Poštnina plačana v gotovini
Bogoljub
Oktober 1933
VSEBINA:
Članki in razprave: Kako molimo sveti rožni venec? (C. P.) — Velika skrivnost v Kristusu in Cerkvi. (Dr. Fr. Jaklič.) — Ključ do nebes. (Č.) — Ko se nebo dotika zemlje. (F. V.) — Črnogorska Majka božja v Letnici. (K.) — Na Marijinih potih: Pri družbi v službi. (J. Langerholz.) — Pesem: Prošnja. (Ga. Mali.) — Na cilju: Učiteljica ponižanih. (Iz življenja Marjete Sinclair. Priredil L. G.) — Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini. Marijine družine. — Duhovne vaje. — Opazovanja. — Razno. — Odgovori. — Dobre knjige. — Odpustki. Prošnje in zahvale. — 9 slik v bakrotisku.
Cena »Bogoljubu«:
na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 8 Lir, v Čehoslovaški 15 Kč, v Franciji 12 fr., v Ameriki —"50 Dol.
Spisi, prošnje, zahvale, vprašanja se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Bogoljuba* v Ljubljani, vse drugo pa na naslov: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani.
Koledar Apostolstva molitve za oktober 1933.
Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. Očetu: I Misijonski mesečni namen,blagoslovljen po sv.Očetu: Češčenje angelov varuhov.	| Misijonska gorečnost med katoličani.
Mesečni zavetnik: sv. Frančišek Asiški (4.).
Dnevi		Godovi	Posebni dnevni nameni	Vedno češč Ljublj. šk.	enje sv. R. T. Lavant. šk.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Pelek Sobota	17. pob. Remigij š. Angeli varuhi Terezika Det. J. dev. Frančišek As., sp. Placid in tov. m. Brunon opat Roženvenska M. B.	Pogostno sv. obhajilo Naša mladina Pot svetega detinstva Frančiškanski redov! Uničenje brezbožnosti Kartuzijani. Redovni poklici Rožnivenec v družinah	Ljublj. lazaristi Dovje Tomišelj Kamnik Gor. Logatec Ambrus Bloke	Laško Loka Dol Št. Rupert Laš. Sv. Jedert Razbor Trbovlje
	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	18. pob. Brigita vd. Dionizij š. m. Franč. Borgia sp. Materinstvo Marije Maksimilijan š. m. Edvard kralj Kalist p. m.	Apostolslvo mož in fantov Naš duhovniški naraščaj Dijaki in visokošolci Svete matere in hčere Zadeve naših škofov Vlada in konkordat Širjenje dobrega tiska	Rovte Polom Šmihel Žuž. Erzelj Sv. Gora Rob Prežganje	Sv. Mikavž Laš. Sv. Marjeta Sv. Lenart Laš. Širje Jurklošter Sv. Jurij P.
15 116 17 18 19 20 21	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	19. pob. Terezija d. Hedviga dev. Marjeta Alakok d. Luka evangelist Peter Alkanl. sp. Janez Kancij sp. Uršula d. m.	Dvig duhovnega življenja Delo katoliške akcije Posvetitev družin Srcu J. Pokorščina sv. Cerkvi Slomšek-Baragov proces Trpeči in preganjani Uršulinke in njih zavodi	Lom Boh;nj. Bela Podkraj Horjul Golo Zagorje, Kras Ljublj. uršulinke	Videm Brežice Mur. Sobota Brežice Franč. Cankova Brežice bol. k. Gor. Lendava
22 23 24 25 26 27 28	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	20. pob. Kordula m. Janez Kapistran Rafael nadangel Križani in Dar. m. Evarist p, m. Sabina muč. Simon in Juda ap.	Poslušanje besede božje Duhovne vaje in misijoni Naši izseljenci Duh samozalaje Odprava pijančevanja Mlačne družine Dušni pastirji	Budanje Šmihel, Koš. Dol Spodnji Brnik Trnovo, Kras Ig čmuče	Rajhenbvrg trap. »» it Sevnica Gor. Pelrovci Pišece
29 30 31	Nedelja Poned. Torek	21. pob. Krist. Kr. Alfonz Rodr. sp. t Volbenk šk.	Zmaga kalolišlva pri nas Misijonarji, njih pomočniki Umirajoči. Umrli.	Rudnik Malenja vas Radovljica	Kančovci Bizeljsko Dobova
Inserirafte v ,, Bogoljubu" 1
Najceneje in najbolje kupite raznovrstne ženske fn moške Čevlje
domačega izdelka, kakor tudi copate, nogavice, rokavice, predpasnike, razno perilo in pletenine v trgovini pri
Pavla Videmšefe, Ljubljana, Sv. Petra c. 19



^"ijub^a^^om^lcaga ii h. f
Oskrbnina (slan, Drsni In mstrtžli) dnina 75 Din.
Zdravnik: Dr. Fr. Dergane, šef-primarij v p.
OKTOBER_XXXI. LETNIK _19 5 5
Kako molimo sveti rožni venec?
P*0*m*Q*R*l*')*l*K*)*E*Z*V*S v
ISPSKo želji svete Cerkve se dobri verniki jSjjgpf v oktobru zbirajo po cerkvah in z aES rožnim vencem proslavljajo ^sSJ božjo Mater Marijo. Dne 7. oktobra imamo celo poseben praznik sv. rožnega venca, ki je bil vpeljan v vesoljni Cerkvi v spomin na zmago krščanskega orožja nad Turki pri Lepanto 7. oktobra 1571.
Kdaj se je ta molitev pričela širiti med vernim ljudstvom, je težko ugotoviti. Pobožna legenda pripoveduje, da jo je pre-blažena Devica sama priporočila sv. Dominiku kot posebno izdatno sredstvo v boju proti krivoverskim Albižanom. In dobri verniki so se je z veseljem oprijeli. Papeži so pobožnost rožnega venca z najvišjega mesta pogosto priporočali, in tudi med našim narodom se je udomačila kot lepa družinska, zlasti večerna molitev.
Mi vsi, ki smo Marijini častilci in nam rožni venec ni nepoznan, se bomo potrudili, da ga pobožno molimo. Ker se neprestano ponavljajo ene ter iste besede: očenaš, zdravamarija, čast bodi, se naše misli tako rade zamotajo in poraz-gube, da pozabimo na skrivnosti, ki naj bi jih premišljevali; tako večkrat ob koncu komaj vemo, kateri del rožnega venca smo molili. In ko bi nas med molitvijo kdo vprašal, pri kateri skrivnosti smo takrat, bogve ali bi mu mogli dati pravi odgovor.
Pred vsako molitvijo pripravimo svoja srca. Ni treba zato mnogo časa, nekaj hipov se pa le pomudimo, da svoje misli odtrgamo od svetnih opravil in jih naravnamo na Boga. Posebno pa je to potrebno pred rožnim vencem, ker je rožni venec vendarle precej enolična molitev in razmeroma nekoliko dalj traja. Radi tega je nevarnost večja, da zaidemo v razmišljenost. Preden pričneš moliti, pomisli takole: »Z Bogom bom govoril. S preblaženo Devico Marijo bom premišljal o skrivnostih Gospodovega živ-
ljenja. Pomagaj mi, dobra Mati, da bom zbrano molil, in da bom deležen milosti in odpustkov, ki jih je sv. Cerkev tej molitvi dovolila.« Tako prični moliti; samo za nekaj hipov bo molitev daljša, na notranji vrednosti in zbranosti bo pa mnogo pridobila.
Veliko je tudi odvisno od tega, k j e in na kakšnem kraju molimo, kakšen čas smo si za molitev izbrali. Ko opravljamo molitev rožnega venca, smo v Marijini šoli, Marijo poslušamo, ko nas poučuje. Zato je že treba, da poskrbimo za zbranost, da Marijinih besed ne pre-slišimo, da si jih v srce vtisnemo ter po njih živimo. Lažje in bolj zbrano molimo v cerkvi, na samotnem kraju, ali ko hodimo po samotni poti, kakor pa tam, kjer vse vprek govori in vpije. Zato — če je le količkaj mogoče — pustimo pri večerni molitvi sv. rožnega venca vsako drugo delo in pokleknimo.
Kaj pa r a z t r e s e n o s t: ali ta kaj škoduje vrednosti naše molitve? Treba je ločiti. Če nam misli, ki se vsiljujejo, niso všeč, in se spet zberemo, kakor hitro se zavemo, da nismo pri molitvi, raztresenost ni prostovoljna in prav nič ne škoduje. Na škodo pa je prostovoljna razmišljenost, kadar človek med molitvijo v e d o m a in hote druge reči premišljuje. Taka raztresenost seveda molitvi škoduje; pa še o tej ne bomo rekli, da je grešna, kadar opravljamo molitev, katera ne spada v našo strogo obveznost. Najbolje bo, če se za misli, ki se nam vsiljujejo, ne menimo; kadar se raztresemo, se zopet zberemo, pa bo Bog naše molitve vesel.
Še nekaj moram spomniti. Rožni venec je neke vrste premišljeval-na molitev. Če hočemo biti deležni nekaterih — tako imenovanih dominikanskih — odpustkov, je naravnost potrebno,
da svojim zmožnostim primerno premišljujemo skrivnosti, ki jih naše ustnice izgovarjajo. Ko duhovnik blagoslavlja rožne vence, moli takole: »Vsemogočni in usmiljeni Bog, ki si zaradi posebne ljubezni, s katero si nas ljubil, hotel, da je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod Jezus Kristus, prišel iz nebes na zemljo in po angelovem oznanjenju sprejel telo iz presvetega telesa Device Marije, naše Gospe, vzel nase križ, pretrpel smrt in tretji dan slavno od mrtvih vstal, da bi nas iztrgal iz hudičeve oblasti: prosimo neizmerno tvojo dobro-tljivost, blagoslovi in posveti te molke, znamenje rožnega venca, ki jih je tvoja verna Cerkev namenila v čast in hvalo isti Materi tvojega Sina, in vlij jim toliko moč Svetega Duha, da bo vsak, kdor bo katerega od njih s seboj nosil, na svojem domu spoštljivo hranil in nanj po pravilih te svete družbe v premišljevanju božjih skrivnosti k tebi pobožno molil, imel obilje zveličavne in stanovitne po-božnosti.« Kdor torej hoče biti deležen dominikanskih odpustkov, mora pri posameznih skrivnostih svojim zmožnostim primerno premišljevati.
Naj podam kratko navodilo, kako naj bi se rožni venec molil.
Veseli del;
1.	Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela — prosimo srčne ponižnosti.
2.	Ki si ga devica v obiskanju Elizabete nosila — prosimo ljubezni do bližnjega.
3.	Ki si ga Devica rodila — prosimo zadovoljstva z malim.
4.	Ki si ga Devica v templju darovala —• prosimo požrtvovalne ljubezni do Boga.
5.	Ki si ga Devica v templju našla — prosimo, da bi s smrtnim grehom Jezusa nikoli ne izgubili.
Žalostni del:
1. Ki je za nas krvavi pot potil — prosimo odpuščenja vseh svojih grehov.
Velika skrivnost v
i.
Bog bi lahko vsakega človeka tudi po telesu sproti ustvaril, kot je ustvaril Adama ali kakor sproti ustvari dušo vsakemu otroku. Pa če bi Bog to storil, bi ne bilo med ljudmi ljubezni, ki je med starši in otroki, med brati in sestrami, med sorodniki in med člani istega naroda. V sreči in še bolj v nesreči bi človek ostal osamljen in sebi prepuščen,
Bog, ki sam živi v trojstvu oseb, je drugače določil: človeka je storil deležnega svoje stvariteljske moči, ko mu je do-
2.	Ki je za nas bičan bil — prosimo odpuščenja nečistih grehov.
3.	Ki je za nas s trnjem kronan bil •— prosimo odpuščenja grehov v mislih in željah.
4.	Ki je za nas težki križ nesel —- prosimo vdanosti v trpljenju.
5.	Ki je za nas križan bil — prosimo vdanosti v križih in težavah.
Častitljivi del:
1.	Ki je od mrtvih vstal — prosimo, da bi še mi vstali v poveličanih telesih.
2.	Ki je v nebesa šel — prosimo, da bi prišli za Jezusom v nebesa.
3.	Ki je Svetega Duha poslal — prosimo, da bi vse naše življenje vodil Sveti Duh,
4.	Ki je tebe, Devica v nebesa vzel — prosimo, da bi še nas Gospod vzel v nebesa.
5.	Ki je tebe, Devica, v nebesih kronal — prosimo, da bi še mi uživali pri Bogu večno veselje.
Kako je treba to navodilo umeti? Takole: Vzemimo za zgled skrivnost: Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela. V duhu se prestavimo v Nazaret, kjer je v molitvi zatopljena Devica Marija. Angel pride k njej, jo pozdravi, sporoči preve-selo vest, da je izbrana za božjo Mater. Marija pri toliki časti ostane ponižna. Spregovori le besede: »Glej, dekla sem Gospodova!« Radujmo se Marijine sreče, zahvalimo Boga za milost učlovečenja in prosimo ponižnosti.
Podobno pri drugih skrivnostih.
Poživimo v letošnjem roženvenskem mesecu ljubezen do molitve sv. rožnega venca. Kjer še ni vpeljana kot družinska molitev, jo skušajmo vpeljati. Posebno člani in članice Marijinih družb imajo tako lepo apostolsko nalogo, da z zgledom in besedo pomagajo z rožnim vencem širiti ljubezen in češčenje nebeške Matere Marije.
