resnici. To so temeljni kamni, na katerih se smre sedanjost in bodočnost naroda. Oni, ki govore v imenu domovine, morajo vedeti, kaj govore. Kajti če se ve'ria-me njih besedam, se skozi to vero poklana pažna tudi domovini
Davidovič je nato govoril o narodni skupščini, ki naj bi postala pravi izraz narodne volje in razpoloženja med ljudstvom. V tej zvezi se je dotaknil potrebe svobodnih političnih zakonov in razpisa svobodnih volitev in je izjavil med drugim: Mi hočemo, da bo narodna skupščina svobodno izvoljena. Dali bomo vsem enake pravice. tudi našim nasprotnikom. Ta država in njen,- usoda bosta v svobodnih rokah samo tedaj, če io bodo upravljali svobodno izvoljeni narodni poslanci.
Obširno je nato govoril tudi o korupciji in se zavzemal za čimprejšnji sprejem zakona proti korupciji Zakoni moraio biti po njegovem mnenju tako strogi, da se skraišao prsti onim. ki jih imajo predolge. Po daVš^m obrisu sedanjega ekonomskega položaja v državi se je dotaknil še hrvatskega vprašana in pri tem poudaril: Je še eno vprašane, ki vas zelo zanima in to je hrvatsko vprašanje. Razgovarjamo se. toda to opravilo bo težko privesti do kraja, ker ie pač precej težko. Povem vam pa, da Hrvati ne žele razcepiti države. Verujte, da mi ne bomo uProuastili te države.
Milan Grol
o hrvatskem vprašanju
Na shodu v Nišu je bil glavm govornih drugi voditelj bivše de-motrasike stranke Milan Grol. ki se je posebno obširno dotaknil hrvatsikega vprašanja in razgovorov v Združeni opoziciji. Poisnemamo n akad glavnih misli:
Zadnje čase se stalno govori o sporazumu opozicionalnlh strank Za sedaj še ni mogoče govoriti o poedinth točkah sporazuma, potre hao pa je razčistiti pojme in jedro samega sporazuma. Sporazum smatra narod za vzajemno prizadevanje za spremembo prejšnjega stanite in uvedbo novega Srbsko-hrvatski skorazum poine-borba prinese nekaj trajnega. Hrvatsko vprašanje je samo del vseh ostalih vnrašn.ni ka torih n,n
beno se ne more samostojno reševati.
Naša demokracija je tista, ki si jo zamišljamo v znaku zbiranja vseh zdravih narodnih sil. Hrvatsko vprašanje, demokracija in ekonomska vprašanja so istočasna vprašanja, ki se morajo zato reševati skupno v istem duhu. Toda pri reševanju teh v,pra-im sistematsko. Treba je začeti pri osnovnih narodnih svobodšči-nah kot sredstvih za ustvaritev drugih.
Mi kot grupa se moramo žrtvovati, da za ceno lastnih žrtev izvlečemo dibmovino iz težkoč. ve so težkoče v sporazumevanju, so samo vsled tega, ker s,e je težko izraziti. Vendar pa sporazumevanje hitrejše napreduje, kakor bi si to kdo mislil. Iz Zagreba se zahteva, da se v načelu prizna osnovno postopanje glede pravice do samostojnega razvoa na svojih tleli. V Beogradu pa se zahteva, da se naši tovariši iskreno zavzamejo za skupno izvajanje mm gram a.
Tri Davldovičeve rezerve
Stališče Ljub Davidovča je jasno in neomajno. Njegov liberalizem pozna samo tri rezerve: Prva je ta, da se mora borba voditi na vseh poljih notranje jin zunanje politike. Druga rezerva je zahteva da si naša država kot celota čimprej zajamči dostojno mesto v mednarodni skupnosti. Tretja pa je zahteva po disciplini. Vsak neuspeh bi dovedel do reakcije zaradi zablod srednjega stanu.
Del naših zaveznikov se do sedaj ni še izjavil glede sporazuma, toda mi upamo, da se bo to kmalu ugodilo
Pred novam sestankom
Kakor se doznava :z Zagreba, je zelo verjetno, da se bodo razgovori Združene opozicije nadaljevali okoli 24. t. m„ in sicer v Zagrebu. Po mnenju zagrebškega »Jutarnjega lista« bodo pred-,...v-niki srbskega dela Združene opozicije in Miše Trifunoviča obveščeni že o protipredllogih dr. Mačka, ki se je danes, v ponede-lljeik, vrnil iz K n pinca v Zagreb. Po tem sestanku bi končno besedo imel srbski del Združene opozicije.
in torej nekaj več kot samo volilni sporazum, sporazumu, ne
Al l, -i - i- J
, Narod želi. da it
»Veste kaj, gospod krčmar, tisti petelin. ki sem ga snoči povečerjal, mi jo težko ležal v želodcu. Od treh zjutraj nisem mogel več spati.
— »Da. to je bil njegov čas — točno oh (reli mn j n mrli a vedno zbudil«.
Danes poje ob 16., 19.15 in 21.15 uri KtttO Sloga Telef. 2730
Marta Eggerth
izredno zabavnem filmu
popularna in splošno priljubljena —, v prekrasnem in
Njen največ)! uspeh
(TEREZIJA KRONES)
Na sporedu le 2 dni — v ponedeljek in torek!
*	z ogledom tega lepega filma
Zategadelj hitite
Razmofi s čitatelji
Fraze in dejanja
Ljubljana, 20. aprila.
Na neki dopis somišljenikov v Mariboru:
Prijatelji, da je centralizem vir vsega zla v našem državnem življenju, o tem so si danes na jasnem vsi razsodni ljudje in dot bri patriot je, ki jim je blagor do‘ movine resnično pri srcu. Od vsega početka se sučejo vsi spo* ri in ves politični boj okoli te osi. Ne bo pomirjenja, ne bo sa* niranja, ne bo uravnovešen ja, dokler ne bo strt ta oreh, ki ima tako trdo in vendar tako tenko lupino.
In tako dolgo tudi ne more bb ti govora o pravi demokraciji, dokler ni temelja prave demo: kraci je. Glavna napaka v vsej borbi za notranjo ureditev dr: zave pa obstoja v tem, da nobe: na stran doslej ni povsem jasno in določeno očrtala svojega sta: lišča in iznesla svojih zahtevkov. Še vsaka vlada je prišla z decen: tralističnim programom in vsaka opozicija ravnotako, ta bolj dru: ga manj radikalno ali demokrat: sko, ampak nobena še docela či> sto, bistro in jasno: to hočemo in tega nočemo. Ali je vam, pri: jat el ji, docela jasno, kaj je hotel g Uzunovič ali g. Jevtič, ali kaj hoče g. Davidovič ali g. Slano: jevič ali g. Maček? Nam ni!
Kar se tiče pojma demokracb je, soglašamo z vami.
Če hodijo ljudje okoli in govorijo o svobodi, kf je temelj vsake demokracije, po* Hej bi jih bilo treba vprašati’-kakšna je ta svoboda, ozirom# kako si jo oni predstavljajo? M* vidimo danes samo to
t
ni. fr*
torej tucn ne more biti govora o pravi demokraciji.
Do vsega tega moramo šele priti. Dal Bog, da bi se s pravir# demokratičnim delom res že en> krat pričelo, z desne in leve, od zgoraj in od spodaj, potlej bor## kmalu zlezli ven iz vseh prepb rov in težav in zaživeli zdrav0 demokratično življenje, ki je ele* meni blagra in napredka držav* Ijanov in države.___________
Uvoz motornih vozil v Jtigosla* vijo. Znižanje taks na vozila je gl o dvignilo tudi uvoz motornih vor/1 • Do lota 1938. je bil ta uvoz negativcih a po pretoku tega kritičnega leta J začel uvoz naraščati, tako da dosogli lansko leto že 918 uvoženi osebnih. 203 tovornih avtomobilov to 152 motociklov. Največ vozil sl” uvozili iz Amerike, to pa radi tog kor so ameriška vozila znana po n'^ kih cenah. Na zadnjem mestu so 1'^ vozila iz Avstrijo, sicer so pa n''' dobavljači Nemčija. Anglija, in Francija.
Skrbi
hišnih posestnikov
zato pa spet nemirno zborovanje
LjouLi-jaJia 20. aprila. Kadar govorimo o hišnih po»u-stnikiili, jiih ddiimo v več skuiriii. kakor je pač z donosom njihovih hiš, vedno pa vsaij na one, ki •itak) hiše plačane, in pa na lastnike zadolženih hiš. Tako m., mo v Ljubljani tudi že staro drn Sivo hišnah posestrnkov	in pa
n»’ado Društvo posestnikov novih hiš. Z različnimi razmet hjšnih posestnikov bd morale ra ču-nati tudi oblasti pri	odmeri
t avkov, prav tako pa tudi hišni najemniki pri svojih zahtevah za znižanje najemnin. Enii	skupini
Pomenilo hiše večjo ali mamin Peo to, druga se pa radi odplačevanja dolgov mora boriti za sv-a obstanek. Edino eno veže obe skupini, kakor v dandanašnjih Časih so'ošne krize vse davko Plačevatice, namreč boj p'J ti previsokim davščinam, na drugi stra-ni Pa tudi boj proti znižanju na-jemintn.