C. P.
Kristusu in Cerkvi
ločil življenje v zakonu, kjer se mož in žena tudi v dušnih svojstvih lepo dopolnjujeta in sta eden drugemu v oporo, potem pa posredujeta otrokom telesno in dušno življenje. Z nežnimi, pa močnimi vezmi ljubezni je povezal člane družine; rod podaja rodu življenje, starši žive v otrocih naprej.
Samo v pravilnem zakonu sme teči življenjski vir. Bog je v raju postavil zakon med enim možem in eno ženo, da bosta oba enakopravna in si do smrti zvesta. Adam je v zamaknjenju zaklical: »Zato bo
zapustil človek svojega očeta in svojo mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta dva eno telo.«
Kako se to svetopisemsko naročilo zdi samo po sebi umljivo! Nedopovedljiva vzvišenost božjega zamisleka nam je pa šele potem umljiva, če preudarjamo, kako vse drugače bi z zakonom lahko bilo in kako je v zgodovini človeštva res bilo. Tisočletja so se čedalje bolj oddaljevala od prvotnega božjega zamisleka o zakonu. Človeški um je vedno bolj temnel in strasti so človeka oklepale v čedalje težje verige. Že v 1. Mozesovi knjigi beremo o Lamehu, ki si je vzel dve ženi. — Žena je bila ponižana na stopnjo sužnje, njen vpliv na družino je vedno bolj medlel.
Po dolgi dobi je pa zopet zasvetila luč. Učlovečeni Bog je pokazal človeštvu nova pota in dal nove pripomočke za lepše življenje. Obnovil je tudi prvotno obliko zakona: en mož in ena žena. »Kdorkoli se loči od svoje žene in oženi z drugo, pre-šuštvuje proti prvi; in ako se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim, prešuštvuje.« Nobeno pero ne more popisati blagoslova, ki se že 19 stoletij razliva iz teh odločnih Jezusovih besed.
Jezus je pa šel še dalje: ta obnovljeni, na prvotno višino povzdignjeni zakon je povišal v zakrament. Izkopal je drevo zakona iz zemlje, v kateri je dotlej do-našalo le naravne sadove, presadil ga je na vrt Cerkve in ga požlahtnil s svojo milostjo, da donaša sedaj nadnaravni sad. Mi vsi smo bili deležni te Odrešenikove dobrote, saj smo zrastli iz krščanskega zakona. Tiha žalost nas navdaja, ko gledamo nesrečne otroke, ki niso zrastli ali vsaj ne dorastli v krščanskem zakonu.
II.
Zakon je torej postal eden od sedmerih zakramentov nove zaveze. Poročenca stopita v nove odnošaje do Boga, do Cerkve in do božjega kraljestva. Njuni duši zablestita ob poroki v novi lepoti in bogo-podobnosti. Vidno zakramentalno dejanje pa jima podeli tudi posebno stanovsko milost in pomoč, da moreta dobro vršiti dolžnosti drug do drugega in do otrok.
Niti redovniška zaobljuba nima te moči, da bi delila milost, četudi je redov-niški stan višji od zakonskega. Zakrament sv. zakona ne podeli takoj vseh milosti, marveč da poročencema pravico do njih; do smrti jima bodo dotekale, kadar bo nastopila kakšna dolžnost. Mož in žena postaneta žlahtni mladiki na trti Jezusa, po njima se pa pretaka milost tudi na otroke.
Dolžnosti zakonskih so tako težke, da so apostoli, ko je Jezus govoril o njih, vzkliknili: »Če je taka z možem in ženo, se ni dobro ženiti.« Zato Odrešenik zakonskih ni hotel pustiti brez posebnih milosti.
III.
Kako se pa zakrament sv. zakona izvrši? Kdo je njegov delilec?
Kristus je zakonsko pogodbo, katera je do njegovega časa bila zgolj človeško naravno dejanje, povzdignil v zakrament. Če je torej zakonski dogovor veljavno sklenjen, je hkrati že izvršen tudi zakrament, če sta le oba poročenca krščena; če pa ta pogodba med krščenima ni zakrament, je tudi kot zgolj naravna pogodba neveljavna.
Zakon torej ni sklenjen z duhovnikovim blagoslovom; Cerkev je skozi stoletja priznavala kot zakrament tudi tako zakonsko pogodbo, katero sta napravila poročenca sama, brez duhovnika. In če sedaj zahteva navzočnost duhovnika, je duhovnik, ki poročenca blagoslovi, navzoč samo kot priča Cerkve.
Zakon je pogodba in dogovor med ženinom in nevesto. Vsaka pogodba se pa mora izvršiti v neki predpisani obliki, sicer ni veljavna. Oporoka je n. pr. samo potem veljavna, če je spisana po državnih predpisih. Prav tako ima tudi Cerkev pravico in dolžnost, da podrobno določa obliko zakonske pogodbe, ki je od vseh pogodb gotovo najbolj važna.
Delilca zakramenta sv. zakona sta ženin in nevesta, torej tista dva, ki sta obenem tudi njegova prejemnika. Sama torej sežeta v zakladnico božje milosti in se z njo obogatita.
Ob zavesti, da je zakon zakrament, se še tembolj pokaže, kako so čutno nagnjenje in gmotni oziri nevredni nagibi zanj.
Zakonska obljuba je iz tega, ker je zakon zakrament, dobila novo moč; poročenca je nista izrekla samo drug pred drugim, ampak pred samim Kristusom. Še več: položila sta jo Kristusu v roke in mu jo zaupala. Pri tej zvezi je bil Kristus tudi zato udeležen, ker sta oba poročenca uda njegovega skrivnostnega telesa, Cerkve.
Kako lepa je torej misel: ta oseba je od samega Kristusa meni izročena in jaz njej. Ko sva najprej sama spoznala, da je prav, ako to zvezo skleneva, naju je združil še Kristus, — In tudi če sta se pri izbiri glede marsičesa zmotila, v Kristusu ostaneta združena in od njega prejemata milosti, da tudi težka bremena drug z drugim nosita.
Zakramentalna svetost zakona obdaja vse tri namene zakona z nadzem-skim sijem. Prvi namen je rojstvo in vzgoja otrok, ki postanejo ne le otroci teh roditeljev, člani te družine, člani tega naroda in državljani te države, marveč postanejo tudi člani Cerkve, udje Jezusovega skrivnostnega telesa, določeni za člane večnih nebes. Rodijo se torej otroci za Boga in za Cerkev. Zato se naj zakonca tudi najtežjih žrtev ne plašita. Ne sme greh oskruniti njihovega zakona. — Drugi namen je medsebojna pomoč. Zakonska morata vse svoje osebne odnošaje gledati v Kristusu, saj je zakonski tovariš podoba božja, božji otrok, odrešen z božjo krvjo in tempelj Svetega Duha. Njuna naravna ljubezen mora biti oplemenitena in okrepljena z božjo ljubeznijo. Pomagati si morata zlasti na poti svetosti. V njuni medsebojni ljubezni je en srčni utrip, ena radost, ena žalost, vse v ljubezni do Kristusa. — Tretji namen zakona je urejanje čutnega nagona. Krščanski zakon ne zanikava čutnega teženja, danega od Boga-stvarnika, ampak ga le ureja, dela bolj duhovnega in dviga v nadnaravni red.
In kakor so dobili vsi trije nameni v krščanskem zakonu nov smisel, novo lepoto in novo moč, tako dobita od tega Kristusovega zakramenta tudi obe pogla-
vitni lastnosti zakona nov poudarek: njegova enotnost in nerazdružlji-v o s t. Krščanski zakon je podoba zveze Kristusa s Cerkvijo, zato moreta biti v njem združena le en mož in ena žena. In kot se Kristus ne loči od Cerkve, tako se tudi zveza obeh zakonskih ne more razdreti.
Mož je družini glava, žena je pa srce družine. Mož ima prvenstvo v vodstvu, žena pa prvenstvo ljubezni.
Lep je torej krščanski zakon. Čutni nagon je ukročen in poduhovljen, pogled je obrnjen na Boga, urejeni so odnošaji do zakonskega sodruga in do otrok; iz zakramenta pa neprestano doteka božja pomoč. Vse je urejeno, za vse lepo poskrbljeno. Zares velika skrivnost v Kristusu in v Cerkvi!
Ko torej novo poganstvo širi svoje zmotne in usodne nazore o zakonu in se zakon in družinsko življenje smešita kot nekaj zastarelega, morajo vsi, poročeni in neporočeni, zakon resno in odločno pojmovati kot vzvišen zakrament. Klic Kristusov: »Ne bojte se, jaz sem svet premagal!« velja v odlični meri tudi o zakonu. Dobro drevo rodi dober sad; ta resnica se je čudovito izkazala v krščanskem zakonu.
Dr. Fr. Jaklič.
Prošnja
V bolesti, Marija, drhtim, v verigah sovraštva ječim, v pregnanstvu — nesrečen po tvoji ljubezni zdihujem: 0 pridi, Marija, na svet v bolest in sovraštvo odet, srce mi tolaži trpeče, otiraj srce krvaveče ...
Ljubezni napaja te vir, objema nebeški te mir: — žalujem, Usmiljena mati mi bodi na zemeljski, trnjevi poti. odpiraj ljubeče roke, otiraj pekoče solze. Otrok tvoj, Marija, te prosi, ljubezni cvetice mu trosi!
Mali Gregor.
Ključ do nebes
Ka
'ar nas je starejših, smo vsi kolikortoliko občutili grozote vojske; oni pa, ki so bili v vojni vihri na fronti, ali so ždeli v podzemskih kavernah, ali prezebali v zasneženih skalinah gorskih pobočij v negotovosti, kaj jih čaka prihodnji trenotek, so nam žive priče strašnega bojnega gorja. Nič čudnega, če sedaj tem bolj goreče ponavljajo prošnjo: . . . »vojske, reši nas o Gospod!«
Ne moremo si zato prav misliti, da bi se državniki še enkrat tako spozabili, da bi tirali narode v bojno morijo, saj se ponovno naglasa, da bi bile strahote more-
bitne bodoče vojne neprimerno bolj besne in nečloveške, kot so bile v katerikoli pretekli vojni. Napadi iz ozračja, razni strupeni plini, ki bi bili z njimi prizadeti tudi prebivalci v zaledju in po mestih, to so strahovi modernega vojskovanja, katerih uničujoče posledice si težko pred-očujemo.
V takih primerih bi umirajočim v masah niti duhovniki ne mogli deliti zadnjih tolažil, ker bi jih plini omamili in pokončali. Kaj storiti, če bi nas zadela taka nesreča?
Hvala Bogu, da imamo poleg zakra-
menta svete pokore še izredno sredstvo, ki nas opraviči pred Bogom: popolno kesanje. Ta dragoceni pomoček, ključ do nebeških vrat, nam je ob vseh prilikah na ponudbo, a rešuje nas le tedaj, če imamo obenem resno voljo, čimprej se spovedati, ko bo dana prilika. Ni dvoma, da bi v smrtni nevarnosti tega sklepa ne imeli.
Vsakdo lahko uvidi, kako potrebno je, da smo o tem dragocenem pomočku za zveličanje dodobra poučeni, da znamo popolno kesanje res tudi obujati. Kardinal Franzelin je zapisal vsem pridigarjem in učiteljem božjih resnic v opozorilo naslednje besede: »Če bi mogel kot pridigar prehoditi dežele, bi o nobenem nauku bolj ne pridigal kot o popolnem kesa-n j u.« Neki odličen in učen redovnik, ki je pred par leti umrl, je prosil vsakega sobrata: »Molite zame, da bi mogel na zadnjo uro obuditi popolno kesanje!«
Kako si torej pomagamo, da dosežemo milost in srečo popolnega kesa?
Najprej nikar ne pozabimo, da je vsak dober dar od Boga, in da moramo tudi za milost kesanja večkrat moliti. Dalje moramo vedeti, da je korenina popolnega kesanja v ljubezni do Boga. Popolnega kesanja brez popolne ljubezni do Boga ni in ne more biti. Truditi se moramo torej najprej, da bomo skušali obujati popolno ljubezen do Boga. Poudarjamo besedo »popolno«; kajti nepopolna (manj popolna) ljubezen do Boga, ki je sicer tudi dobra, ima kot prvo naravno posledico zgolj manj popolno (nepopolno) kesanje, ki zadostuje takrat, ko se grehov obenem tudi spovemo, ne pa v smrtnem slučaju, ko spovednika ni pri roki.
Ako ljubimo Boga zaradi dobrot, ki jih upamo od njega in smo jih že tudi prejeli, imamo nepopolno ljubezen. Ako pa ljubimo Boga zaradi njega samega in nad vse, imamo popolno ljubezen. (»Zaradi njega samega«, t. j. zaradi božje neskončne popolnosti, ker je Bog neskončno dobrot-ljiv, svet, pravičen itd. — »Nad vse«, t. j. bolj kot vse stvari; zato smo pripravljeni rajši tudi umreti, kakor da bi ga žalili s smrtnim grehom.)
Naj objasnimo tu nekaj potežkoč:
A. ugovarja: »Saj se človek ne more prav vtopiti v te vaše znanstvene razlage. Ljubimo pač Boga, ker je Bog!« — Dobro. Tvoja ljubezen je popolna, ker Boga ne ljubiš iz kakšnega
razloga izven Boga, marveč radi njega samega — nad vse.
B.	pravi: »Boga že ljubim; ne morem pa te ljubezni odtrgati od hrepenenja po večni sreči, ki bi jo rad dosegel.« — Tudi ta ljubezen je popolna; kajti kaj bo predmet tvoje večne sreče? Ali ne — Bog?
C.	se oglaša: »Ljubim Boga, pa se bojim tudi pekla.« Temu bi zatrdil: Prav imaš, če se bojiš pogubljenja; če imaš ta strah zato, ker bi te pekel za večno ločil od Boga, ki je izvor in cilj večne sreče, ne morem reči, da ljubezen do Boga ne prevladuje, da torej ni nepopolna.
* * *
Kdor se povzpne do popolne ljubezni, bo brez dvoma imel tudi popolno kesanje nad grehi, ki mu jih vest očita. »Kesanje je popolno, če se grešnik kesa zato, ker greh žali Boga, ki je neskončno popoln in vse ljubezni vreden; ali če se kesa, ker je zaradi greha Jezus Kristus trpel in umrl.« (Katol. katek. vpr, 443.)
Jasno je, da vsakdo, ki Boga resnično ljubi, obenem tudi greh sovraži in obžaluje. Človek, ki je v stanu smrtnega greha, pa obudi popolno kesanje, mu je greh v istem trenutku — še pred spovedjo — odpuščen; spovedati pa se mora pri prvi prihodnji spovedi, da spolni voljo božjo in zapoved svete Cerkve. Zgoraj razloženo resnico potrjujejo besede Jezusa samega:
»Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala.« (Jan 14, 23.) Pomen teh Gospodovih besedi je ta: Kdor Boga ljubi in njegovo voljo spolnjuje, je v posvečujoči milosti in v njegovem srcu prebiva tro-edini Bog. Bog pa s posvečujočo milostjo v srcu ne prebiva, če je srce omadeževano s smrtnim grehom. Če torej Bog stanuje v srcu tega, ki Boga ljubi, je to dokaz, da popolna ljubezen tudi velike grehe izbriše.
* * *
Ali je grešniku težko obuditi popolno kesanje?
Najprej tole, kar smo že zgoraj naglasih: Iz lastnih moči, brez pomoči božje, ne moremo izvršiti nobenega nadnaravno dobrega dela. Zato nas pa božji Zveličar opominja: »Prosite in se vam bo dalo . ..« (Lk 11, 9.) Milost molitve podeli Bog vsakomur; če hočemo popolno kesanje obuditi, je treba pač za to milost Boga prositi.
Vprašamo: Kako so se mogli grešniki pred Kristusom, ko še ni bil postavljen zakrament svete pokore, rešiti? S popolno ljubeznijo in popolnim kesanjem. Ker pa Bog ne želi smrti grešnika, marveč da se spokori in zveliča, moremo iz tega z gotovostjo sklepati, da obujenje kesanja ni pretežko; za tiste, ki res Boga ljubijo, je pa celo lahko in se kakor samo po sebi porodi v srcu.
Katero besedilo je najprimernejše, če hočemo obuditi popolno kesanje?
Na besedi ni toliko ležeče, marveč odvisno je od tega, če kesanje res v srcu čutimo. Beseda je samo pomoček notranjemu čuvstvu. Pravilno besedilo bo pač tudi pripomoglo, da bo kesanje pravilno in popolno.
Katoliški katekizem ima to-le molitev, s katero obujamo kesanje in trdni sklep:
»Moj Bog! Žal mi je, da sem grešil. Žal mi je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen; posebno pa mi je žal, ker sem razžalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da te ne bom več žalil. Pomagaj mi po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.«
To molitev zna in uporablja sedanja šolska mladina in mlajša generacija. Kdorkoli zna ločiti, kdaj je kes manj popoln (nepopoln) in kdaj popoln, bo takoj spoznal, da so razprto tiskane besede v zgo-rajšnji molitvi primerne in sposobne z a obujenje popolnega kesanja, če pridejo res iz čutečega srca in niso le na jeziku. Začetno besedilo v zgorajšnji molitvi vzbuja samo manj popolno kesanje, ki je pri spovedi, ko prejmemo obenem mašnikovo odvezo, tudi veljavno; ne pa v smrtni nevarnosti, ko se ne moremo spovedati.
Kljub temu je to začetno besedilo sprejeto v molitev, ker je človeški slabosti nekako umerjeno in naravno, hkrati je pa oporna stopnja, ki se na nji in z njeno pomočjo povzpnemo na drugo bolj popolno stopnjo, t. j, do popolnega kesanja. Nič ni torej napačno, če tudi v smrtni nevarnosti porabimo to molitev za obujenje kesanja, samo da z občutkom in večjim poudarkom izgovarjamo drugi del besedila: .. . »posebno pa mi je žal .. itd. •
n MM.....MMMIMIMMM).....I, M, M, M........III, M, II,.......MTOIOMI............. (M), M, M.....M MM M , M I M I M , M , 11
Težke ure pozabi, ne pa tega, kar so te učile!
Dobro razpoloženje je kakor nebo, ki pod njim vse uspeva.
Ljudje, ki nimajo nikoli časa, najmanj opravijo.
Moč popolnega kesanja vidimo na cestninarju v evangeliju. Ves potrt se je na prsi trkal in klical: »Bog bodi milost-ljiv meni ubogemu grešniku!« In učinek? Sveto pismo pravi: »Šel je opravičen iz templja.«
Kdor na pr. prav s srcem in odkritosrčno kliče: »Moj Bog, ljubim te. Ljubim te nad vse. Moj Bog, moja ljubezen in moje vse! Moj Bog, daj, da te bom vedno ljubil!« — je obudil dejanje popolne ljubezni, ki ga prav tako opraviči.
Take in podobne vzdihljaje polagajmo bolniku in umirajočemu na jezik in v srce zlasti če začne umirati, preden je mogel duhovnik priti do njega. Nič ne de, če ne more več izgovarjati z jezikom; da le v srcu čuti. Za vzdihi ljubezni naj pridejo vzdihi kesanja, n. pr.: »Moj Bog, žal mi je, da sem te žalil. Moj Jezus, usmiljenje!«
Kdor tako ali podobno vzdihuje, je obudil popolno kesanje, ki izbriše vse grehe in dvigne grešnika v stanje posvečujoče milosti.
Še ta bi po mnenju duhovnih voditeljev imel popolno kesanje, ki sovraži greh iz strahu pred peklom, v kolikor ga greh loči od Boga, najboljšega in najdobrotlji-vejšega Očeta; če n. pr. takole govori: »Sovražim in zametujem vse svoje grehe, ker bi me pahnili v pekel, kjer bi bil za vedno ločen od tebe, moj Bog, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden.« (Maccono - Schlegel : Die vollkommene Reue.) Kakor je greh hitro storjen, prav tako lahko tudi kesanje v trenutku obudimo. Ko je Gospod Jezus Petra pogledal, je ta šel ven in se bridko zjokal. Greh mu je bil koj odpuščen.
Ko smo se poučili o čudoviti vrednosti popolne ljubezni in popolnega kesanja, se bomo gotovo prizadevali, da bomo vsak večer obudili kesanje nad svojimi grehi. Ta vaja nas bo usposobila, da bomo z božjo pomočjo tudi na zadnjo uro vsaj v srcu imeli pravo ljubezen in popolno kesanje. Molimo večkrat za to milost. Končno bodi vsem priporočeno še to-le: Kadarkoli se pripeti smrtna nesreča, ko so ljudje navadno vsi zbegani, duhovnika pa ni koj zraven, pomagajmo nesrečniku obuditi kesanje na ta način, da mu na uho kličemo primerne zdihljaje ljubezni in popolnega kesanja. Kolika sreča, če ga rešimo za nebesa!	Č.
Illllllllllltlllltllllllll.......1MI1I MM.....................1,11,1,11,KI,HIIIIMIIIIMItllllllKIIIIHItlllllUlIMIIHIH,
Naj stori človek, ki nam ni simpatičen (ni na oko), karkoli če, — vse obnergamo; vse pa radi oproščamo temu, ki smo zanj zavzeti.
Fr. Šaleški.
Ko se nebo dotika zemlje
(K lurškemu jubileju.]
Ko so roke že utrujene od molitve in že glas pojema, pa se zaprošeni čudež še noče zgoditi, se verniki v svojem neomajnem zaupanju do Boga zatečejo k zadnjemu sredstvu. Naprosijo duhovnika, da vzame Boga samega iz tabernaklja, da povzdigne monštranco pred ljudmi; tako doseže, da bo sveta Hostija sama priprošnjica za čudež. Kakor za zmagoslavni pohod razvijejo zastave pred »nebom«, ki njega krasno, z zlatom obšito blago plapola v zraku. Med petjem hvalnic in ubranim zvo-njenjem se razvija procesija, osvetljena od sonca in sveč. Desettisoče broječa množica poje. Kam neki gre v svoji sveti gorečnosti? Kje hoče skušati Boga, ki to pot še ni storil čudeža? Tudi čudežni studenec z življenjsko vodo ta dan ni hotel zmagati nad smrtjo. Brez obstanka gre mimo zapuščenih piscin, odkoder so umirajoči pospravili svoja pokrivala in hoče, da prenesejo drugam nosilnice. Tudi mimo ograj ob svetišču gre dalje, četudi se njegovi velikanski loki bočijo v neskončnost, v skrivnostni drugi svet. . , Ali bo smrt ali življenje tisto, kar bodo pogumni bolniki v zadnjih dihih pričakali na rožnovenski esplanadi? Procesija se tam razdeli v dvojni ogromni val človeškega morja, V sredi je prazen prostor, podoben obrežju, pokritemu s posteljami vzdi-hujočih in z žalostnimi ostanki človeškega razsula. Skozi njih vrste si bo Bog sam kmalu napravil pot. Kakor hitro se pojavi monštranca, se dogodi isto kot v časih, ko je Jezus hodil ob obrežju Galilejskega morja, poln sočutja za revne množice. Sedaj je tu podobna množica; saj se vedno iznova ponavljajo enake bolesti. Sedaj kliče množica istemu Odreše-niku iste goreče prošnje:
»Jezus, sin Davidov, usmili se me!« Jezus, sin Marijin, poslušaj me, usliši me, ozdravi me!« Naša Gospa lurška!... naša Gospa lurška! . .. Prosi za me! . . . Prosi za me!«
V tem vzvišenem trenotku, ko se nebo dotika zemlje, ko čutiš pot božjo med ljudmi zaradi čudeža, ki se pripravlja, srca v nezma-gljivi bojazni skoraj nehajo biti v prsih. Odprte oči so vse zasolzene. Trepetajoče ustnice krčevito ponavljajo svete prošnje. In glej! V tej množici vernih in manj vernih, ki se vsi zatekajo k istemu Bogu usmiljenja, da usliši molitev svetih, ki ga prosijo, in molitev brezbrižnih, ki tudi molijo, se božja Vsemogočnost končno le vda; in čudež se zgodi med nenadnimi kriki razburjene množice: Čudež!,.. Čudež!... Magnificat!..,
D'Agen — F. V.
Take milosti je bila deležna one dni 32-letna Ana Hofler, soproga trgovca v mestu Speyer, mati treh otrok. Tri leta je bila polna raznih bolezni. Prepeljali so jo najprej v bolnišnico sv. Vincencija, ker je imela vnetje rebrne mrene in se ji je nabiral gnojni izcedek. Kot posledica se je razvila bolezen v obistih, pa so jo morali operirati in odstraniti žolčne kamenčke. Po kratkem izboljšanju je morala od februarja 1931 dalje ostati v bolnišnici, ker se je pridružila huda španska bolezen s pljučnico, nato pa so jo motili močni srčni napadi. Odpovedalo je črevesje; kar je zaužila, je zopet izbruhala. Končno so še otopeli živci v požiralniku; nobene jedi in pijače ni mogla več zaužiti. Vročina je znašala trajno 40 do 41 stopinj. Življenje so ji umetno vzdrževali s tem, da so ji vbrizgavali raztopino kuhinjske soli. Poprej so ji pa morali dajati še krepilna sredstva za srce, ki je komaj še utripalo.
Vedno močnejše pa se je porajalo bolnici zaupanje na pomoč od zgoraj. Odločila se je kljub najtežjim oviram na božjo pot v Lurd zaupajoč trdno v posredovanje Marije, brezmadežne Device. Smilili so se ji trije otročiči, ki jih že 3 leta ni mogla oskrbovati in vzgajati. Rekla je: »Mati božja je bila sama mati in ve, kako je materi v takem položaju.« — Na poti v Lurd jo je spremila usmiljena sestra Evgolija. Vožnja je bila huda. V Parizu je bila še enkrat previdena.
V Lurdu je koj prejela sv. obhajilo. Mogla je zaužiti celo sveto hostijo. Zvečer je dobila pri zakramentalni procesiji posebej blagoslov. Čutila je že izdatno izboljšanje. Popila je nato precej lur-ške vode, katere zjutraj še ni mogla prenesti. Olajšava je bila očividna, kajti okrepčala se je s primerno hrano, česar že dve leti ni mogla. Odslej je mogla uživati raznovrstne jedi, dasi bolesti še niso ponehale. Na vlak so jo še morali prenesti v nosilnici. Toda njeno zaupanje je ostalo neomajno. »Ljuba Marija, gotovo mi boš pomagala, da pridem zdrava domov« — je molila ob slovesu pri jami.
Na povratku je čutila vso noč pred dohodom v Pariz silne bolečine v nogah. Pred Parizom je pa nagovorila spremljajočo jo redovnico: »Sestra, zdi se mi, da morem hoditi,« Medtem, ko je brzovlak prisopihal na postajo, je poskusila hoditi — bila je zdrava. Na peronu so jo že čakali naročeni nosači z ležiščem. Kako so se začudili, ko jim je bol-
niča sama prišla naproti. Sopotniki so bili polni ganotja, sreče in veselja.