Pravilno so računali
Posestniki novih hiš so z*—.. Predvsem, da si postavijo skro-jtten dom. Računali so, da bodo \ ‘astnih liišah imeli brezplačno a. vsaj cenejše stanovanje, kakor v hyih hišah. Denanja je bilo dost in vsak javni ali privatni uslužbenec je lahko dobil za kidanje po-heben denar na posodo. Zidanje Je bilo sicer tedaj dražje, a tuo Plače In najemnine so bile znaitno višje od današnjih, v splošnem so h’le pa razmere take, da je vs« kdo lahko računal, kako bo v ne kali letih plačal dolg, ko si bo nekaj pri trgal od svoje plače, drugo Pa plačal z najemnino, ki mu jo h® donašalo še drugo in morda 'Odi Se tr-rie stanovanje v hiši.
Prišla jepa kriza s splošnim po-pninjkanjeim gotovine, z redukci-Ja,nj plač in z znižanjem najem-Jjin. Lastniki novih hiš so spozna-
kako so se vračunali
^Ur niso mogli denarnim zavo-noin več odiplačevati dolgov \
1 Percih nmesečnih obrokih. Miše S) Pričenjale menjati gospodarje rn pjtli vrednost je silno padla, a vi-sf'ia dolgov se ni zmanjšala. Prej znosna bremena so prekoračila ' ' Pdnost hiš, da so prej poipolno-‘fa varna posojila postala dvom-Pva, velike vsote na hiše posoje-i?t^a	sp postalk sploh ne-
zterljive, mnogo denarja so p; Pcnamni zavodi tudi izgubili. Pov-afhi moramo, da nas je edino Javnost denarnih zavodov rc-Vd katastrofe, ki bi bila nastala v bi denarni zavodi ne bili po-in čakali na plačilo dolgov.
stotine hiš in hišic bi namah na- na boben, kupcev bi pa za-l()ttL Pomanjkaima gotovine ne b' n,/jC danes pravimo, da posestva hi a n'^ vredna, a kaj bi bilo. če denarni) zavodi hoteli izterjati s Posojeni denar? Nastalo bi
Katastrofalno raz-vrednotenje posestev
Čen>e&ti*? *n tndi po vsej dežel (ji *rav ie kmet zaščiten. Posle-Vr^, tCKa katastrofalnega raz-rcd-notenra bi bil pa
splošen bankerot
vsega našega narodnega gospodarstva, predvsem pa popolna propast rnatega posestnika.
V	tako razburljivih okoliščinah je tudi popolnoma naravno, da so nemirni tudi občni zbori hišnih posestnikov. Prepiri so bili na zborovanju Društva hišnih posestnikov in nemiri so pretili razbiti tudi nedeljski občni zbor Društva posestnikov novih hi/ In spet so se posestniki starih in novih hiš našli pri istem vprašanju! Člani Društva hišnih posestnikov so lani grmeli na svojega predsednika Freliha, ker je v mestnem svetu glasoval za zaupnico županu, v nedeljo so pa člani Društva posestnikov novih hiš vrgli svojega predsednika Lužarja, ker je glasoval za mestni proračun in s tem za zvišanje hišnih bremen. Oba predsednika sta pa gotovo z vso vestnostjo in odločnostjo opravljala svoje doiz nos ti samo pomaga ti ni bilo iru goče!
Izvedeli smo, da je samo v Ljubljani
na novih hišah pol milijarde dolga
Ni ga predsednika, ki bi ta dn.g mogel izbrisati, in noben odbor ni v stanu odpraviti krize. Saj članstvo ne zmore niti članarine! Čeprav je odbor dobil razrešni-co, vendar je propadel pri volitvah. Udeležencev je namreč dt volitev že toliko odšla, da je glasovalo samo še 61 članov oi vseh 500 članov v mestu in na deželi. Stari odbor je dobil 28 glasov, a s 33 glasovi so bili v novi odbor izvoljeni Maks Terčeij s Kodeljevega, Adolf Zupan z Mirja, Matija VVeber iz Zelene rame, Vladimir Vidiirar iz Cimper-manove in Janko Kos iz Idrijske ulice.
Cim hujši bo razda., lem manj bo uspehov, zato je pa samo v interesu skupin hišnih posestnikov, da naposled spet složno zagrabijo za delo, saj je treba predvsem hladnokrvno pogledati — resnici v obraz!
Nezgode in nerode
Ljubljana, 20. aprila.
V	Stražišču pri Kranju se je pri igri ponesrečil 4 letni delavi čev sinček Mirko Mlakar. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko.
V	soboto se je v Križah pri Tržiču splašil konj branjevcu Jo« žetu Zupanu. Zupan je pri tem padel pod voz in zadobil težke notranje poškodbe.
Žrtev fantovske podivjanosti pa je postal delavec Ivan Ander« le v Žirovnici Pred neko gostil« no so ga tamkaj napadli fantje in nekdo med njimi je Andreleta osuval z nožem in mu prizadejal več nevarnih ran. Sunil ga je z nožem v prsa tik pod srce, v reb ra in tudi po glavi ga je obdelal z nožem. Rane so take, da uteg« nejo nastati še prav resne posle«
dice. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v splošni bolnici v Ljub Ijani.
Pavlin Jože, delavec, doma iz Šmarja pri Jelšah, si je ponoči svetil s svetiljko po stanovanju. Nenadoma je pa padla od nekod
polna steklenica bencina ter je ta ko »posvetila«, da je ubogemu Pavlinu goreči bencin ožgal vso kožo po telesu. Seveda so ga ta« koj prepeljali v ljubljansko bol« nišnico, kjer mu upajo vsaj rešiti golo življenje.
Mladina se je vrnila
Ljubljana, 20. aprila
Kakor mravljišče je davi oživela Ljubljana, ko je spet sprejela v svoje okrilje roje učeče se mladine. Danes je namreč konec velikonočnih počitnic in na šolah se je zopet pričel pouk.
Od živahnega drobiža kodrolasih punčk in razigranih fantičev je človek davi srečal na ljubljanskih ulicah vse nijanse mladih ljudi tja. do gospodičen. ki imajo že nadih mladih dam na sebi in se z večjo ali manjšo odločnostjo pripravljajo za zadnji boj na srednješolskih klopeh — za maturo.
Skrbi
Na obrazih mladih ljudi je polno veselja in nič manj skrbi. Kdor je lahko miren in zadovoljen s šolskimi uspehi, gleda s strahom v bodočnost in zaman ugiblje. kaj bo z njim po končanih študijah, ako ne najde vrat, ki bi se mu odprla za delo. Kdor pričakuje. da bo moral razred ponavljati, drhti, odkod vzeti sredstva za vzdrževanje. Leto pojde v nič, denar, ki je bil pristradan in je vzlic stradanju skopnel, bo brez haska izgubljen.
To so črne, moreče skrbi: Vzlic temu pa cvete in zeleni pomlad in vzlic temu ne manjka ljudi, ki imajo še dovolj sredstev, da se lahko zabavajo, plešejo in pijejo v narodne in dobrodelne namene.
Kdor more razumeti, naj razume, reporter, hodi križem in gleda in posluša tega ne razume.
Medtem ko se je šolska mladina vrnila v šole, se je
izgubljena in zanemarjena mladina
pomaknila čim dalje na mestno periferijo. kjer s hazardnim igranjem u-bija čas in se iz dneva v dan bolj Žalostno je gledati te brezposelne mladoletnike. Večinoma so vmes nezaposleni pomočniki raznih obrtnih strok. Po cele dni in v pozne noči se klatijo okrog, kujejo temne načrte, se pretepajo, smukajo, kjer kaj dosežejo, in rasto kot
podmladek novega podzemlja
v breme bodoči družbi. Vmes so mladeniči. ki imajo že pestro in prav temno zgodovino za seboj, napol o tropi, ki so že okusili vso kvarno bridkost ječe: ta radi uboja, drugi radi tatvine, tretji radi vloma.
Brez nadzorstva so prepuščeni sami sebi in nagonom ki so jih spačile bolne razmere naših dni.
Zgodi se tudi, da zajde mednje zvečer nepokvarjen deček, studentek ali vajenček, ki v svoji preprostosti vsrkava to okuženo ovzdušje. Posledice se kaj hitro pokažejo: slab uspeh. tatvina in podobni grehi v šoli, zanemarjanje dela, izmikanje in nezanesljivost pri trgovskih in obrtnih vajencih, prvi plahi koraki v nočno močvirje pri dekletih.
Čeprav nas tarejo še take težave in skrbi, so nam vendar zdi. da bi morala vsa javnost napeti vse sile, da rešimo in ohranimo vsaj svojo mladino. Država, banovina, občina pa tudi vse humane organizacije bi morale sloJ.no zastaviti vse sile, da vrnemo mladini — zdravo mladost in s tem mladino samo na pravo pot.
Njen največji uspeh
Franhensteinove neveste ni več — zato pa pripravlja Sloga novo presenečenje
Ljubljana, 20. aprila Uprava kina Sloge je sicer pod-vzela, da bi mogla predvajati »Fran-konsteinovo nevesto« še en dan, to je danes v ponedeljek, toda nič ni pomagalo! Film je moral v nedeljo ponoči v Zagreb in odtod v Vel. Beč-kerek, kjer ga danes že ponavljajo. Predstave v kinu Slogi so bile oba dni popolnoma razprodane, mnogo ljudi pa je moralo oditi, ker niso mogli dobiti vstopnic. Zategadelj je uprava kina Sloge stopila že včeraj takoj v zvezo s filmsko izposojevalnico, lastnico tega filma in sl zasiguralo ta film še za 2 dni v mesecu maju, tako da ga bodo lahko videli vsi, ki to pot niso imeli prilike.