Ko se je gospa Hofler vrnila v Speyer, se je dala še enkrat preiskati zdravnikom, ki so se poprej trudili z njo. Odšla je docela zdrava k svoji srečni družini.
v
Črnogorska Mati
Dobro katoliško ljudstvo povsod zelo časti Mater božjo. Čim večja je stiska, tem bolj se oklepamo Nje, ki vse premore pri Bogu,
Na jugu naše države, v skopljanski škofiji, je starodavna Marijina božja pot, ki je ni uničilo turško konjsko kopito. Bila je že v prejšnjih hudih časih in je še danes pribežališče vseh vernikov obširne škofije. Potres zadnjih let je uničil staro cerkvico; a v kratkem času je dobila Marija nov, veličasten dom, ki pa še ni docela dograjen. Prav za prav bi morala tu stati cerkev po načrtu mojstra Plečnika, pa so se odločili za posnetek sarajevske katedrale. Cerkev kraljuje na griču. To je naša Letnica.
Praznik Marijinega Vnebovzetja je tu proščenje. Že nekaj dni prej se zbirajo množice v Letnici, kjer so svojčas dobri dušni pastirji postavili mogočno lopo za posamezne katoliške župnije. Vsaka družina ima svoj oddelek; tu stanuje, kuha in sprejema goste. Gostoljubnost je na jugu velika. Nekateri pridejo peš iz najoddaljenejših krajev, tako iz Djakovice, iz Prizrena, kar znaša do 100 km. Največ se pripeljejo na vozovih. Več dni traja romanje. Vse je veselo in prepeva. Ciganska muzika svira. Kadar je slovesnost in sv. maša v cerkvi, vse utihne.
Katoliško ljudstvo v teh krajih je dokaj pobožno. Vsak si želi, da so ti dnevi bogati milosti. Duhovniki prihajajo iz vse škofije. Treba je spovednikov za Albance, za Srbe in Hrvate; tudi Slovenec in Nemec opravi tu svojo božjo pot. Naši naseljenci bodo našli v Letnici svoje druge Brezje. Da bi le imeli tisto vnemo, ki jo očituje tukajšnje domače ljudstvo, ki je prožeto z vero pripravljeno za vero tudi trpeti. Vprav tu v Letnici, v Stubli in v Binaču, so mučeniška tla oškropljena s krvjo spovedovalcev sv. vere. Pred skoraj 100 leti je tekla tukaj kri za Kristusa.
Na vigilijo opoldne so zvonovi slovesno naznanili, da prihaja nadpastir prevzv. gosp. dr. Ivan Franjo Gnidovec, da bi sam vodil versko slavje na Marijin dan. Prišel je peš, več ur hoda, kot je to njegov običaj. Zjutraj je spovedoval in birmoval v Stubli in potem s svojim služiteljem gosp. Koljem šel peš k 'Mariji. Pravijo, da je na Evharistični kongres
Ozdravljenka je skromna gospa; ne mara delati mnogo šuma, pač pa svetuje vsem to-le: »Imejte vero in zaupanje, stari Bog še živi!«
(Iz lista »Der christi. Pilger«, Spever.)
božja v Letnici
pred 2 letoma prišel peš iz Uroševca 30 km. Dočakala ga je duhovščina in velika množica naroda. Pot mu je bila v Marijino svetišče, kjer so verniki prejeli nadpastirski blagoslov. Kako jim je drag svetoživeči verski učitelj in nadpastir!
Pred Marijin oltar prihajajo dobri verniki, ki so povečini siromašni. Odelo jim za silo pokriva ogorelo telo. Vmes so tudi lepe janjevske in prizrenske narodne noše, ženske v širokih dimijah in z visokim naglavjem, moški v ozkih čakširih in na glavi bele kapice. Mnogo je tudi pravoslavnih in muslimanskih romarjev. Veliko zaupanje imajo do Črnogorske Majke božje. Muslimanke so v črnem odelu s feredžo na obrazu, ki jo pa umaknejo, ko pridejo v cerkev. Pred Marijo sedejo in jo prosijo pomoči v vseh potrebah. Mnogokrat so bile uslišane, zato prihajajo vsi njihovi rodovi tu sem prosit pomoči. S seboj vodijo in prineso deco, kateri naj Visoka Gospa podeli zdravje. Matere dojijo svoje otroke z željo, da bi sreča spremljala otroke v življenju. Vsak prinese kak dar Mariji: razne prtiče, vezenine, denar. Tudi kakšna ovčica je med darovi.
Na praznik je bilo več sv. maš, obhajanih je bilo letos preko 4000 ljudi. Ob sedmih je bila sv. maša posebej za mladino, ki je imela skupno sv. obhajilo. Prelepo je bilo. Duhovnik jih je navduševal za čednostno in čisto življenje. Marija in Evharistija je rešitev za mladino! Ob devetih je bila pontifikalna sv. maša s propovedjo prevzv. gosp. škofa v hrvatskem in albanskem jeziku. Ogenj za Marijo naj gori v naših srcih in v naših družinah! Središče pa je Jezus. Množice so zopet pristopile k mizi Gospodovi. Ni hotelo biti konca. Po sv. maši je bilo birmovanje odraslih. Tu smo v deželi laramanov.
Na večer je Letnica oživela v morju lučic. Petje na čast Evharističnemu Kralju je odmevalo. Mogočna teoforična procesija na prostem je združila vse tisoče k molitvi in če-ščenju, ki je trajalo pred izpostavljenim Najsvetejšim še pozno v noč. Kristus Kralj naj kraljuje povsod! Vsa cerkev je bila en vzdih, ena prošnja, ena molitev.
Na sv. Roka dan je bila procesija k cerkvici sv. Roka na hribu. Lepa gozdna okolica je bila deležna iskrene pobožnosti in verskega navdušenja. Še ves dan so množice prihajale nazaj v Marijino cerkev in se vračale
kot čebelice k svoji Matici. Mnogo je bilo še spovedovanja. Neumorni gosp. škof je zopet povzel božjo besedo in navduševal za lepo krščansko življenje. Poslavljamo se od Letnice, a od Marije nikdar.	K.
NA MARIJINIH POTIH
Čudni so tile moji ljudje,« je nekaterikrat
ugibal dobri gasp. Anton, »tako nezaupljivi so, tako zaprti, prikriti. Nobene reči skoro ne izvem naravnost; vse pride do mene le tako po dolgih, dolgih ovinkih.«
Pa je bilo res tako. Če se je družbe-nica možila, je prikrivala to svojo skrivnost, kakor bi se bila bala, da ji bo voditelj odjedel ženina in njegov dom; ali da bo morebiti njo počrnil in jo obgrizel pri njegovih ljudeh, da je potem ne bodo marali v hišo. Ali če je šla katera v službo iz župnije ven, v sosedne kraje ali pa v mesto, je zvedel za to namero morebiti šele zadnji trenutek. In kdo ve, če za tem zadnjim trenutkom ni tičal strah: »Če se prej izdam, pa mi bodo preprečili pot v to dobro službo, morebiti s kako strašilno besedo pri starših, morebiti pa bi skušali kakšno drugo dekle spraviti na to mesto, ker ji bolj žele srečo, kakor pa meni.«
In če je šla taka — mesta in mestnih potov nevajena — stvarca v službo z družbenim priporočilom, kolikokrat je moral z bridkostjo priznati: »Od nas je šla dobra, nepokvarjena, iz mesta se je pa povrnila kakor pobeljen grob. Na zunaj nališpana kakor nevesta, znotraj pa polna gnilobe in trohnobe. Bolna na duši, morebiti tudi strta na telesu.«
Stikal je mož za vzrokom, in našel ga je. Ne enega, še več. Morebiti iz domačega kraja odtrgana stvar družbenega priporočila na novem kraju niti izrabila ni. Ali zato, ker se sama ni znala kam obrniti, ali zato, ker so ji tisti, ki so jo spravili v mesto, namenoma zabranili dostop v družbo, da bi ne bila prepobožna; morebiti se je tudi sama hotela odkrižati družbenega jarma, češ, da ji je pretežek, ali da ji je dajal premalo svobode. Izstopiti iz družbe ni marala; da bi ji družba dala slovo z izključitvijo, jo je bilo sram, in tako je bila pot v službo najpripravnejši korak za slovo življenju v družbi. Morebiti je bilo v
družbi sami premalo družabnosti. Kljub množici tovarišic, dobrih, boljših in najboljših, se je nekatera počutila samo, osamelo. In ko je prišla drugam, ni našla pota v ondotno družbo; z domačo družbo so pa bile še tiste rahle vezi pretrgane in po-rezane, in tako je šlo potem naprej navzdol. Treba je bilo plavati skozi valove; skozi valove mnogokrat kalnega življenja na kmetih, skozi nevarne valove predmestnega, malomestnega ali tudi veliko-
M. Laatli
Kristus — Kralj
Jo*. Lrbanija	Dom Brezmadežne v Mali Loki
Brezmadežna
mestnega življenja, ko jim je bilo delo na kmetih prenizko.
Tudi za rešitev tega vprašanja je videl g. Anton v osebi Matijevčeve Tone precejšnjo pomoč. Za članico Marijine družbe, ki gre proč iz domače župnije, nikakor ni zadosti, da pošlje vsako leto samo enkrat lastnoročno pisano posvečenje; — vse leto mora ostati v zvezi z domačo družbo. Kaj vse leto? Ves čas, dokler biva v tujini! In to zvezo naj vzdržujejo dekleta same. Domača hiša sama stori sicer mnogo, a vendar premalo. Ne zmore vsega. Dekle v tujini naj čuti: vsa družbena srca utripljejo zanjo; vsako oko se s skrbjo ozira za njo; vsi želimo vedeti, kako se ji godi. Zavest
skupnosti pod varstvom Marije naj rodi sadove, katerim se bo svet čudil.
Pa je že tako res. Nadškof Jeglič je nekoč dejal: »Kadar sem hotel kaj dobrega in koristnega vpeljati v svoji škofiji, takrat se je zdelo, da je zacvilil ves pekel, ki je šel na delo, da bi dobro namero in njene uspehe preprečil.« Tako ali podobno.
Ko sta voditelj družbe in Matijevčeva Tona razmišljala, kako bi utrdila zvezo med družbo in njenimi po svetu razkropljenimi člani, je baje tudi pekel začutil, da bo pri tem delu malce prikrajšan, pa je šel z vso paro na delo, in poskušal napadati in podirati, kjer bi bil človek najmanj pričakoval. Pa kaj hočemo: saj je to njegova in vseh napadalcev navada.
»Čemu ta novotarija!« so nekateri vzklikali. »Kje bodo pa dekleta jemala denar za tista večna pisanja!«
»Pa delati morajo, delati, ne pa pisariti! Pisarijo naj tisti, ki imajo čas.«
»Ali domačim nič ne zaupa, da bi ji morali še drugi pisariti! Ali je očetova in materina beseda brez vsake veljave?!«
Kakor bi bil kdo res hotel očetovsko in materinsko oblast prikrajšati. Ali pa, da bi hotel, naj si družbenice dopisujejo dan za dnem. Potem pa še: kdo pa po-vrača denar za tista pisanja, ki romajo po javnih in skrivnih poštah ne v službi Boga in Marije, tudi ne v službi ljubezni, ampak naravnost v službi greha in pokvarjenosti?!
»Denar bi rad izpulil iz naših deklet« — so natolcevali drugod. Čemu pa bo družbi denar! Ali ga niso doma bolj potrebni? Le kako se ta človek more ponašati, da pozna četrto božjo zapoved!«
In še marsikaj drugega so govorili, hkrati pa obsojali družbeno vodstvo, deloma iz hudobije, deloma pa tudi — le bodimo pravični in usmiljeni — iz preveč razgrete domišljije, ki vidi strahove tam, kjer jih ni.
»Kaj nas briga, kako govore,« je odgovarjal voditelj svojemu zboru; »mi bomo šli po začeti poti naprej. Nič odnehati! Bo že izkušnja pokazala, če delamo prav.«
Dekleta so pa odhajale v službo drugam in se spet vračale.
Odhajale so skrivaj, natihoma, kakor da bi se bale, da bi jim kdo odjedel v mestu izkopani zaklad. Pretrgale so vsako zvezo z družbo, češ da niso več otroci, da bi jih kdo komandiral in že same vedo, kaj delajo.
Odhajalo jih je pa več tudi dostojno, kakor se spodobi ljudem, pa naj imajo v
pravilih zapisano, da se je treba od družbe posloviti, ali če nimajo tega nikjer zapisanega.
Odhajala je Skrivanova Tončka.
»Ne grem rada,« se je nekako opravičevala, »pa ni drugače. Vsi ne moremo biti doma. Preveč nas je.«
»Pojdi, če res moraš,« ji je govoril voditelj, »pa ostani še vedno naša. Mi bomo molili zate, ti se pa nas spominjaj. Veselilo nas bo vse, če bomo mogli tvoja pisma brati tudi pri naših shodih.«
»Komu naj pa pišem?«
hajale so druge, sicer brez sramote, ali pa so jo znale umetno prikriti, prihajale so v spremstvu ošabnosti, nadutosti in domišljavosti, kakršne je zmožen le človek popolnoma prazne, votle in puhle glave. Komaj da so znale najti dom, čeprav se v par letih trava do domače hiše še ni zarastla; svojih znancev in znank iz šolskih let niso več hotele poznati; vse domače jim je bilo tako majhno, nespametno, neumno. Še be-■seda jim je tekla vse drugače, zakaj domača govorica, hm, tako kmetska, tako groba, nič izglajena ...