Med tem pa pripravlja uprava kina »Sloge« za Ljubljano novo senzacijo še večjo in učinkovitejo. 0 tem danes še ne moremo kaj več poročati, ker so pagajanja za nabavo tega filma še v teku. Morda bomo pa že lahko jutri povedali kaj vč o tem. Za enkrat je na sporedu sijajni film priljubljene in popularne Marte Eggertt »Njen največji uspeh«. Ta film bo občinstvu brez dvoma zelo ugajal — saj je humorja, zabave in lepega petja v njemu več ko dovolj. Film bo na sporedu le 2 dni v ponedeljek In torek! Vsi, ki se hočejo dobro zabavati, naj si naj si ga ogledajo!
Na bolgarski meji prijet Slovenec
SofTa, 20. aprila.
Plred dnevi je bolgarska obmejna policija pri Dragomanu, kakor poročajo, pregledovala vagone vlaka, ki je prišel iz Jugoslavije, in je čisto slučajno našla v nekem vagonu drugega razreda dobro sik ritega slepega potnika.
Mlkidenič je pokeijii priznal, da seje hotel »na črno« peljati do Carigrada, kjer se mu je obetala služba. Piše pa se Ivan Fajlar in ie dama iz Šenčurja, Kot slepi potnik je potoval že od Ljubljane do Sofije. Polšcijislki komisar v Dragomanu nj verjel, da so fantovi dokumenti v redu, pa ga je izročil policiji v Sofiji
Oglašuj v „Glasu44
Maribor
m,— Narodno gledališče. Premijera Kranjčeve komedije »Direktni Čampa,« bo v četrtek, 23. t. m. Režija je J. Kovičeva.
m— Novinarski klub. Na sobotnem sestanku mariborskega Novinarskega kluba, ki je bil v restavraciji Emer-ftič, je bil izvoljen za predsednika glavni urednik Udo Kasper, za podpredsednika Rudolf Ooloub in za tajnika Fric Golob.
m— Podlegel poškodbam. Poročali smo o samomoru fin. vodje Franca Kapuna v Dravogradu. S prestreljeno glavo so ga pripeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Pokojni Kapun je bil pri svojih tovariših splošno priljubljen. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
m— Kam je odšla? Ze pred nekaj dnevi je odšla od doma neznanokam Elizabeta Ulbina v Dogošah. Dosedanje poizvedbe vzbujajo domnevo, da se je lllbina napotila proti Dravi in tam izvršila samomor.
m- Obsojen ponarejevalec denarja. Mariborsko sodišče je obsodilo 12-lotnega Vinka Vnuka iz Ftodkovcev na leto dni robije in 1000 dinarjev globe, ker je skušal ponarejati tisoč in sto dinarske bankovce
m— Občinska seja mariborskega oh činskega sveta je sklicana za četrtek. 23. t. m. oh 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red je precej obširen.
m— Dobro založen trg je bil pre teklo soboto. Kmetje so pripeljali 11 voz krompirja in čebule. 4 vozove sadja. 2 voza mladih dreves. Špeharji pa 14 vozov mesa in slanine. Kljub obilici so bile cene zmerne.
m— Mariborski teden. Za letošnjo prireditev jo dovoljena polovična vožnja in sicer zn odhod na MT od 30. julija do !). avgusta, za povratek pa od 1. do 10. avgusta.
m— Hupanje prepovedano? Po vzgledu drugih naših mest ho tudi najbrže v Mariboru prepovedano v nočnem času dajati signale s hujio ter se bodo morali uporabljati svet lobni signali. O končni odločitvi ho razpravljal občinski svet na seji. ki Im 23 t. m.
m— O lepotah Jadrana ho predaval
22. t. m oh 20. uri v Ljudski univerzi kapetan G juro Pan v iz Sušaka. Predavanje lin poživljeno z mnogimi ski-optičnimi slikami.
m— Tihotapsko blago so postale po obdavčenju britvice za brivske aparate. Tihotapci so jih pričeli dobavljati v Avstriji, kjer tega davka še ne poznajo.
im— Kino. Grajski: »Vroča kri«. r~ Union: V džungli«.
POSTELJA MARIJA TEREZIJA V NEVARNOSTI
Subotiča, 20. aprilu .Včeraj ponoči je nastal požar v stanovanju znane subotiške rn'11-jonarke ge. Terezije Hartman. Požar ie nastal zaradi kratkega stlika Služinčad je pa nesrečo takoj opazila, ker je hišni zvonec, ki je bil v zvez; z električno napeljavo, začcil zvoniiti.
Poklicali so hitro gasilce, ki so ogenj pogasili Ce bi požara ob pravem času ne opaziti, bi uničil dragocene starinske stike v ied:l-ntot; kjer je požar izbruhnili, pa kudi najbrže razkošno starinsko posteljo, o kateri pravi lastnica milijonarka Terezija Hartman, da je bila postelja same cesarice Ma- I rije Terezije.
šolnine In takse spremeniti
uvtdeva tudi svet beograjskega vseučilišča — Razmere med našo akademsko mladino, kakor jih vidijo vseučilišhe oblasti
Beograd, 20. aprila.
Svet beograske univerze je priobčil javno poročilo o dogodkih zadnjih let na univerzi v Beogradu. Med drugim svet poroča:
Zarad1 stavke in izgredov v Dijaškem domu, ki so se pripetili 12. decembra 1935. je univerza postavila pod disciplinsko sodišče predstavnike akcijskega odbora strokovne zveze na univerzi, ki so dijake pozvali k stavki, in predstavnike nacionalnih študentov, ki so vdrli dne 13. decembra lani v Dijaški dom. Obtožene d-jake obeli skupin je disciplinsko sodišče primerno kaznovalo. Obenem je pa svet skl ni. da se na univerzi uvede posebna univerzitetna straža, ki bi onemogućila draške izgrede na univerzi.
Delo na univerzi je nato potekalo v redu. Univerzitetne oblasti so z dobro voljo pomagale dua-kom, iim dovolile razu ■ prireditve in posredovale pri polički glede dijakov, ki so prišli v nasprotje z zakonom. Načelno ie senat univerze celo sklenil, da spremeni kazni, ki jih ie naložb dijakom pri zadnjih izgredih. Senat univerze ie bi! tudi pripravljen, da ukine uvedeno univerzitetno policijo, ako hi dijaki pokazali, da znajo čuVati akademsko svobodo sami.
Nastal pa ie nato nagci nreokret. Dijaki univerz v Zagrebu in v LmbVan: so pozvali beograjske
slušatelje, naj se solidarizirajo z mjimi in začno
s stavko radi šolnin in taks
Beograjska univerza je sama uvidela, da je treba sistem taks in šolnin spremeniti, iti je dijake pozvala nai predložijo svoje pred'o-ge. Dijaki so pa stavili svoje zahteve v ultimativni obliki.
Dne 3. aprila so dijaki improvizirali zborovanja med predavanji. Začeli so lepiti na univerzi letake za stavko in tud-i proti ntei. Univerza je prepovedala lepljen e teli letakov. Zaradi razširjenja letakov je nastal pretep med dijaki prod poslopjem pravne fakultete in žalosten dogodek pred medicinsko fakulteto, kler je padla smrtna žrt°v. dvp sta na bili ranieni.
Z e pet let trp' beograjska univerza zaradi neredov Odslej bodo vsi diiaki. ki bi skušali delati nered na univerzi, strogo kaznovan: V skrainosM
bo univerza ukinila semester
na poedinih fakultetah ali pa na vsei univerzi, karti bolte je. da je univerza zaprta, kakor da bi opravljala svoro delo polovičarsko m b' se dogajalo to kar ni v skladu z menimi nalogami in nivo’ern in kar ne more koristiti poedin-cem ne družb' nn državi.
Gradaščico krote pri izlivu
Ljuibljana, 20. aprila. I
Istočasno z regulacijo LjubU-nice so pred dvema letoma uredili od jeza nad Gradašklm mostom obči bregova Gradaščice. »alti kakor io omenja Valvazor v svojih spisih Male Ljubljanice.« Tedaj je bila njena struga še široka, talko da so po njej lahko plule ladje.
Ta pritok Ljubljanice je. kakor smo se prepričali prav pred kratkimi. zob nagajiv in — vsaj tako vse kaže — zelo zahrbten. Kakšne preglavice n. pr. je zadnjič prizadejal našim inženjer jem? Kakšno škodo je takrat povzro-
I čil, to je nam vsem še v živem spominu.
Danes pa se pretaka ta potoček ves zgrevan le še po dolgem. lesenem koritu v Ljubljanico. ker so mti namreč malo pod jezom zajezili pot, da so rnogli osušiti in siplaniratj strugo, katero so vprav danes pričeli betonirati.
Zgoraj nad mostom so obenem zabili močno zagatno steno, dolgih in zavezami) pilotov, ravno-tako so storiU'i tik pri izliva v Ljpbbamioo. Most. ki je zadnjič kazal, da se utegne pudieti. so za silo podprli in ga hnelo sedaj malo »ipoftikali«.
Spet razbojnlštvo v Beli Krajini
Vdova
je javila orožnikom, da sta ii dva maskirana razbojnika oropala Din 98.000
Metlika 20. aprila V potek jo prišla k orožnikom v Metliko vdova Julka ŠajatoviČ iz Popovičev pri Suhorju in pripovedovala, kako sta jo dva po obrazu črno namazana moška z revolverjem prisilila. da jima je izročila 08.000 Din, nato sta spot pobegnila.