Križ — edino upanje
»Komur hočeš. Matijevčevi Toni ali Drobljanovi Meti; lahko pa tudi kar naravnost na Marijino družbo v Skalovju. Saj veš, kje je to.«
»Vem,« je pokimala.
Šla je in ostala še vedno v zvezi z domačo družbo. Ne samo z nevidno vezjo molitve, ampak tudi z vidno vezjo pisanja. Poročala je vestno, kako se ji godi, kako obiskuje tam shode, kakšne tovarišice je našla ondi, kam so šle na božjo pot, kako lepo se med seboj razumejo, čeprav so skupaj nanesene iz vseh krajev naše domače zemlje, od severa in juga, od vzhoda in zahoda.
Domačih poročil pa tudi ni nikoli zmanjkalo.
Odhajale so dekleta in se vračale. Ali za vedno, ali morebiti radi zdravja ali so prišle samo malo na dopust.
Prihajale so in z nekaterimi je prihajala tudi senca mestnega življenja. Pri-
Za vsemi temi, tudi za onegavo Katro ob veliki cesti, pa je šla ljudska sodba: »Kako so se izpačile! Sram jih je, da so pri nas doma.«-
Vrnila se je Tončka in tudi druge, pa so bile lepo domače, prijazne, brez zavihanih nosov, z vsem zadovoljne, z domačo govorico na jeziku, polne radosti...
Za njimi pa je šla spet ljudska sodba, natihoma in glasno: »Nič jih ni mesto iz-pačilo. Kakršne so šle, take so se vrnile.«
Vstop nazaj v domačo družbo jim ni bil prenizek, pogovor z dekleti ne pre-dolgočasen, in če so odhajale nazaj v službo, so puščale doma najboljše vtise in vzele s seboj najlepše spomine. Prijateljske vezi so se še bolj utrdile.
In s Tončko vred je še nekatera druga izjavljala: »Poleg očeta in matere se imam za to, kar sem in kar imam, predvsem zahvaliti Mariji in njeni družbi. Vez prijaz-
nosti, ki nas veže, čeprav smo daleč narazen, dih ljubezni, ki ga čutim iz vsakega pisma, oboje mi je v mnogih težavah moč in bodrilo in tolažba. Kar čutim, kaj smo, ker smo enega duha, enih misli.«
Da, da! Zavest: »V Marijini družbi sem« in pa stalna zveza z njo, je že nekatere rešilo poraza in pogube. In tisti, ko
te vezi vzdržujejo, vrše imenitno apostolsko delo.
Kaj naj pa rečemo tistim, ki te vezi trgajo, ki se ponašajo, češ saj nismo več otroci. Sami vemo, kaj delamo ,. .
In vendar ne vedo ...
Molimo zanje ... Za naše brate in sestre, ki nočejo biti z nami..... , .
NA CILJU
Učiteljica ponižanih
(Iz življenja Marjetke Sinclair, — Priredil L. G.)
Ali jo bom še našel živo,« je premišljal nekdanji Marjetkin spovednik, ko se je bližal sanatoriju, kjer je ležala težko bolna Marija Frančiška. »Hudo mi je. Mar sem jaz zakrivil to, ker sem ji svetoval samostan? Morebiti bi bila v posvetnem življenju zdrava kot roža, zgled vsej okolici in j,i kazala novo pot k Bogu, Pot preproste deklice, ki ni na njej nič posebnega in vendar hodi svetniško življenje. To bi bilo vprav za ta čas, ko hoče biti človek naraven in si išče preprostosti svetega ubožca iz Asizija. Morebiti nisem prav storil. Mar je ta bolezen znamenje božjega nezadovoljstva nad tako izbiro poklica?«
Upognjen je stopal dobri duhovnik in srce mU je bilo žalostno. Nič ni videl, da je sonce
preveselo sijalo, da so mu spotoma prepevali ptički pesmice in da je iz vse prelepe narave odseval božji obraz. Ko je tako dospel v zelen gaj mirt in večno zelenih dreves, ki se je med njimi dvigalo belo poslopje sanatorija, je vprašal mimoidočo usmiljenko za Marijo Franči-ško. Ta ga je brez besed vodila v drugo nadstropje, v čisto sobo, katere okna so bila na stežaj odprta in svež val zraka se je pretakal po sobi kot po zelenem gozdu. Ko je Marjetka zagledala svojega dobrega duhovnega očeta, čigar besede je zmerom z največjim spoštovanjem sprejemala, ji je obraz srečno zažarel: »Oče!«
V bledo lice se ji je natočilo nekoliko kapljic krvi od veselega presenečenja. Saj je to vendar dobro lice onega človeka, ki ji je bil v dneh razpotja svetovalec in tolažnik,
»Hvaljen Jezus Kristus!«
»Amen na veke,« je ganjen odvrnil duhovnik.
Usmiljenka se je polagoma umikala proti vratom. Naj ostaneta sama dobra človeka, ki se imata morebiti toliko pomeniti o duhovnem življenju Marije Frančiške.
»Ali si srečno dete, v samostanski obleki?«
»Oh, presrečna sem.«
»Tudi zdaj, ko si bolna in sama?«
»Tudi, Vedno sem si želela trpeti za Jezusa. Rada bi namreč po smrti poletela kot bel golobček naravnost v nebesa. Zatorej vzamem nase sleherno bridkost in bolečino, da se izčistim s tem za Jezusovo bližino, ko pride moj čas.«
»Pa ne trpiš nič domotožja za samostanskim življenjem?«
»Oh, oče, hudo je. Pa ker je za Jezusa, je sladko! Zmerom se tolažim: kakor tam, tako jemljem tudi tukaj sleherno bridkost v čast in slavo Jezusovo!«
»Oh, dete, kako si me potolažilo. Mislil

Kristus vlada
sem, da ni bilo prav, ker sem ti svetoval samostan. Zdaj pa vidim, da sva bila oba orodje božjih rok.«
Marija Frančiška je blaženo zrla v plemeniti obraz svojega nekdanjega spovednika. V njem je videla oni kos svojega življenja, ko je še tipala za svojim bodočim poklicem. Spomnila se je tovarišic v tovarni, Patricija, ki je danes, kakor ji je pred nedavnim sporočila mati, globoko veren fant in v zgled vsej okolici. Spomnila se je dolge ulice v delavskem okrožju, onih zvestih očesc delavskih otrok, katerih čaka še toliko razočaranj, toliko pohujšanj! In bogve, ali se bo kdo zavzel zanje? Oh, saj jih je sleherno jutro priporočala božji Materi. Mislila je na brata, ki se potepa nekje po Kanadi. Ali ni krenil s prave poti? Ljubi Jezus, varuj vse moje domače, vse bedne zemljane, posebno tiste, katerim je zagrnil oči mrak brezverja. Prižgi jim luč vsaj na smrtni postelji.
Tako so se podile v Mariji Frančiški misli za mislijo, katere ji je vzbudila navzočnost duhovnika Agiusa.
»Moja dobra deklica, Gospod je zmerom pri vas, ker vas ima rad. In nikoli vas ne bo pustil same, najsi pridejo še hujše bolečine.«
»Resnično, oče, čutim ga zmerom pri sebi. Čudovito je bilo to, oče. Ko sem namreč delala zaobljube, me je tiho Jezus vprašal: Marjetka, ali si moja, ali si last teh mnogih predmetov, na katere se še zmerom navezuješ? — Samo tvoja, ljubi Jezus ..,
In, dragi oče, kako se je to na zunaj poznalo! Do zaobljub sem bila zmerom zdrava kot riba. Zadnjikrat sem bila bolehna, preden sem vstopila v samostan. Odkar pa sem Jezusova, sem takoj zbolela. To je prvo znamenje njegove navzočnosti. Oh, kako sem srečna!
»Kako ga pa kličeš, ko ga začutiš v svoji bližini?«
»Ljubi, sladki Jezus.«
»Mar ti kdaj kaj odvrne?«
»Da, ljubljenka moja I«
»Ali si ga kdaj videla v obraz?«
»Da, pa bil je silno žalosten.«
»Ali te kdaj kaka notranja zadeva vznemirja?«
»Ne, oče.«
»Srečno dete! Pa vendar mi povej, ali slišiš govoriti Jezusa, kakor na primer zdajle mene?«
»Ne, le v srcu.«
»In ali ga vidiš s telesnimi očmi?«
»Ne, le z duhovnimi. Čutim ga s tako silo, da vem, da je pri meni. Vidim ga notranje tako živo kakor vas ta trenutek.«
»Svetniško dete,« je šepetalo duhovnikovo srce.
Črnogorska Mati božja o Letnici
»Oče,« je bolnica nenadno solzno zaše-petala.
»Moliti ne morem. Svojih vsakodnevnih duhovnih opravil ne opravljam. Zmerom ga čutim ob sebi in se blaženo topim. Pri tem pa pozabim na dolžne molitve. Dan mi poteče, kot bi z roko mahnil. In vendar vem, da je naša stroga zapoved, da izmolimo sleherni dan določene dnevnice. Kaj naj storim, oče?«
»Ubožica, da te take stvari mučijo! Jezus vendar ne bo želel nekaj nemogočega. Če stoji pri tebi, ga z dušo moliš. Zreš mu v mile oči in umiraš od nebeške sladkobe, On želi, da ga tisti dan ne molijo ustnice, marveč le srce,«
»Oh, oče, hvala vam za tolažbo! Tako sem znova mirna, Vedno se mi budi misel: Jezus te ima rad, sicer ti ne bi poslal bolezni. Saj je to njegova najljubša poslanka. Mar ne, oče!«
»Je, dete, je. Njegova si od takrat, ko si se odtrgala od posvetne ljubezni k večni. Pustila si Patricija in šla k Jezusu. Vidiš, čakal te je kot ljubljena ovčica. Zdaj sta kot bratec in sestrica .. •«
»Marjetka, dovoli, da te kličem s starim
imenom,« je dejal duhovnik po kratkem pre-molku, »katere knjige najbolj ljubiš?«
,Sveto pismo novega zakona' in ,Hojo za Kristusom". »Peto poglavje tretje knjige mi je posebno pri srcu, kjer je toliko lepote o Jezusovi ljubezni.«
»Da, da, dete! Jezusova ljubezen je čudež vseh ljubezni.«
Vzel je sveto pismo iz njenih rok in se zagledal v Pavlova pisma.
»Glej, Marjetka, ali ni nam katoličanom tako kot piščančkom pod toplim perjem ko-
kljinim? Pomisli samo: Vsi smo udje Kristusovega telesa. Po naših žilah se pretaka njegova kri. Zatorej smo si bratje kristjani vsega sveta. Tam na samotnem otoku Tihega oceana je krščen divjak, ki ni več divjak, marveč tvoj brat. Po Kristusu je tvoj brat. Iste nebeške misli čuti kot ti. Enake posmrtnosti pričakuje kot ti. Kristusov nauk je vseobjemajoč, vse tolažeč in gre s človekom tudi onstran življenja. Glej, dete, zjutraj mašujem; v istem času mašujejo napoznati bratje v vseh cerkvah sveta. Vsi nepoznani molimo istočasno poznanega Jezusa. Istočasno se on daruje za vse te milijonske množice svojih otrok. Oh, saj ne morem objeti misli, ki jo čutim, prevelika je. Le to morem iztisniti iz sebe: toplo nam je, ki smo udje Kristusovega telesa,..«
Marija Frančiška je zamaknjena poslušala. Zdelo se ji je, da SO' se za hip odprla nebesa in vidi dobrega Jezusa, ki se ji ljubeznivo smehlja: Pridi, sestrica, pripravil sem ti prostor, ki si ga zaslužila z nedolžno ljubeznijo do mene . ..
»Po tebi, Jezus, bom poslej mnogo storila za svoje neznane brate,« je srečno mislila Marija Frančiška. »Ce me bom drugega mogla, bom neprestano vzklikala: Sladki Jezus, ne pozabi jih ob uri smrti!«
»Zdaj pa grem. Bog ve, ali se bova še videla v tem življenju. Ali bi se morebiti želela še izpovedati, preden grem?«
»Rada, oče.«
Za trenutek jo je pustil samo, nato pa se mu je izpovedala od prvih otroških do poslednjih odraslih dni. Duhovniku je trepetalo srce
od ganotja, ko se je zagledal v sneg njene duše. Saj ni vendar nikoli privolila niti v mali greh. Poljubiti ji je dal križ, pobožal jo po bledih licih in z rosnim očesom brez besed zapuščal sobo. Mrmral je vase: Resnično svetnica je! Brez krivde sem, ker sem ji nasveto-val v samostan. Gospod jo je hotel imeti vso zase ...
Marija Frančiška je zaprla oči. Sonce se je razlilo skozi okno in pokrilo vso njeno postelj. Pod oknom so se prelijale tako čudovite pesmice liščkov; veter je pregibal goste liste sadnih dreves in odkrival gnezdeča z mladiči in mlado mamico. Kot čuvarji so stali na straži samci in kratkočasili svoj zarod.
Ob slabotni, a presrečni Klarici pa so stali Jezus, Marija in Jožef. ..
Sestra, ki je stregla Mariji Frančiški vseh devet mesecev bolezni, je videla čudovite stvari. Sicer je bila navajena na živo ljubezen, na angelsko potrpežljivost in vdanost v božjo voljo, saj je vendar že toliko svetih duš videla
Kip črnogorske Matere bolje neso v novo cerkev o Letnici
umirati v tej sobi, toda take deklice še ni doživela.
Zgodilo se je, da so Marijo Frančiško napadle posebne bolečine, zapuščenost in do-motožje po samostanski celici. Slehernega človeka bi to porušilo, da bi si vsaj v tožbi iskal tolažbe. Njej ni niti trenilo oko, sredi največjih muk ji je igral smehljaj okrog usten. Nadzemsko moč je imela, da je zmagala svojo telesnost. Po takih dnevih je rekala svoji strežnici;
»0 sestra, kako čudovito lep dan sem danes preživela!«
»Kako pač?«
Tedaj je smehljaje odvrnila: »Dan velikega trpljenja .. .«
»Kako more biti trpljenje tolika sreča? Tega ni še nihče rekel v tej sobi.«
»Oh, prijateljica, če s tem trpljenjem le eno samo dušo pridobim za Jezusa, je to že nedopovedne vrednosti. In čutim, da je moje trpljenje te mesece že marsikoga ganilo. Saj Jezus te muke porabi, da nekomu z njimi oči odpre. Oh, želim si mnogo bridkostnih dni!«
Marija Frančiška je bila zmerom ljubezniva. Nobena bolest, nobena samotnost je ni podrla. Zmerom je bila pripravljena na usluge, na dobro besedo, zmerom čakala, komu bi mogla pomoči. Sama ponižnost, ustrežljiv ost in hvaležnost za najdrobnejšo stvar, to je bilo vraščeno v njen značaj. Kakor Mala cvetka
je bila velika žena v majhnih stvareh. V onih stvareh, ki jih nihče ne opazi, a so prav radi tega najtežja premagovanja v njih. Ko človek zmaga majhne, komaj vidne zapreke, gre kot zmagalec tudi skozi čeri in široka bojna polja.
Posebno hudo ji je bilo za samostanom. Ljubila je namreč z izredno navezanostjo svojo hišo molitve, uboštva in pokorščine. Toli-krat je napeljavala govor o celicah, kjer je skrito življenje mnogih svetih duš. Čestokrat jo je strežnica opozarjala na trdoto samostan-
skega življenja, češ, da mora biti pač neznosno, prenašati slabo hrano, zbujati se sredi sladke noči in podobne težave. Ona pa, ki prečestokrat ni hotela niti kot bolnica uživati hrane, da bi se na ta način pokorila za velike grešnike, je preprosto odvrnila: »Saj v tem je ravno vsa sreča!«
Mnogokrat je sredi premišljevanja zatrjevala: »Bog tako hoče!« Brez dvoma je premišljevala o dalji med seboj in samostanom. Da bi se potolažila, je sleherni dan opravljala vse predpise, kolikor ji je pač dopuščala bolezen. katerih se je navadila v hiši sreče. Posebno v pokorščini se je vadila. Svojo strežnico je poslušala kot najvišjo predstojnico. Zlasti pa je imela veliko hrepenenje do vsakodnevnega svetega obhajila. Že zarana se je prebudila in hrepeneče čakala, kdaj pride Jezus. Ko je končno zaslišala zvonček, je vztrepetala od nemira in vse telo ji je klicalo:
Jezus, presladki Jezus . ..
Nočna razsvetljava o Lurdu
V Ljubljano gremo...
Marjetka je čudovito ljubila vse božje stvari: tičke, cvetlice, murnčke in sploh vse drobne, najbolj zapuščene predmete božje ljubezni. Ko je še kot deklica prihajala na prostrane ravnine na počitnice, kjer je vse živelo od trave do silnega drevesa, je zara-jala njena duša, ki je poznala le temote delavskih ulic, ko da so se ji odprla vrata v raj. Sleherno stvarco je pobožala, čebelico je pobrala s tal in jo položila na sladek cvet,
poljski miški, ki je glodala pšenico, se je smehljala, od zelenih senožeti se je oplajalo njeno srce. Bila je kot nekdaj veliki ubožec iz Assi-sija. Tudi tu ji je bila v veliko tolažbo v samoti navzočnost sladke božje narave. Mnoge-krati je priletel ptič na okno ali na stranico postelje in se čivkajoč z njo razgovarjal. Priletela je čebela ali osa in krožila nad njeno glavo. 'Mariji Frančiški je bilo, ko da se sprehaja po zelenih gajih. Posebno še, ker ji je neka žena prinesla kanarčka, ki ji je prepeval ves dan. Ob zglavju na omarici je stala kletka, v njej pa drobno žolto telesce, ki je tako nedolžno zrlo v bolnico!
Nekoč pa se je zgodilo, da je ves dan hudo kašljala. Nenadoma se ji je že med kaš-Ijem pognala osa v grlo in jo pičila, Že brez tega je trpela velike muke v grlu, zdaj pa je vse v grlu zateklo, da je komaj dihala. In vendar se ni umaknil smehljaj z njenih lic. Saj to je vendar živalica, ki jo je Jezus poslal, da ji prizadene novih bolečin za tuje grehe. Sleherni križ je bil Mariji Frančiški nova sladkost.
»Pridi, Jezus, vzemi me k sebi za vse veke. Brez tebe ni življenja. Ti si mi zrak in hrana in vsa sreča življenja. Ti si moj veliki in vendar mali Jezusček, ki te tako ljubeče poznam iz tabernaklja ...«	(Dalje.)
Misijonska šola o Kongo
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Katoliški shod na Dunaju od 7.—12. septembra je bil zasnovan na najširšem programu, pa se je tudi izvršil z vsem sijajem in ob sodelovanju ter tekmovanju vsega krščanskega prebivalstva na Dunaju, saj je bil kongres obenem spominsko praznovanje, ko je bil Dunaj pred 250 leti rešen divjega turškega navala. Značilen je bil zlasti nadvse prisrčni sprejem papeževega zastopnika, kardinala in patriarha La Fontaine iz Benetk. Od meje do Dunaja so ga pozdravljala odposlanstva in številne množice; na Dunaju je pa bil deležen tolikšne počastitve, kakršne ne doživi noben svetni poglavar. Tujcev, osobito iz Poljske, Češkoslovaške, Ogrske in Nemčije je prišlo nad četrt milijona. Poleg peterih kardinalov (med njimi tudi iz Pariza), je bilo navzočih ob slavnostnih dneh na Dunaju 36 škofov in nadškofov. Okrepitev verskega duha in krepostnega življenja bo najlepši sad te ogromne in veličastne manifestacije.
Dunajski nadškof kardinal dr. Božidar Innitzer je zapisal 10. septembra v katoliškem nedeljskem listu »Sonntagsblatt« naslednje pozdravne besede: »Stojimo sredi splošnega katoliškega shoda. Mnogo tisočev vernikov je privrelo na Dunaj. S svojo navzočnostjo svedočijo neomajno zvestobo in pripadnost sveti katoliški Cerkvi in njenemu nauku; s tem spričujejo svojo ljubezen in otroško zaupanje svetemu Očetu, ki spremlja to zborovanje, s svojim blagoslovom. — Veliko pričakujemo od tega katoliškega kongresa; saj smo se sešli, da pokličemo vsemu svetu v spomin, da je srečna bodočnost človeštvu zajamčena le tedaj, če zopet polni iskrene pripravnosti in pokorščine darujemo svoja srca Kristusu in njegovim zapovedim .. .«
Škofje iz Nemčije so s svojega II. letošnjega zborovanja v Fuldi poslali brzojavni pozdrav na Dunaj s to-le vsebino:
»Nadpastirji vseh nemških škofij pošiljajo od svetišča, ki je posvečeno apostolu Nemčije, katoliškemu shodu na Dunaj srčne pozdrave s prošnjo za blagoslov iz nebes, zavedajoč se izpričanega blagonosnega pomena, ki ga imajo katoliški shodi za Cerkev in ljudsko življenje. Zaupajmo na Boga, da bodo imela zborovanja teh dni s podpiranjem Katoliške akcije najbogatejši uspeh tudi za dežele preko avstrijskih mej.« — Kardinal Bertram.
Pomen božje poti. Na sto in stotisoče romarjev je došlo to poletje v Trier, kjer je bila na vpogled tunika (halja), ki jo je po izročilu nosil Kristus sam. Romarjem je dal trierski škof to-le navodilo: »Kdor bi hotel
priti, da ustreže — kar je sicer umljivo — zgolj radovednosti, naj rajši ostane doma. — Vsakdo, ki se udeleži romanja, naj stori to v duhu vere, globoke, žive vere v Kristusa, Sina božjega; nihče ne bo hotel gledati in častiti obleke Kristusove, če ni poprej prejel zakramentov sv. pokore in sv. Reš. Telesa.« »Da bi napredovali v ljubezni do Jezusa, to je pomen in smoter romanja v Trier.« ... — Isto velja za vsako božjo pot!
V Trier je bilo do Vel. Gospojnice naročenih tisoč posebnih vlakov. Listi poročajo o čudežnem ozdravljenju 56 letne Katarine Wilman iz Mutterstedta v Falci. Pripeljala se je z romarskim vlakom in je hipoma ozdravela, ko se je smela dotekniti Jezusove tunike. (To se sme zgoditi samo ob gotovih urah, če ima bolnik potrdilo svojega župnika in ga pripusti zdravnik.) Omenjena Katarina je bila 4 in pol leta v postelji in bila tudi že previdena. Ohranili so jo pri življenju samo z vbrizganjem. Samo po bergljah se je mogla s težavo nekoliko premikati. Sušil se ji je mozeg in je močno trpela. Zdravnik ji je vožnjo odsvetoval, a se ni dala pregovoriti. Ko so se ji po dotiku tunike naenkrat povrnile moči, je trierski zdravnik dr. Rosen brzo-javil na njen dom: »Gospa Katarina Wilman zdrava!« Srečna in vesela se je vrnila k svojcem. Preiskava na Rontgenu je svedočila, da ni več nobenega sledu prejšnje bolezni.
Drugi Lurd — v Belgiji. Beauring v Belgiji je zadnja leta zaslovel prav tako in še bolj kot Fatima na Portugalskem. Ne izrekamo nobene sodbe, saj tudi cerkvena gosposka ni dala nobene izjave, marveč vse to le previdno opazuje. Začetek čudovitih prikazni smo svoj čas že opisali, Ker se ponavljajo čudežna ozdravljenja, prihaja v Beauring čimdalje več ljudi tako, da si morejo velikanske množice ogledati kraj prikazovanja Matere božje le mimogrede in morajo takoj napraviti prostor drugim, ki prihajajo tja ali iz radovednosti, ali iz pobožnosti, ali pa z željo, da bi ozdraveli. Do 5, avgusta je število letošnjih romarjev že preseglo 1,400.000. Ta dan se je pripeljalo v Beauring na raznih vozilih 101,842 oseb, z vlaki 30.000 potnikov, 50.000 jih je čakalo že od prejšnjega dne. Zdravniki so ugotovili, da je bilo 5. avgusta osem ozdravljenj, ki se ne dajo naravnim potom razložiti, — 26. avgusta je obiskal škof msgr. Fr. Emanuel iz Rima Beauring; po naročilu kongregacije sv. obredov naj bi se na lastne oči prepričal o nenavadnih dogodkih tega kraja, ki so povzročili toliko zanimanja po vsem svetu. — Sedaj so
pričeli graditi novo železniško progo, ker dosedanja ne more zmagovati vsega' prompta.
Zunaj domovine. Umrl je profesor škofijske gimnazije v Gradcu, dr. Anton F a i s t, ki se je močno udejstvoval tudi kot pospeše-vatelj pravilnega cerkvenega petja. Uglasbil je mnogo cerkvenih pesmi, ki jih v prevodu pojejo tudi naši cerkveni zbori. — V »Man-resi« pri Budimpešti se je ponesrečil ondotni jezuitski rektor o. J. W u c o n. Našli so ga mrtvega z rano na glavi v zavodskem plavalnem bazenu. — Kot duhovnik »šolskega križa«: Jeanne d'Are — pri brodovju je imenovan Emile P i e r r a , ki je bil lani posvečen za mašnika, poprej je pa bil polkovnik francoskega zračnega brodovja. — Kanonik Anton S a n t i n , župnik stolne cerkve v Poli, je imenovan za škofa na Reki. — 70 letni profesor modroslovja (Indiana v Ameriki), John Staunton, je prestopil v katoliško Cerkev. Sedaj študira v Rimu bogoslovje in bo postal duhovnik. — V Berlinu je te dni umrl po vsej Evropi in Ameriki znani gorečnik škof dr. Kristjan Schreiber, star 61 let. Bil je prvi katoliški nadpastir v Berlinu; imenovali so ga po pravici ljudski škof. Osvojil si je bil srca vseh.