Julka fiajatovič je namreč po svojem v Ameriki umrlem možu dobila okrog 100.000 Din zavarovalnine, ven- , dar si pa v teh časih, ko so tatvine, 1
vlomi in tudi hujši zločini, ni upala denarja puščati doma in ga je tako tudi v petek vzela seboj, .ko je šla v Metliko po opravkih. Ko se je ,krog 11. dopoldne spet vračala proti domu. sta jo pa na Rozinovem hribu pred vasjo Trnovec napadla dva razbojnika in oropala. Oškodovana vdova pn menda ni bila nič kaj hudo razburjena, ko je orožnikom opisovala dogodek, ki ga bodo orožniki gotovo v kratkem pojasnili.
Matematika, ki sicer ne drži, pa je vendar resnična:
— Ce gre žena pospravljat sobo ter jo pospravi v dveli urah. koliko nabita potem, če jii pride prijateljica pomagat?
— Dviakirat dve mri.
V	sinji višini pri
Etti in Pubi
Ljubljana, 20. aprila.
V	taktu godbe pa najsi bo to stari romantični valček ali že moder-neši tango, fox ali pa še za nameček step kaj kmalu pozabiš vsaj konček krize. Ritem godbe te omamlja, pete te srbe. da nc pomaga več navadno drsanje po tleh ter se res moraš malo pozavrteti v omamnem plesu Svet Muzi! p bil in bo vedno lepši kot še tako lena realnost. Mistika okretov. duh cigarete ter pniiazen smehljal lepe plesalke te izvabita v ta začarani krog.
Visoko nad Lmhljano, kar z liftom za deset nadstropij nad oblake! N'ebtCfttčnik ti stoii na razpolago za vse tune v stratosfero.
Bar. Eleganca nad vse. Ze od-nekdaj so lene »Ljubljanke slovele«, nailepše pa v Nebotičniku ples so imele. Nemara bi tako zapel naš Prešeren, če bi živel v naši dobi. Tako pa reporter^ poje slavo našim damam v nebotičniku.
Puba tolče Po gongu, da se ti zdi kakor v kitaiski čajnici. Žaromet zasveti in kmalu se pokaže Greta z najlepšim foxtrotom. Za njo Bela, ampak res vsa bela koža in obleka. Pleše temperamentno Gavoto. Sledi ji Charlotte z lep'm valčkom. Prvi odmor. Nato zopet iznova po istem redu. Charlotte »Orijentalska suita ima toliko notranje vsebine m dovršenosti, da sc bojim, da so že veselo razpoloženi gosti le stežka doumeli vso eleganco kreteni ter akrobatsko spretnost mlade plesalke. Za bar so takile komadi res primerni ter vzgaiaio publiko za fmost ter eleganco.
Glavna točka in atrakcija dneva ali - če hočete — večera, je pa komik Jarski poleg žene. ki nastopi pred njegovo točko z elegantnim tangom. Vsa Španska se zrcali v n tenih gibih. Ko potočne z elegan tno kretnio s čeveiičkom po tleh, imaš iluzijo divne Špance. Jarski pa pokaže, kai zmore č'ovek napraviti v svoiem humorju, nr- da pri tem žali fmost in takt Njegovi domisleki so povsem originalni in zato naiboli užigaio. Duhovite so niegove parodije, lepa prednost niegove umetnosti ie v tem. da združme v sebi akrobatska in muzikalne spretnosti. Ves niegov nastop zanusti v gostili močan oh s. In vrstilo se nato še vsi mogoči pto-si. težji kaliber se pa sem ter tia razmaie v starem večno lepem valčku.
Dobre in slabe statistike
V reviji »Internationale Wirt-sohaft« (april 1936) čitamo: Danes često slišimo o treh vrstah laži: laži iz stiske, navadne laži im — statistike. S to popularno da so statistike sicer v toliko do-hudomušnostjo se želi poudariti, bre, v kolikor nudijo zaposlitev statistikom, da je pa njih praktična vrednost za vodstvo poslov zelo majhna. V kolikor pa se to tiče današnjih statistik, je to sam argument več zn njih izboljšanje.
Zagonetka sluteni
Okultni pojavi ■ Kako je umrla Goethejeva mati
V neki svoji drami je slavni odlgiijski pisatelj Maiterlinck prav £ivo ii^ prepričevalno popisal, ka-"° se človeku približa smrt. Ma-terlinck hoče reči v tem opisu, da sirirtj človek ne vidi in je ne sliši-se mu približa, vendar ima cl°vek poseben čut, s katerim za-2na bližajočo se smrt.
Znuno je o nekaterih ljudeh, da 50 napovedali svojo smrt že dne-Ve Pred katastrofo. Takti ljud e so Jasnovidci, ki jim posebni čut posekate ni so skušali smrt preva-r»ti in ji uteči, toda ni jim uspelo. y drugih pripovedujejo, da se jim ]e res posrečilo ubežati smrti, če-ijrav jim je nekaj natančno povedalo, da morajo ta in ta dan umreti.
Goethejeva mati
napove svojo smrt
Iredno zanimiv primer o slot-^i in napovedi smrti je primer matere velikega nemškega pes-niKa Goetheja.
. Goethejeva mati, kj so ji pra-v'li le »gospa sveitnikova«. je bila ?drava in dobro ohranjena žena 111 sploh ni bila nikoli bolna do Sv°ie smrti. Nekega dne je gospa Svetlikova sedela v udobnem naslanjaču in pila kavo. Tedaj jo je Poiskala deputacija meščanov in 10 Prosila, naj se udeleži jutrišnje svečanosti v mestni dvorani. Goethejeva mati je pa odgovorila: - Prav lepo se vam zahvaliu-za povabilo, toda zelo žal n,i je. da se svečanosti ne bom rtl°gla udeležiti, ker bom jutri Umrla.
Meščani so se spogledali in bili prepričani, da se stara gospa šali, ko je na tak nenavaden način odklonila vabilo.
Naslednji dan je Goecha.eva mati v trenutku, ko se je svečanost pričela, umrla v svojti sobi. Izdihnila je dušo brez besedi, kakor bi zaspala.
Zanimiv primer slikarja Segantinija
Zanimivo je tudi, kako je umrl slavni italijanski slikar Segantini. Ko je bil še pastir in je pasel svoje ovčice, je spoznal smrt. Nekega dne je namreč na paši legel pod veliko skalo k počitku. Nenadoma ga je neka silla vrgla po-koncu in bežal jie kakor brez uma daleč proč od skale. Med tem se je velikanska skala zrušila.
Od tega dne je imel slikar čuden strah pred skalami in velikimi zidovi in se jih je vedno izogibal. Svojim prijaitdljem je pravil, da sluti, da bo ob življenje ob neki nesreči, ko se bo nekaj zrušilo.
Nekoč pozneje je Segantini sedel že kot slaven slikar v nekem švicarskem hotelu in čiltal časopise. Pozornost mu je vzbudil v časopisu naslov o velikem potresu v Švici, ki je zahteval življenje več sto ljudi. Medtem ko je slikar čitat o tej katastrofi, je nenadoma plani] pokonci in obupno krikni na pomoč. Ko so pritekli natakarji, so ga našli že mrtvega na tleh. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap od strahu.
Julijska Krajina in mi
Zaključno predavanje v „Soči“.
Ljubljana 30. aprila.
V soboto se je vršilo zaključit* uredavaanje »Soče« v salonu pr ‘Levu«. Predaval je g. dir. Cer-''rti o temi »Juitiska Krajina ti .TkU\ Predavanje je bilo dobri biskano, tako, da je bil salor amto polen. Predavatelj je ari-Vr mednarodni položaj Italije b besiitiije s posebnim Obzirom m ašo manjšino v Italiji. Dotakni
.e je perečega problema, ’ v' ‘««tV .■ r rt' i , «i,rr
ti. '	‘	>	■i/
'o v, Vsj smo čutili to ne-te7no!Slt- todia nihče se ni	up*
• a llHiXmvx	i^.«	J
esr^ javno povedati,
*; v" -V • - ,-v
~n f I ■
-V.,r
V Pireda-
varnje je bilo nekakšna bulanva našega dela za iztboljšanje polo-žatia naših emigrantov v tu in inozemstvu. Žalostna so dejstva, da morajo naši emigranti doma v Jugoslaviji stradati ter da, jim ne mare domovina nuditi niti koščka črnega kruha. Predavatelj je bil za svoja izvajanja burno aplavdiran. Predsednik društva »Soče« se miu je zahvalil za lepo predavanje, zahvalil se je pa tudli višam predavateljem, ki so sodeflovadl v društvu »Soča« v pretekli sezoni.
Po ipredaivaniu se je razvila prisrčna domača zabava, Eakio, da so Sočanli in ostati gostje od1-
hajalii iz tega zadnjega predavanja v tekoči sezoni povsem zadovoljni.
Novi brzovlaki
in avtobusne zveze
Ljubljana, 20. aprila.
Z 12. junijem bodo uvedeni na naših državnih železnicah novi sezonski brzovlaki.
Mnogo bomo pridobili z uvedbo novega brzca na progi Ljubljana-Jesenioe. Vlak odhaja ob 7.31 ter pride na Jesenice ob 9.32. vrača se potem ob 20.15 ter pride v Ljubljano ob 22.02. Važen bo tudi vlak na progi Zidan-’ most- Maribor - Wien - Praha. Odhaja ob 6.12 ter pride v Maribor 7.50 ter nadalje z zvezo na VVien kamor pride
vlak ob 14. V Pragi bo pa ta vlak že ob 21 zvečer.
Poleg novih brzcev bomo im eh še tudi nekaj novih avtobušraih prog. Iz Šmartnega ob Paki bo odpeljal avtobus ob 8.30 ter bo prispel v Logarsko dolino ob 11, vračal se bo pa potem ob 14.50 ter ob 18.30. Nove bodo tudi avtobusne zveze Škofja Loka ob 8.25 ter prihod v Škofja Loka mesto 8.32; dalje Krati i 10.38, prihod na Jezersko 12.15. Lesce-Bled ob 9.14 ter prihod na Bled Toplica ob 9.32. Mnogo bo tudi koristila .nova zveza Bistrica Boh. iezero oh 10.26 s prihodom k Zlatorogu ob 10.59.