Moder svet. Ameriški pisatelj in filozof Will Durant je pravkar spisal knjigo z naslovom: Tragedija Rusije. Omenja sicer marsikaj, kar bi se moglo imenovati uspeh ruskih tiranov. Kljub temu daje sedanji Rusiji takele pridevke: »Dežela suženjstva, barbarstva in pustošenja,« Značilen je tudi tale stavek, ki ga je Durant zapisal: »Če dobrotvori človeštva res in odkrito žele sedanjemu rodu pomagati, naj spravijo skupaj potrebno vsoto, da se bodo mogli ameriški voditelji komunistov za en ali dva meseca peljati v Rusijo. Tu se bodo na lastne oči prepričali, kakšen je .paradiž', ki so baje zanj pripravljeni iti v smrt.«
Povsod proslava 1900 letnice. V Kisantu (Srednja Afrika) so imeli one dni prvi evha-ristični kongres, ki je privabil okrog 15.000 mož. S to proslavo se je utrdilo češčenje evha-ristično pričujočega Zveličarja tudi med katoličani na ondotnih misijonih. Navzoči so prosili za blagoslov božji pri delu za spreobrnjenje črncev. Ob sklepu je bila veličastna procesija; 20.000 udeležencev je korakalo kot častno spremstvo Jezusa-Kralja.
»Največji mučenec.« Sveti oče Pij XI. je odlikoval poljskega jezuita, Andreja Bo-b o 1 a , ki je bil 1. 1853 prišet med blažene, z naslovom »največji mučenec svete Cerkve«. — Ko so Švedi in Rusi poljsko ljudstvo v 17. stoletju radi katoliške vere preganjali, se je o. Bobola postavil na čelo borilcev za kato-ličanstvo. Rusi so ga ujeli 15. maja 1657. Hoteli so ga s knuto prisiliti, da bi zatajil svojo
vero. Bil je stanoviten. Zato so ga navezali dvema konjema na rep in tirali pred sodišče. Tam so mu odrezali nos in ušesa, iztrgali jezik in ščipali kosce mesa s telesa. Končno so ga obesili z glavo navzdol. Več ur je tako visel, dokler ga ni smrt rešila muk in groznega trpljenja. Skoraj 300 let je počivalo njegovo truplo v katoliškem svetišču v Moskvi. Pozneje je bilo pripeljano v Rim. Sedaj namerava papež izročiti telesne ostanke mučenca Bo-bole katoličanom na Poljskem.
»Pojdite in učite vse narode .,.« Meseca avgusta je nadškof v Kolnu, kardinal S c h u 1 -t e, blagoslovil in izročil na misijonišču Steylu 82 misijonarjem misijonske križe; med temi je bilo 48 duhovnikov. Razkropili se bodo po vseh delih sveta, kjer imajo steylski misijonarji svoje postojanke. Božji blagoslov naj jih spremljal
Šest čeških redovnic — (sestre brezmadežnega Spočetja) je prevzelo oskrbo naselbine gobavcev v Mahaica pri Georgetownu v Britski Guyani. Krščanska ljubezen do bližnjega, do reveža, do najbednejšega med bednimi zmaguje.
Najmlajši nadškof. V mestu Perth (za-padna Avstralija) je bil posvečen za pomožnega nadškofa dr. Redmond Prendiville, ki ima šele 34 let in je torej najmlajši nadškof na svetu. Duhovsko posvečenje je prejel na Irskem leta 1925.
Rutenski pravoslavci se približujejo katoliški Cerkvi. Ko je bival poljski nuncij msgr. Marmaggi na odmoru v Visoki Tatri, je prišlo do njega odposlanstvo rutenskih pravo-slavcev pod vodstvom škofa Stanislava na razgovor, kako bi se ogladila pot za povrnitev v katoliško Cerkev. Če se pogajanja posrečijo, bi bilo več milijonov Rutencev pridobljenih za katoliško Cerkev. Odpad je bil prisiljen 1. 1795, 1839, 1875, ko je ruska vlada tako močno pritiskala na Malo Rusijo, da se je izneverilo do 7 milijonov grških katoličanov sveti rimski Cerkvi.
★
V duhu Katoliške akcije. Nedeljo za nedeljo se vrste proslave v spomin 1900 letnice odrešenja, Mladina iz Vrtcev, Mladi križarji in sestrice sv. Klare se zbirajo v višinskih svetiščih, kjer izvršujejo zahvalne jubilejne pobožnosti. Po tisoč, dva tisoč živžavčkov in ljubljencev Marijinih se je združilo zadnje čase na mnogih izletnih cerkvenih tleh, da se utrdijo v ljubezni in svestobi do božjega Prijatelja otrok, Pri Novi Štifti je bilo 1300 Marijinih otrok, na Žalostni gori pri Preserju nad 1000, pri Sv, Roku (cerkniška dekanija) 1000, na Ptujski gori 1500, na Kopanju 400 dečkov, v Rajhenburgu 2500 šolske mladine.
Še z večjim zanosom pa sprejemamo poročila o skupnih taborskih cerkvenih svečanostih mož in fantov, ki se zbirajo zdaj tu zdaj tam, da se ob 1900 jubileju utrdijo v zvestobi do krščanskih načel. Ali ni to veselo znamenje krščanskega preporoda, če se strne na enem kraju 4000 čvrstih mož in fantov, kakor se je to zgodilo pri Mariji Snežni v Slov. goricah dne 20. avgusta, podobno 3. septembra v Veliki Nedelji! Ugledni posestniki, postavni gospodarji in njih čvrsti sinovi, zbrani na taki proslavi, ki ob sklepu kakor en mož zapojo »Povsod Boga!« — to mora človeka prepojiti s svetim ognjem. Sveta maša pred mogočnim križem, ki se nad njim blesti napis »Kristus Kralj!« -— sv. maša, ki jo daruje mašnik v imenu tisočev v molitev in sveto skrivnost zatopljenega naroda, to je veličasten prizor, ki svedoči, kje išče večina našega ljudstva zaslombo, pomoč in tolažbo v težkih poskušnjah. — 10. okt. so imeli svoj dan na Limbarski gori fantje. 600 jih je bilo.
Jubilejne svečanosti večjega obsega so imeli 27. avgusta v Št. Jerneju na Dolenjskem, kamor so prispeli v trumah tudi Dolenjci iz okoliških župnij. Presvetli škof ljubljanski sam je prihitel v sredo svojih Dolenjcev in imel nagovor na ogromno množico. Procesija z Najsvetejšim je bil prelep zaključek skupne jubilejne zahvale za milost odrešenja. •— Podobno kakor v Št. Jerneju so privreli verniki dne 3. septembra v Predoslje na Gorenjskem, kjer se je prav tako praznoval jubilej odrešenja ob udeležbi domačinov in okoliških prebivalcev iz 19 župnij s karmoči sijajno manifestacijo ljubezni in vdanosti božjemu Odreše-niku, pričujočemu v presveti Evharistiji. — Med one središčne kraje, ki so s svojimi sosednimi župnijami na veliko slavili jubilej Jezusovega odrešilnega dela, spada tudi T r e b -n j e. 6000 vernikov v evharistični procesiji -— kdaj se je kaj takega slišalo o župnijah izven mest!? In toliko in še več je bilo udeležencev v Trebnjem. V presveti Evharistiji pričujoči Rešenik naj zvestobo vseh obilo blagoslovi in poplača! In zopet! Isto nedeljo je imel Tržič evharistično slavlje in sprevod, kakršnega to mesto še ni videlo. S tridnevno pripravo in skupnim češčenjem, s celokupno obhajilno po-božnostjo so se Tržičani in okoličani, ki so bili povabljeni, pripravili na to skupno jubilejno svečanost. Proslave v Tržiču in Pre-dosljah se je s sodelovanjem udeležil tudi prevzv. knezoškof. O verskem praznovanju ob 1900 letnici odrešilne smrti Kristusa Kralja v Šmarju pri Jelšah smo brali: »Veličastnejše prireditve in večjega števila vernikov v Šmarju še ni bilo.« — Slava Kristusu, pričujočemu v presv. Evharistiji!
Najveličastnejša pa je bila pro-
slava Kristusa v presveti Evharistiji v Tur-n i š č u. Tam je bilo jubilejno slavje za vso dekanijo dolnjelendavsko v dneh od 4. do 8. septembra. Ob tridnevnici priprave na kongres je bilo v vseh župnijah dekanije podeljeno nad 20.000 svetih obhajil. Na glavni dan proslave pa je bilo od šestih do desetih obhajanih 6000 vernikov iz domače in drugih župnij. Po glavni službi božji, ki jo je opravil knezoškof dr. J. Tomaž i č — med sv. mašo je pelo več tisoč mladih grl, — se je razvila nepregledna procesija s sv. Rešnjim Telesom v spremstvu 15.000 oseb. Pred baldahinom je korakalo 15.000 mož in fantov ter 1000 članov in članic iz Mar. kongregacij. To je bil dan, ki ga je Gospod naredil.
O mladinskem taboru na Ptujski gori smo prejeli ta-le opis: Brez dvoma je bila vesela nebeška Mati 1500 malih častilcev, ki so v proslavo 1900 letnice odrešenja prejšnje dni v domačih cerkvah imeli skupno sv. obhajilo; v torek 29, avgusta, na god novega nadpastirja, pa so se s svojimi kateheti zbrale v Marijinem svetišču skupine od Maribora do Ptuja, iz celega Dravskega polja in robov Pohorja ter Haloz. Takšnega romanja še sploh niso doživeli ne otroci ne odrasli, ki so mnogobrojno prihiteli z njimi na božjo pot. Veličastna je bila že nedogledna procesija od vznožja na goro, v kateri so skupine posameznih župnij zase molile in pele, pa zopet ob godbi veselo korakale. V prelepih nagovorih dopoldne in popoldne je umel p. Krizostom, vodja Frančiškove mladine iz Ljubljane, v mladih srcih zanetiti evharistični in marijanski ogenj, na kar je vsa množica spremila evharistično pričujočega Zveli-čarja v mogočni procesiji. Ob sklepu popoldne pa se je mladina slovesno posvetila božjemu Srcu Jezusovemu. Veličastna je bila tudi sveta maša, ki je pri nji ta tisočeroglava množica otrok tako milo, pa vendar presunljivo mogočno skupno prepevala. Nič ne dvomimo, da bo v župnijah, iz katerih so bili ti otroci zbrani, zanaprej prizadevanje za ljudsko petje imelo obilo uspeha. Nepopisno veselo vrvenje mladeži je vladalo čez poldne okrog cerkve. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je pred razhodom na ogromnem stopnišču pred cerkvijo nastopil zbor ptujskih pevk, in pod vodstvom č. p. Konstantina še Frančiškovi križarji in sestrice sv, Klare, Hvala Bogu in Mariji za ta srečni dan, ki udeležencem — o tem smo prepričani -— nikdar ne izgine iz spomina! Naj obrodi trajne sadove!
Velika zgradba preporoda. Na Hrvatskem so 10. septembra praznovali mladinski dan. Od dne do dne se večajo vrste »Križarjev« med hrvatsko mladino. To so temelji za veliko zgradbo verskega preporoda. Ti mladci so polni svetega navdušenja: na svo-
jih prsih nosijo križ, v svojem srcu pa sveto Evharistijo in trdno odločnost, da hočejo vsekdar ljubiti Boga in domovino.
Kronika. Lavantinski knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič je imenoval sveto-kriškega župnika, dekana Fr. Korošca za častnega kanonika, bogosl. profesorja dr. J. Hohnjecapaza konzistorijalnega svetnika. — Ljubljanska škofija. Stolni kapitelj v Ljubljani ima novega predstojnika, novega prošta. Sveti oče Pij XI. je na to odlično mesto imenoval škofovega generalnega vikarja, dosedanjega dekana stolnega kapitlja, semeni-škega ravnatelja Ignacija N a d r a h a. Visoki dignitarij, ki združuje v sebi vrline vzornega svečenika, temeljito izobraženega bogoslovnega znanstvenika, vztrajno marljivega sotrud-nika v vinogradu Gospodovem, bo nova dika v vrsti ljubljanskih proštov. — Za duhovnega svetnika je bil imenovan ob 40 letnici zglednega duhovskega službovanja Matija K a -s t e 1 i c , župnik v Dolu pri Ljubljani.
Praznik Marijinega vnebovzetja — je bil še prav posebno prazničen za lavantinsko škofijo. Ustoličen je bil novi knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. Ob tej priliki se je presvetli vladika prepričal o izredni ljubezni, vdanosti in spoštovanju vseh slojev obširne škofije in še posebej mariborskega mesta do njega. Cerkvena svečanost se je izvršila kar najlepše. V presrčnem nagovoru se je novi nadpastir spominjal vseh stanov in vsakemu izrekel poleg pozdrava svoje iskrene prošnje, naj bi ljubi Bog dal vsem pravega verskega duha, pomoč v časnih zadevah in obilo blagoslova. — Trpečim in bednim in brezposelnim je naklonil še posebej dejansko pomoč na ta način, da je v ta namen namesto običajnega banketa daroval 10.000 Din. Ta lepa poteza ob nastopu je zbudila živahno odobravanje in vsesplošno hvaležnost. Dobri Bog naj blagoslavlja vse delo novega nadpastirja!
Naslednik f prelata Kalana v vodstvu ljubljanskega Marijanišča je izbran. Ravnatelj knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu, msgr. Anton K o r i t n i k , veščak v šolstvu in vzgojstvu, je sprejel ponudbo in početkom septembra nastopil kot vodja velikega zavoda, ki se v njem nahaja deško sirotišče z osnovno šolo, konvikt za srednješolce in učiteljiščnike, obenem pa tudi vzorna gospodinjska šola. Lep, hvaležen delokrog, dasi združen z mnogimi težavami, si je izbral novi Marijaniški oče. Naj ga ljubi Bog podpira, naj mu izproša blagoslov varihinja zavoda, Marija Pomočnica, naj mu bodo na roko z nasvetom in gmotno podporo deških sirot vsi, ki ljubijo mladino!