Z vsemi tem; novimi vlakovnimi in avtobusnimi zvezami bomo dvignili! naš tujski promet ter tako pomagah odpomoči našemu bednemu stanju.
DOLENJSKE NOVICE
Vlom, rop In požig
Trebnje, 20. aprila
V noči od sobote na nedeljo je neznan vlomilec vlomil v trafiko Čufar v Trebnjem V leseno hišico, ki stoji ob glavni cesti nasproti sodišča in žandarmerijske stanice, se je vlomilec z muko splazil skozi ozko okence. Ker pa trafikantka ne pušča ponoči v trafiki nobenega blaga — saj so jo tatovi že ponovno poselili — se »podvig« vlomilcu ni izplačal in je odnesel, odnosno povzročil le za oO Din škode.
Nočni vlomi v Trebnjem niso redki in se še spominjamo drznih vlomov v čevljarski delavnici Alojzija Žorža in Franca Travnika, kjer je šel plen v desettisoče. Na delu so vsekako prav dobri poznavalci trebanjskih razmer.
ki pa se spretno umikajo in ostanejo vedno neizsledeni.
Brusnice, 20. aprila
Pri belem dnevu sta dva neznanca napadla Franca Antončiča iz Brusnic, ki se je peljal po cesti s kolesom. Pretaknila sta mu vse žepe, a ker ni bilo denarja, sta mu odnesla le tobak in mu grozila z noži. Orožniki roparja zasledujejo. —
V okolici Brusnic je zopet gorelo. To pot je neznanec vlomil v lesen vinski hram posestnika Franceta Fran ka v Tolstem vrhu. Ker ni našel plena je iz jeze zažgal. Požigalca bo le težko dobiti, saj potepuhov, ki ropajo in zažigajo po Dolenjskem, kar mrgoli.
Pozor, hud pes!
Raztrgani plašč, nemška gospa in zaprti pes
Ljubljana, 20. aprila.
Prav čudna je tale zgodita o hudem psu, ki ga ima priklenjenega na dolgi verigi doma na dvorišču trgovka Z. v Ljubljani.
Na dvoriščnih vratili je deska, ki opozarja vse poklicane in nepoklicane goste trgovkine hiše, da je na dvorišču hud pes, ki napade vsakogar, ki stopi na dvorišče po pol deveti zvečer. Kljub temu je kmalu po osim uri zvečer prišla k trgovki gospa D., ki je ločena žena nekega bančnega uradnika. Trgovina je bfla že zaprta hi domači so celo že spali.
Gospa D. je Nemka in ni znala pričati po slovensko, naš jezik pa razume in zna le toliko, v kolikor ga potrebuje pri nakupovanju na trgu, kakor je Izjavila tolmaču. Imela je namreč sodnega tolmača, ki je njene Iz-
povedi prestavljal v slovenščino.
Ta gospa je torej prišla zvečer na dvorišče trgovke Z. »Hudi pes« jo je pa popadel in ji raztrgal plašč. Prestala je tudi mnogo strahu. Za plašč zahteva 1000 Din odškodnine, za prestani strah pa 500 Din. Čudnost te zgodbe pa je v tem, da je ostalo prav za prav nepojasnjeno, kaj je gospa D. iskala v pozni uri na trgovkinem dvorišču. Nečakinji trgovke Z. je napadena gospa rekla, da ji je postalo slabo in da je hotela domače poklicati na pomoč. Sodnik je prečital tudi izjavo službujočega stražnika, ki se konča s stavkom: »Psa pa nisem videl, ker je bi pri mojem ugotavljanju zaprt.« Sodnik se je uveril. da gospa D. ni imela kaj iekatl zvečer na dvorišču in je obtoženo trgovko oprostil.
Prva nemška 750 tonska podmornica »U 85« Je odplula iz pristanišča v Jvielu
MAŠČEVALEC
Kriminalni muian.
»Edvard!4 je ves presenečen vzkliknil Jack. »Edvard!«
Prijatelja, ki se že dolgo ča^a nista bila videla, sta se pirisrčno pozdravila.
»Edvard, tako dolgo časa se že nisva videla. Kaj vas je p. tved-lo tako nenadno sem? Tako ste razburjeni!«
»Zgodilo se >e nekaj čudnega in nezaslišanega«, je razburjeno odgovoril Edvard. »Tereza me je obiskala!«
»Ah!« je vzkililkn.il Jack in oči so mu zažarele.
»Sprehajal sem se po panku, ko se je nenadoma pojavila pred menoj1«, je nadaljeval Edvard. »Grozila mi je s samokresom, zato ji niše m mo gel blizu. Kasneje sem naročil svojim ljudem, naj jo poiščejo, toda je niso mogli najti«.
»Da, da. Preveč je prepredena, da bi jo vjeli kar tako. — Toda. povejte mi, Edvard, kaj pa je prav za prav hotela od vas?«
»Da mi odkrije svojo ljubezen,« se je nasmehnil Edvard. »Zahtevala je od mene, naj se ločim z Bessie in poročim njo. Za nagrado pa bi .. .« nenadoma je umolknili.
»No, kaj bi? Zakaj molčite?« je radovedno vprašal Jadk.
»Nagradila bi me pa s tem, da bi postal mož s krinko — bil bi Jadk!« je končal Edvard in si prižgal cigareto.
Jack se je namršči.
»Ah, to ji je podobno! Njena fantastična narava ji nikakor ne da miru in hoče se na vsak način polastiti tega, kair sem jaz ustvaril. Edvard, ta ženslka mi je bolj nevarna, kot vsa londonska policija.
Edvard ga je molče poslušal. »Polleg vsega, pa je niti ne smem napasti«, je nad ali je val Jadk. »Ela je v njenih rokah in imam zvezane roke. Ničesar ne morem ukreniti, če nočem svoje ljubljene spraviti v nevarnost. To vražjo žensko bom mogel najti le z zvijačo — potem na na mah udariti!«
Globok molk, ki je nastal po teh besedah, je čez čas prekinil Jadk:
»Edvard, Tereza vas ljubi!« je dejal, zazrši se v prijateljev obraz.
Edvard je nejevoljno zamahnil z roko.
»Ne, diragi Edvard, ne smemo tar tako iti preko tega dejstva! Tereza ne bo odnehala zlepa in bo zdaj z Mia ves svoj gnev nad vašo ženo. Ta nepreračunlliiva ženska gotovo misli, da vas bo laihko pridobita zase, ako boste svobodni. — Zato pravim, da je najpametneje, da odpotujeva midva še nocoj na vaše posestvo. S seboj bcim vzel tri svoje najbolj zanesljive pomagače. Jima, Billa im Dana. Sati jih ix>znate?«
Edvard je strme poslušaj Jacka dn mu zdaj molče prikimal »Prepričan seru, da nam ne 'bo treba dolgo ča/kati na Terezo,« je nadaljeval Jack. »Sigurno se skriva kje v bližini vašega posestva. — Zdlaij pa še en nasvet, dragi Edvard. Nihče ne sme vedeti. da ste se vrniffi. Čim bo namreč Tereza zvedela, da vas ni cV.rra. bo sitouš'ala izrabit-, ugo-
94
dno priliko in izvesti svojo zlobno nakanio proti vaši ženi.«
»Toren se vrnem domov!« je ves preplašen vzkliknil Edvard. Bessie ne sme ostati sama in brez zaščite!«
»Saj vas bom jaz spremljal. Edvard! Kar nič se ne bojte za vašo Bessie. Mi vsa jo bomo čuvali, le da tega ne ona, ne kdo dru-di ne bo vedel. — In upam, da nam bo Španjolka šla v past. . . « je grozeče spregovoril Jack in oči so mu divje zažareile.
USODEPOLN1 NAČRT
Po svojem brezuspešnem »obisku« pn Edvardu Longu, se je Tereza vrnila v London, v Wa-les pa je poslala Bena, da oprezuje.
Zdaj je vsa nestrpna čakata, kdaj se bo Ben vrnil in kakšne novice bo prinesel.
Isti večer se je pojavi Ben s poročilom, da je Edvard Long odpotovali iz VValesa in da se ne bo tako kmalu vrnil.
Tereza je od veselja kar zavrisnila.
»O, to je pa res vesela novica! Zdaj grem lahko na delo. Ben. vi me boste spremljali.«
»Prav rad, milostna gospodična.«
Tereza mu je pomignila, naj stopi bližje k njej.
»■Ben,« je zašepetala, »koliko bi zahtevali za izvršitev neke važne naloge?«
»Tim,« e odogovoril Ben, »to bo pa odvisno od tega, kaj zahtevate, milostna gospodična. Ali bo tatvina, vlom alj . . .«
»Nič takega. Povsem nekaj drugega — nekdo je odveč!«
Ben se je zdrznil, toda hitro se je zbral in mirno odgovoril:
»No, ne bi bil to prvi, ki bi ga spravil v kraj. Ampak — vseeno — sicer pa — za dober denar . .«
»Petdeset tisoč frankov!« ga je hladno prekinila Tereza.
»Kaj — kako?« je presenečen vzkliknil Ben. »To je pa že nekaj!«
Tereza se je zadovoljno nasmehnil
»Kdo pa vam je tako odveč?« je radovedno vprašal Ben.
»Tista črnolaska v Walc.su!« je sovražno b-uhnila iz sebe Tereza.
»Ah, tako lepa ženska!« je zamrmral Ben. »Toda petdeset tisoč frankov! — Hm, hm — prav, naj bo — kmalu vam ne bo več na poti!«
»Preveč ste sigurni. Ben«, je pripomnila Tereza. »Saj niti ne veste, kako boste mogli priti do nje«.
»Brez skrbi, milostna gospodična. Tam sem si vse prav dobro ogledal in sem videl, da ona vsak dan hodi k majhnemu jezercu in tam . . .« nenadoma je umolknil.
»Kako pa mislite izvršiti s-voi načrt. Ben?«
»To je moja skrivnost, milostna gospodina. Zadovoljni boste z meno* več ne morem povedati. — To bo n cikali nenavadnega!
__ Toda. predvsem potrebujem
nekaj denarja. Kupiti moram neka i stvari*.
»Tu imate tri+isoč«. je odgovo rla Tereza in dala Benu šop ban-
kovcev. »Glejte, da boste dobro narediti«.
»U, najlepša hvala, milostna gospodična, /toau pa moram na pot, uia vse poprav-iim,« je odgo-voril Ben m hlastno pograbil ae-iw.
»Petdeset tisoč frankov!« je mrmran, ko je odhajal iz Terezine hiše. »lo m je premoženje! No, saj ga jinam takorekoč že v žepu. - Zdaj pa poidimo k staremu Adamsu, la se razume na take stvarce, da človek kar nenadoma oufrči v nebesa, hc, he.«
TIK PRED NESREČO Adams, h kateremu se je bil namenili Ben, je bil neki propadel inženjer, ki se je zdaj bavil s tem, da je izdeloval za razne anarhistične organizacije peklenske stroje.
Kmalu sta se z Benom pobotala m Adams je bil pripravile:!, spremljati Bena v VVales in tam postaviti na i>rimernein kraju peklenski stroj.
Adams je točno postopal po navodilih, ki mu jih je dal Ben in zdaj se je vračal po poti, po kateri ga je bil privedel v park njegov zločinski tovariš. Že je bil tik zidu, ki je obdajal park, in hotel splezati čezenj, ko je obupno kriknil.
Nenadoma ga je pograbila jeklena roka in ko se je Adams plaho ozri, je zagledal pred seboj moža atletske postave, s krin ko na obrazu.
Iz domačih gajev
PETER DANJKO:
Popevajoči škrjanec
Prišel sem skoz dole Na veliko pole,
Tam se škerlec vzdignili je Med nebeške ptičice.
Ino kelko više Gor na podnebiše Je pred meno on letel,
Telko lepše mi je pel.
S škerlcom sem vesčli Bil vu duši celi.
Misli: On mi naviik da,
Kam se človek naj ravna.
Škerlec z dušo celo Peva to veselo.
Kdaj se on od zemlje že.
Proti nebu zvišal je.
On v veseli voli V bogu peva, moli,
Ino svojo delo vso Zmes opravlja z radostjo.
Peter Danjko, rojen pri Sv. Petru blizu Radgone leta 1787. je umrl kot častni kanonik in zlato* mašnik leta 1873. Danjko je vse življenje razvijal živahno literar* no delavnost. Izdajal je nabožne in poučne knjige vsake vrste in pisal pesmi. Posvetni pesmarici je dodal še nekatere uganke, slovnici razen ugank tudi basni in anekdote. Na Štajerskem se je nekaj časa držala njegova pi* sava — danjčica, medtem ko je bila na Kranjskem bolj v rabi bohoričica, tudi nazvana po Bo* horiču. Podlaga danjeice je bilo vzhodno štajersko narečje, tipi* cen primer pa je gornja pesem, ki sicer vsebinsko ni najboljša.
„Išče se kralj... “
V Evropi je izpraznjen prestol in zdaj iščejo ucr vga kralja. Seveda ne gre tu za nobeno veliko od svetovnopolitičn,h dogodkov zajeto državo, marveč san »o za malii otok Tory, ki leži pred irsko donogalskio obaJjo.
Zadnji vladar tega malega romantičnega kraljestva je bila ženska Mary Herrety. Ta je nedavno umrlu in doslej še ni bil izvoljen njen naslednik ali naslednica; kajti na otoku Tory si izvoli svetlega vladarja ljudstvo samo. Svečanosti kronanja bi se imela vršiti že v prihodnjih dneh. toda vladarja, kakor rečeno zaenkrat še ni.
Tory lina že od .pradavnih časov od matične dežele Irske neodvisnega kralja. Ta državica ne pozna nobene policije nobenih avtomobilov in je ostala doslej obvarovana tudi pred raznimi drugimi takozvanim! pridobitvami moderne tehnike.
Kar jih je doslej izmed otočanov predlaganih za krati a, se še nobeden nj mogel odločiti, da bi sprejel krono ;n žezlo pa je med ljudstvom radii tega zavladalo splošno nezadovoljstvo Zakaj vse pričakuje na tisoče tujcev, ki bi si prišli pogledat svečanosti kronanja in prinesli v deželo lepe denarje. Torej se vrtim Tory;cem žerasn'eno mudi najti primerno osebo za prestol, bodisi moškega ali žensko, sicer vse velike priprave za to svečanost izguba.
VARČNOST
Nedavno umrli slavni franco-ški gledališki igralec Le B'a,rgy je bdi zelo varčen. Sovražil je sleherni izdatek, ki ni bil neob-hod.no potreben, ker pri vsem svojem dobrem optimizmu se je bal za svoja stara leta.
Nekega dne je bil eden njegovih častilcev, ki ga je spremil k vlaku, zelo začuden, da potuje Le Bargv v tretjem razredu.
»Kaj? Vi ... . Talk imenitnit-m'k ... pa potujete v tretjem razredu? Zalkaj pa to?«
Nakar mu je Bargy pošepetal v uho:
»7ato. ker ni četrtega razreda.«
Astrološka napoved
za 21. april.
Dan stoji v prijaznih znamenjih. Vladar dneva je Neptun, kt vpliva dobro na človeškega duha: daje -pobude in poživlja veselje do dela in stvarjanja. V politiki, denarstvu, prometu utegnemo slišati razveseljive novice. Vladajoči bodo imeli danes srečo s svojimi ukrepi. Dober dam za potovanje, za poslovne podvige, pridobi vanje novih koristnih zvez in poznanstev. Ljud-.e s fantazijo1 oziroma fantasti bodo danes zero razgibani in dlaliali snovi dnevnim razgovorom s svojimi teorijami, kombinacijami in napovedmi.
Katko si kaj zadovoljna s svojo novo zdravnico?«
»Zelo! Izdala mi je naslov _šivilje, ki dela čudovito poceni.«
★
Torej dvojčke so dobili pni sor sedovih ? Ali sita dečka ali deklici?«
»Mislim, da je eden deček, drugi pa d-eMica; lahko pa je tudi narobe.«
NAJNOVEJŠA POROČILA Italijani
še nadali© napredni©!©
Asmara, 20. aprila, m. T.O. poliča: Borbo, ki so trajale na južnem bojišču 8 dni, so se končale s popolnim porazom rasa Našita V Ogadenu in rasa Makonena v Sidamu. Po nekem neuradno potrjenem poročilu so italijanske motorizirane čete vdrle daleč proti severu v ogadenskem sektorju ter baje že zavzele Džidžigo. Abe-sinska vojska je zbežala v smeri pokrajine Arusi, nekateri celo v kritsko Somalijo. Na sidamskem bojišču so italijanske čete dospele do Mogora, tako da so od Ad-dis Abebe oddaljene ravno tako daleč kot čete Severne vojske. AbeSinei po porazu na celi črti niso nudili nikakega odpora.
V Gondarju se nadaljujejo razna dela, ki naj kultivirajo do sedaj zanemarjeno pokrajino. Obmejnih incidentov na eKiptskosu-danski meji ni bilo. Odnošaji med angleško sudanskimi in italijanskimi oblastmi so prijateljski.
Dosedaj še ni točno znano, koliko so se italijanske čete preko nedelje približale Addis Abebi. V Addis Abebi se cesarju vdano prebivalstvo pripravlja, da takoj zapusti mesto, čim bj zvedel0, da so italijanske čete v neposredni bližini. Vsi tl prebivalci imajo namen odpotovati v dosedaj še ne-ogrožene pokrajine na jugozapadu države ob angleško- egiptsko - sudanski meji pri kraju Akobo.
Italijani že v Ankobrn
Asmara, 20. aprila, m. T.O. poroča, da so po neki vesti iz De-sija italijanske čete danes zasedle mesto Ankober, ki se na-haja v pokrajini Šca. Vest še ni uradno potrjena S tem so se Italijani približali Addis Abebi na 75 milj.
Obsedno stanje v Jeruzalemu
Jeruzalem, 20 aprila, z. V Jafi in v Telavivu je prišlo do nemirov. Mrtvih je 10 Židov, a ranjenih okoli 40, od teh se 11 bori s smrtjo. Arabci imajo dva mrtva in 15 ranjenih. V obeh krajih je proglašeno obsedno stanje. Ves promet je ustavljen. V Jeruzalemu so Židje zaprli vse svoje trgovine. Do teh neredov je prišlo radi tega, ker je bila s strani obla- I
sti preprečena demonstracija Arabcev, ki je mislila kreniti v Tcla-vlv.
Turki so zares zasedli Dardanele
Pariz, 20. aprila, r. Definitivno se doznava, da so turške vojaške čete zasedle Dardanele in ves dosedanji demilitarizirani pas. Zasedba sc je izvršila še predno so dospeli vsi odgovori vseh prizadetih držav. Odgovora do sedaj še ni poslala n. pr. Grška. Ankarska vlada opravičuje predčasno okupacijo s tem, da so dosedanji odgovori z ozirom na turško noto povoljni, posebno tudi angleški odgovor. V splošnem prevladuje mnenje, da predčasni korak Turčije ne bo imel nikakih posledic, niti diplomatskih zapletljajev, ker so si pač skoro vse države edine v tem, da je turška prošnja za odstranitev dosedanjih dardaneiskih določb z ozirom na sedanj; mednarodni položaj utemeljena in re-I vizija potrebna.
Zadružništvo — temelj gospodarstva
Cbčnt zbor Zveze slovenskih zadrug
Ljubljana, 20. apnila.
Dvorano Delavske zbornice so danes dopoldne napolnili delegati zadrug, članic Zveze slovenskih zadrug. da na občnem zboru premo-trijo delo v pretekli poslovni dobi. Številne zadrugarje je ob otvoritvi občnega zbora iskreno pozdravil predsednik načelstva g. Ivan Pipan, imenoma zastopnika kmetijskega ministrstva in banske uprave g. inž. Ivo Jelačina in in zastopnika Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani gg. Stareita in F. Koblarja. Občni zbor A' nato poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., v katerem vidijo zadruganjl svojega naj-"višiega zaščittnika, in pozdravno br-
zojavko g. kmetijskemu ministru. Zbor je nato pozdravil kot zastopnik ZOZ g. Stare, želeč zadrugar-jem Zveze slovenskih zadrug največjih uspehov. Zadružna vzajemnost je danes najboljša osnova za zdravo sporazumevanje, iato je nujno jotrebno, da vsi sodeluiemo v duhu bratske in zadružne sloge.
Najresnejše opozorilo
Po otvoritvi je predsednik g. Pipan opozorili zadrugarje na obsežno poslovno poročilo 7SZ, nakar je Zvezin ravnaitelj g. Fran Trček podal obsežno in izčrpno poročilo, v I katerem je uvodoma naglasil, da je | poročilo sicer pesimistično v besedah in številkah, kar pa je smatrati
v Am„MTm ^vi i™ svetovno časopisje poročalo o silnih neurjih Povzročil •. ^s,lk,v,.dlm<> razdejanje, ki gaje tornado (silen vihar) geira ur .i? mf,sl,u	v državi Georgiji. Vihar je poleg dru-
1 kucnil in uničil avto, ki ga je zajel med vožnjo. Avto je popolnoma razdejan, Šofer pa se je še srečno rešil
le kot najresnejše opozorilo na sila težke razmere, ki Vladajo v našem narodnem gospodarstvu. Zadružništvo, ki temeliji na zdravi ideji, je te težave prebrodilo z naravnost ogromnimi žratvami in samozaitaje-va^em. Na splošno je treba k vsem težavam še prišteti psihološko silno neugodno dejstvo, da upada vera v današnji gospodarski red. In prav tega se je naiboli bati, kajti na veri, na zaupanju sloni vsako delo. Pri nas je združena misel globoko zasidrana v narodu in te zato upati, da bo zadružništvo premagalo vse težave, ki so splošnega značaja in jih dan za dnem srečujemo na vsak korak.
Demoralizacija ovira zadružno delo
Za zadružništvo je b:,lo lansko leto še težJe od prejšnjih. Gospodarske razmere so se poslabšale in napredujoča demoralizacija je močno ovirala polet zadružnega dela. Treba je bilo skrajne prevdarnosti in marljivosti, da je zadružništvo vzdržalo. Ponekod je opaziti, da moči in prizadevanje za skupni ljudski blagor poromajo, kajti trpljenJe in duševna stiska trajata le predolgo, in gmotna in moialna odgovornost grozita z nepopravl'dvimi por sledicami. Ljudje padajo v malodušje. In vprav v tem trenutku se najbolj kaže notranja s'!a in zdravje zadružnega duha kot rešilnega pasu v narodnem gospodarstvu.
Začetek le^a 1935 je sicer vzbujali vsepovsod velike nadele, zlasti so temu dale povod velike obljube vlade, kti le opustila ostro deflacijsko politiko in oznanila preusmeritev in poživl'tev gospodarstva. Nekateri ukrepa so res s:oer začasno poživil; gospodarstvo, vendar pa se je naposled izkazalo, da so ti ukrepi premalo za tennUfito ozdravitev. Jeseni pa so serazmere naravnost u redno poslabšale. Z uvedbo sankcij srn« izgubili zlasti Slovenci svojega najboljšega odjemalca, za les in živino. Poleg tega
pa smo doživeli še nešteto drugih udarcev. Nazadovali so dohodki javnih in privatnih nameščencev, cena žitu ie poskočila, kar Je hudo občutila zlasti Slovenija.
Najtežji udarec
pa je doživel naš kmet in z njim vred trgovina in industrija zavoro sankciij. Izostala pa so tudi napovedana javna dela za Slovenijo: ki naj bi zaposlila brezposelne in dvignila kupno moč ljudstva. Denarni trg je ostal preti kot slej slab, nekoliko povečan denarni obtok ni mogel rešiti položaja. Zadružmštvo je sicer doseglo začasno olanšavo glede kmetske zaščite, vendar pa je v tem oziru z nestalnost/) rešev^a kmetske zadolžitve prece: />mVqna vera v uspešno rešitev
Kreditne zadruge
Za svoj obstoj so bde najtežjo borbo kreditne zadruge, 150 po številu. Kljub težkemu položaju so pokazale občudovanja vredno delavnost in ž njo dosegle tudi prejšnjo likvidnost. Domala so izplačtle polovico vlog. V tem pog'edu je treba izreč; vodiitelPem in funkcionarjem kreditnih zadrug vse priznan e. Dosegli so vse, kar je blo mogoče. Vloge pri vseh kreditnih zadrugah so znašale okroglo 550 milijonov dinarjev. Nazadovanje vlog se je ustavilo radi izostalih plačil dolžnikov, potrebe vlagateljev pa bolj in bolj naraščajo. Pozna se vsepovsod. do kreditnemu gospodarstvu
Manjka poleta
Dolžniki se nahajajo v težavnem položaJu, iti le stežka zmagujejo svoje obveze, zato'e razumljivo, če terjatve obvez niso zadovoljive. Upniki so pokazal; dovolj razumevanja zlasti glede obrestne mere. ki se ;lc znižala za 10/» tako da večina zadrug obrestne po 3 do 4%.
Nabavne in prodajne zadruge
so svoje delovanje kljub težkim okoliščinam zadovoljivo rešile. Blagovni promet Je znašal v preteklem letu 120 milijonov d narjev. Močno se je pri tej zadružni panogi poznalo. da je kupna moč kmetov hudo opešala, na drugi stran; pa kmetje
silno težko vnoveujejo svoje pridelke. lej vrsti zadrug napadi trgovskega tiska niso nič škodovali, preje koristili, kajti mnogi konzumenti verjamejo v očitane privilegij zadrug, ki pa so dejansko malenkostni in praktično skoraj nič ne pomenijo.
Mlekarske zadruge
80 Še dokaj lahko prodajale svoje Izdelke, toda težko su prišle do plačila za prodane izdelke Vsepovsod se te občutilo znižano kupno silo, tako pni uradništvu kot delavstvu in kmetih samih 31 mlekarsk h zadrug je prejlo (-d svojih članov 2,781.908 litrov mleka, ki so ga plačale povprečno po 1.10 dinarjev za liter. Iz mleka so zadruge izdelale 62.144 kg sira in 25.745 kg masla, ostalo mleko pa so prodale v svežem stanju. Tudi pri teh zadrugah je bilo opaziti, da je nanje neugodno vplival splošen val nezaupanja.
Ostale zadruge so y preteklem poslovnem letu zadovoljivo delovale, zlasti kmetijske strojne in električne. Na splošno so vse vzdržale silen gospodarski pratisk. Skupno je bilo včlanjenih v ZSZ 377 zadrug, na novo hh je tekom leta pristopilo 14. dikvidirale pa so 4. Samo delo Zveze je bilo živahno in ie v sodelovanji s članicami rodilo lepe uspehe
Kmetska zaščita
I 'osebne pozornosti so bila deležna izvajanja g. ravnatelja glede kmetske zaščite. Taka kot je, bi bilo sploh boljše, da je ni. l'o ie le beganje in demoralizacija. Rešitev tega vprašanja je sicer težka. Za to rešiiteu je potrebna pred vvsem korajža. Te pa nam manjka. Države okoli nas so to že zdravnai z energičnimi ukrepi rešile, nas pa to vprašanje še vedno davi. V tem pogledu bo treba nujno nekaj storiti, sicer nas bo tako stanje privedlo v razkroj.
Po revizijskem poročilu in poročilu nadzorstva, ki sta ju podala gg. Kare| Muller jn IvSn Klun je sledila debata s predlogi večih resolucij, ki jih zaporedno objavljamo:
Ozdravite denarni trg
Naše denarništvo preživlja že par let izredno kritične čase. Stav Šeni so bili že nešteti predlogi, tudi s strani zadružništva, vsi z fiamenoim da se ta skrajno občutiti i vi, toda neoibhodno potrebna instrument našega gospodarstva ohrani in ga zopet vsposobi, da bo vršil vsaj tako dobro svojo funkcijo, kot pred nastoiKini govedarske krize.
Jasno se je mkazato zlasti da primanjkuje gotovine na denarnem trgu in da so tozadevni pned piši o organizaciji našega denarništva zastareli. Zato bi bila pred vsem potrebna
1.	Vpostavitev likvidnosti našega denarnega trga, saj je baš 1K kvidnost denarnih zavodov ena največHh ovir za poživitev gospo tiflirslke dejavnosti sploh; v to svrho naj merodajni faktorji po-sfcitbijb za potrenba sredstva, ki bodo kot sveža kri poživela naše oeldkuipno gospodarsko življenje;
2.	reformacija zakonskih predpisov našega denarništva po vzgledu naprednejših Sžav, ki so temeljito preustrojile svoje denarništvo z novima, zakonskimi od-re-dlbaimi ter ga tako usposobile, da popolnoma ustreza vsem korn-
piliciirandan nalogam in zahtevam sedanjega časa.
Hešite kmetsko zaščito
Dno natiitežijih m nauibuiiu boiecih naših gospodarskih vprašan,, raz-dolžitev kmeta, budi v preteklem letu m bido definitivno rešeno.
lesna povezanost tega vprašanja z yprašanjem likvidnosti naših zadružnih denarnih zavodov in pa dejstvo, da so kreditne zadruge po svojem ustroja zastopnice i vlagateljev i č.anov dolžnikov, ki so po pretežni večini pripadniki kmetskega stanu, mm narekuje, da ponovno apeliramo na merodajne fakt-rje na, » izo-gib preteči nevarnosti povzamejo vse od zadružnih organizacij večkrat predlagane ukrepe za res dokončno in uspešno rešitev tega perečega vprašanja. Ne vzdržnost sedanjega položaja priča dovodno že dejstvo, da je dolžnikom dana vsaj 121etna zaščita, dočim uživajo kreditne zadruge kvečjemu 61etno ki bi potem takem po preteku 6 let bile kreditne zadruge nezaščitene.
Pri reševanju razdolžitve kmeta je vsekakor imeti v vidu. da se z nobenimi ukrepi ne sme omajati težko privzgojeni smisel za varčevanje, zlasti gre pri zadružnih vlagateljih za gospodarsko šiibke budi, k| so s trudom prištedili nekaj denarja za težke čase. Stremljenje merodajnih fakteirjev naj gre za tem, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira kreditno zadružništvo, ki je uspelo zbrati tekom svojega obstoja razmeroma ogromne vsote in jih staviti na razpolago našemu gospodarstvu.
Ponavljamo, da je po našem mnenju neobbodno potrebno izvesti kom verzijo kmetskih dolgov na način, ki je bil od zadružnih organizacij ponovno in izčrpno predlagam. S prevzemom kmetskih dolgov s strani države ali priviiligiranega denarnega zavoda bi se omogočila dosedanjim kmet slkiim upnikom — kreditnim zadrugam im drugim dena,rinil zavodom prepotrebna likvidnost, kmetskim dolžnikom pa bi se s 251etnim odplačevan jem in z dva odstot. oibrestovanjem res znatno olajšalo breme dolga in njegovih posledic.
Po najimovejših vesteh namerava vlada zopet odložiti plačilo obroka in obresti do konca septembra. Ugotavljamo, da naše zadiruge skrajno socialno postopajo nasproti dolžnim kmetom im izterjavajo samo v izjemnih slučajih, če dolžnik premoženje pustoši ali bi lahko plačal, pa noče. Zato smo prepričani, da bo ostal zadružni načrt še dalje nespremenjen v vrijavT
Za dvig cen kmetijskih pridelkov
Zadruga nji. zbrani na občnem zboru Zveze slovenskih zadreg v Ljubljani toplo pozdravljajo akcijo kmetov po dvigu c;n kmetijskih pridelkov ir. priporočajo solidaren im složen nastop vseli pri-ptdmkov kmetskega stana.
Ta akcija zahteva previdno in sistematično postopanje in zato smatramo, da niso na meatu prenagli ukrepi, ki bi Bal i,ko afkč'jo obre-ziuispešilli in samo poslabšali že itak skorai nevzdržne razmere. v katerih se nahaja naš kmet.
Vprašanje dviga cen kmetijskim
pridelkom je živlienskega pomena za kmetiski stan in zato upravičeno pričakujemo, da bo poštena akoilia gospodarske sloge našita popolno razumevanje in tudi podporo merodajnih faktorjev za uspeh akcije.
Ukinite
škodljive sankcije
MALI OGLASI
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite najbolj-e potom moje oblaet veno dovoljene d Leama. — Denar ta,ko J. Priložite znamke.
RUDOLF ZORE, Ljubljana
Gledališke ulica 12. Telefon 8840.
Že itak težke gospodarske razmere so se z uvedbo gospodar-slkih sankcij zoper Italijo znatno poslabšale. Učinki so Ml,j vidni po vsd državi, za dravsko banovino pa pomenilo sankcije katastrofalni zastoj izvoza, saj je bila ravno Italija za nas, kot pretežno lesno in živinorejsko pokrajino, naijveč-ji .odjemalec naših kmetijskih jn drugih produktov. Škodljivi uplivi tega zastoja v izvozu se občutijo v celokupnem našem gospodarstvu in seveda tudii v naših zadružnih organizacijah, saj gre znatni upad višino vplačanih obresti na račun dolga v primeri s prejišnimi leti ravno na rovaš dejstva, da je izgubil naš kmet naj-bbžjega in največjega inozemskega odjemalca za svoje pridelke, ni pa dobil obljubljenih kompenzacij od ostalih držav, zlasti pa ne v oni potrebni meri. Najboljše ilustrira nastali položaj dejstvo, da je naš izvoz v Italijo padel od mesečno 50 milijonov na 4 milijone in imamo v Ital® zamrznjenih preko 250 milijonov terjatev.
Kot predstavniki zadrug, v katerih je skoraj sto tisoč članov im to ix) pretežni večini pripadnikov kmetskega stanu, torej s sankcijami najbolj prizadetih oseb, prosimo in apeliramo na kraljevsko vlado, da povzame vse korake za takojšnjo ukinitev sankcij • pram Italiji in odstranitev vseh ■kvarnih posledic, povzročenih po tej mednarodni obvezi. Ukinitev sankcij diktirajo življenjski gospodarski pogoji celokupne države, zlasti pa dravske banovine in je tem bolj opravačljiva, ker povzeti mednarodni ukrepi zoper Italijo niso dosegli! začel jene za efekta, nam pa prizadejali o grom | no škodo, ki jo občutijo prav vsi | stanovi.	__________
Tovarniško
poslopje obstoječe iz 4 večjih stavb, primerno za vsako industrijo, električni pogon, tik kolodvora Stična, z ali brez inventarja ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Industrija« na upravo »Glasa naroda«.
Ženitve
in možitve
boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v postnih znamkah diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3
ccecDecDicpeoicDicDeoe
GOSTILNA MICI KMETIČ
na Aleksandrovi cesti 5
vam nudi svoja znano izborna vinai Silvanec Din 15.— Rizling Din 14.—-
IN SVOJE SPECIALITETE: Muškat-Sllvanec Din 16.—, Dingač Din 14.—, Cviček Din 12.—
TER PRVOVRSTNO:
Belo dalmatinsko Din 10.—, Opolo Din 10.— čez ulico Din 1.— ceneje.
<=i«c=>ec=>aoeoeoecDeo*
„Glas“ povsod
3S-55
jt številka, „roero pokličite pri naro* Sevanju svojih
I ascif
v ft Glasu naroda*
Nov duh v našem
Ljubljana, 20. aprila.
Agilni zimski športniki so započeli akcijo, da položijo v naš sport več ideologije, da mu dado novo smer ter tako napravijo naš sport nekako poduhovljen ter čist vse nepotrebne umazane navlake. Razposlali so vsem prijateljem sporta posebno okrožnico z vprašanji, ki so danes še prav posebno aktulana. Ugotavljajo, da pada število tekmovalcev na naših zimsko športnih tekmah. Kaj je torej temu vzrok? Hočejo tudi ugotoviti ali vrši časopisje uspešno propagando, ter dati smer bodoči časopisni propagandi. Naš prvi narodni sport-smuko želijo propagirati take, da se bo res čimbolj razširil med narodom. V ta nađen nameravajo prirediti več predavanj tor položiti prvo ideologijo smučarstva, Doseči želijo pravilno pojmovanje smučarskih tekem.
Zanimivo je poglavje o ženskem smučanju. Tudi tukaj hočejo športni krogi doseči ideologijo. 0 delu saveza, podsaveza in klubov je razpisana I svobodna anketa in bodo sigurno posamezna izvajanja zanimiva.
smuškem sportu
Savez je pooblastil poseben odbor, sestoječ iz posameznih članov-ideolo-gov našega smučarstva, med njimi gg. Jelenič, Nagy, Piccoli, Predalič in drugi. Na poglagi referatov bodo člani tega odbora sestavili skupni referat ter ga iznesli pred poseben kongres, ki se bo vršil 21. maja v Ljubljani in bo res prvi športni kongres naše države.
Okrožnica, ki vabi na to sodelovanje vse prijatelje našega sporta, so končava z vedrimi besedami:	Kon-
gres naj pokaže pot vodstvu našeg® sporta, vodstvu, ki so zaveda svojeg® dela, vodstvu, ki hodi svojo ravno pot, spori no mladino, polno energij9 in življenja, ki bo sledila temu vodstvu na vsakem koraku.
Torej res stojimo pred novim du' ševnim preporodom našega sport-1-Ker je v zdravem sportu mogoč tudi duševno, močan preokret naše miselnosti in delavnosti, pozdravljamo *■* novi pokret in mu želimo mnog0 uspehov.
„Glas“ je zabaven
Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.