Novi grobovi. V Grižah (Savinjska dolina) so 21. avgusta pokopali telesne ostanke ondotnega župnika in duhovnega svetnika Iv.
Krančiča. Dobrega in priljubljenega župnika je spremila na pokopališče velika množica vernikov, mnogo društev in nič manj ko 50 duhovnih sobratov. V poslovilnem govoru je očrtal celjski opat Jurak vrline pokojnega, ki je imel za vsakega dobro besedo in vsekdar tudi rad pomagal, kjer je mogel. R. i. p.! — Umrl je 29. avgusta duh. svetnik Fr. Traven, župnik v Sodražici. Pokojni je bil živahen delavec na cerkvenem in prosvetnem torišču, goreč za čast božjo in lepoto hiše božje, postrežljiv spovednik, prijatelj bolestnih, pospeševatelj vzornega cerkvenega petja, ljubezniv tovariš duhovskih sobratov. Farani so ga radi imeli. Šel je po plačilo po mučnem in dolgotrajnem trpljenju. — Na Mali Šmarijin so položili k trajnemu počitku zemeljske ostanke Jožefa C e g n a r j a , župnika v Smledniku. Dolgo je bolehal; tudi to je milost, ki jo je uporabil, da se je tem lepše pripravil za odhod k božjemu Prijatelju Jezusu. Pokojni je bil dober gospod, postrežljiv, ljubezniv v občevanju s sobrati in z verniki, delaven in trudaljubiv. P. v m.! — V Starem logu pri Kočevju je umrl ondotni župnik Alojzij Perz, star 53 let. Mir njegovi duši!
MARIJINE DRUŽINE
Naši mladci med intelektualnim naraščajem, naše srednješolske kongregacije so tudi letos del počitniških dni uporabile za okrepitev krščanske značajnosti, za utrditev verskega življenja, za objasnitev težjih, sodobnih vprašanj. Kongreganiste-dijake so povabili v Maribor na duhovne vaje in na tridnevno zborovanje s primernimi predavanji in razgovori ter vmesnimi razvedrilnimi izleti. Enaka verska in prosvetna prireditev je privabila dijakinje iz Marijinih družb v lepo, zračno samostansko zatišje v Škofji Loki, Stotine teh požrtvovalnih, odločnih, vzornih mladih ljudi, ki so se deloma v duhovnih vajah, deloma ob temeljitih in za mladce zajemlji-vih predavanjih naših odličnih mladinoljubov prepojili z novim ognjem in navdušenjem ter s trdnimi sklepi za krepostno življenje, bodo kakor kvas med ostalo mladino, kakor zvezde vodnice, kakor svetilniki, ki bodo odvračali druge tovariše od potov zablode. Odličen gospod, ki je bil priča krasnega prizora, ko so mladenke, vračajoče se od mladinskega Marijanskega kongresa, na škofjeloškem kolodvoru javno in očitno ter pogumno zapele »Povsod Boga!« — se je ves zavzet izrazil: »To so dekleta, ki jih moraš občudovati!« — Bog jih blagoslovi in utrdi v stanovitnosti!
Kongres prednikov v Marijinih družbah za Nemčijo je bil letos v mestu Essenu, kamor je došlo čez 200 zastopnikov. Po kratki po-božnosti so se pričele razprave in razgovori.
Omenjamo nekaj važnih točk: o. Schmitt iz dr. J. je v dveh govorih dokazoval, da mora biti glavna smernica za delovanje in življenje v kongregacijah: stremljenje za Marijinim vzorom. Marijanska vzgoja in skrb, da upodabljamo Marijin vzor v sebi — to je zahteva modernega časa. — Druge razprave so opozarjale na sredstva in pota, kako doseči, da se življenje v kongregacijah obnovi, prerodi in ponotranji. Naš čas potrebuje in zahteva predvsem katoliške dejavnosti, t. j. postati moramo apostoli. Prva stopnja do tega udejstvovanja je pa delo za lastno posvečenje. Mesečno obhajilo je najmanj, kar se zahteva od vsakega, ki je v Mar. družbi. Zeli se pa večkratno, če možno dnevno obhajilo in vsakdanja sveta maša. O potrebi večkratnega sv. obhajila je govoril sodnik Spangemacher, — Podlaga za zunanje apostolsko delo je vprav v tej iskreni ljubezni do Jezusa in Marije. — »Ni največje zlo, da so ljudje tako slabi; marveč da dobri niso v resnici dobri.« Če bi tega poslednjega ne bilo, bi se hudo in zlo ne bilo moglo tako razkošati. — Zborovalci so dalje govorili o važnosti tiska. V boju za pošteno življenje ima tisk jako mogočno vlogo, zato je treba, da dober tisk (dobre knjige in časopise) podpiramo, širimo, da mu ohranimo zvestobo.
Marija je utrgala cvetko. Kdo bi si mislil, da Marije Plut s Cerovca pri Semiču, te vedno vesele in smehljajoče se Župenske Micke ni več. 21 letna nas je zapustila in odšla po plačilo k Mariji. Rajna je dolgo časa hrepenela po redovnem življenju in že je mislila, da je dosegla zaželeni cilj in da bo lahko sla k čč. ss, usmiljenkam v Zagreb; pa jo je zgrabila zahrbtna bolezen, ki iz nje ni bilo več rešitve. Dne 5. avgusta jo je angel smrti rešil tega bednega življenja in 7. avgusta je bila pokopana ob častni udeležbi domačinov, zlasti ob številnem spremstvu tovarišic iz kongre-gacije, ki so ji ob odprtem grobu zapele ganljivo poslovilno pesem »Čujte za slovo iz groba...!« Dekliška Mar, družba ima — tako upamo — pri Bogu novo priprošnjico. Naj prosi za procvit semiške dekliške kongre-gacije!
Kostrivnica pod Bočem. Iz našega Mari-janskega življenja sporočamo to-le: Dobro napreduje dekliška Marijina družba. Število članic je naraslo že na 172. V družbi delujejo štirje odseki: Evharistični, pevski, olepševalni in časnikarski. Prvi skrbi za če-ščenje presvetega Rešnjega Telesa, posebno ob prvih nedeljah v mesecu in za mesečno skupno prejemanje sv. zakramentov. Drugi odsek se trudi za lepo ljudsko cerkveno petje; vsako drugo nedeljo v mesecu pojo vsi verniki pri sv. maši in pri večernicah. Olepševalnemu
odseku je poverjeno okrašenje cerkve in drugih liturgičnim opravilom namenjenih prostorov. Četrti (časnikarski) odsek pospešuje razširjanje in čitanje katoliških časnikov kakor: Bogoljuba, Glasnika, Mohorjevih knjig itd. Bogoljuba je v naši župniji 70 izvodov, Glasnika 42.
Prvo nedeljo v majniku je bilo sprejetih 12 kandidatinj.
Velik pripomoček za naraščaj v družbi je dobro urejen Marijin vrtec, v katerem se že otrokom vcepi ljubezen do Matere božje in veselje do Marijine družbe. Na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega je bilo slovesno sprejetih v Marijin vrtec 47 otrok. Do srca ganljiv prizor je bil to. S tako navdušenostjo so otroci obljubljali vedno zvestobo Mariji pred njenim oltarjem in tako nežno so prepevali, da se je zdelo, kakor bi angelsko petje udarjalo na naša ušesa.
Razen dekliške Mar. družbe je ustanovljena pri nas tudi fantovska k o n g r e -gacija, ki deluje podobno kakor dekliška; po številu nas je 85. So zraven sami vrli in neustrašeni fantje, ki se ne sramujejo v javnosti nositi Marijinega znaka; udejstvujejo se pri cerkvenem petju in pri drugih cerkvenih in prosvetnih prireditvah. Preteklo zimo so si ustanovili svojo godbo na pihala; imajo že lepe uspehe. Obe Marijini družbi skrbita, da se poživlja versko in nravno življenje v župniji. Skupno sv, obhajilo imata obe družbi trikrat na leto in sicer za veliko noč, prvo nedeljo v maju in 8. decembra. Vsak prvi petek v mesecu daruje g. voditelj sv. mašo za žive in rajne člane obojne Marijine družbe. Vse delo je posvečeno slavi božji, češčenju Marijinemu in ohranitvi poštene mladine.
Reteče pri Škofji Loki, Dne 6. avgusta je bil pri nas shod fantovskih Marijinih družb za en del Loške dekanije. Čez sto fantov se je zbralo ta dan v naši ljubki cerkvici in je javno izpričalo vdanost in ljubezen Materi Mariji in njenemu božjemu Sinu Jezusu. Ganljiv je bil že pogled na sprevod, ki so v njem štirje krepki mladeniči nesli kip Marije Pomočnice. O tudi v današnjih zagrizenih časih je še dovolj vernih in odločnih fantov, ki so ponosni, da so sinovi Marijini, in ki imajo poguma dovolj, da kot taki nastopijo tudi pred nasprotniki. Shod je vodil semeniški spiritual gosp. dr. Ciril Potočnik iz Ljubljane. Udeležil se ga je tudi kaplan iz Stare Loke gosp. Ivan V e i d e r. Oba gospoda sta imela prav lepe govore. Bog daj, da bi besede, ki so bile izgovorjene na tem shodu, obrodile mnogo sadu med fanti, da bi ostali verni in odločni tudi v najhujših viharjih. — Fantje, držimo se Kristusovih načel! Bodimo vztrajni, če pridejo
nad nas tudi težke preizkušnje! Naš značaj naj bo jeklen, naša volja neotmahljiva. Bodimo vitezi Kristusove armade, da bomo delali čast Cerkvi in domovini. Naše geslo je: Povsod Boga! Kristus naj vlada po naših hišah in šolah, v zasebnem in javnem življenju, Kristus naj vlada tudi v naših srcih. Njegovi smo in njegovi hočemo ostati. Marija! Ti nas varuj in vodi, da zmagamo nad svetom.
OPAZOVANJA
Ko bi vsi uvidevali! V raznih inačicah se ponavlja rešilni recept, ki edini more odpraviti sedanje krize in stiske. Kaj pomaga, ko je toliko zakrknjenih src, zlasti v krogih takih mogočnjakov, ki bi mogli in morali sodelovati pri rešitvi človeštva. Prav jasno in kratko je orisal pot, ki vodi bedno človeško družbo iz nepovoljnih razmer, prof. dr. H o h -n j e c na taboru mož in fantov dne 27. avg. na Laškem. Jedro njegovih izvajanj je to-le:
Za gospodarsko stisko tiči, kot nje povzročiteljica duhovna kriza. S to besedo je označena zabloda vodilnih oseb vsega sveta, ki hočejo vladati in živeti brez Boga. Liberalizem in marksizem, ki hočeta osrečevati svet brez pomoči, brez luči iz nebes, sta potisnila rodove v zmoto in laž, v nesrečo in obup. Rešitev je v krščanstvu! Samo krščanstvo more preosnovati človeka in človeško družbo. Pred nami vihra zastava Kristusa Kralja. Nositeljica te zastave mora biti mladina. Za to službo jo je treba usposobiti s krščansko odgojo; prava krščanska vzgoja se mora seveda pričeti v krščanski družini, utemeljiti v krščanskem društvu, v krščanski prosveti, kjer daje znatno oporo tudi krščanski časopis, krščanska knjiga. To je pot, ki jo gladi in utrjuje Katoliška akcija. — Bog daj v tem pravcu razsvetljenje vsem, ki so poklicani, da bi odpravili sedanje stiske!
Brez duhovnika... V listu »Osserv. Romano« opisuje p. Silvio Masante, ital. duhovnik, kako se mu je po mnogih ovinkih in poskusih posrečilo predreti v notranjost Mehike, kamor je tujcu-duhovniku dohod povsod za-branjen, odkar tlači to krasno deželo kruta vlada framasonov. P. Silvio pripoveduje n. pr., kako je videl v nekem mestu na bivši cerkvi napis »Gledišče napredka«. Drugod je našel pokopališče, kjer so ležali križi in spomeniki vsevprek; krave so se pasle po grobeh. P. Silvio stopi v hišo poleg pokopališča in vpraša:
»Ali je to katoliško pokopališče?«
»Da, je, gospod.«
»Ali je mnogo katoličanov v tem mestu?«
»Skoraj vsi so katoliški.« —
»Ali ste vi tudi katoličani?«
0
»Seveda; vsi smo,« pravi gospodar. »Moji otroci, tudi najmanjši, znajo moliti, še celo tale, ki ima šele 4 leta.«
»Ali imate v mesju katoliškega duhovnika?«
»Danes ne več; moral je proč iti; k nam pride samo za 14 dni na leto.«
»Imate kakšno cerkev?«
»Ta, ki jo uporabljamo, je edina. Nahaja se ria trgu I.«
»Hodijo-li ljudje še v cerkev?«
»Vsak dan ob štirih popoldne.«
»Vsak dan? Kakšno pobožnost pa imate?«
Rožni venec opravimo, molimo, pojemo.«
»Kdo vam pomaga?«
»Neka gospa vse oskrbi. Ob nedeljah poučuje tudi otroke v krščanskem nauku.«
»Pa vam kaj branijo v cerkev? Ali vas kdo moti?«
»Ne; smo vsi katoliški. Samo duhovnika ne smemo imeti, ne maše, ne procesije, ne zakramentov.«
»Ali vztraja ljudstvo trdno v veri?«
»Trdno. Nadejamo se z gotovostjo, da bo vse to prešlo.«
»Pa je v mestu tudi kaj protestantov?«
»Je nekaj tujcev.«
»Imajo župnika?«
»Imajo. Ti pa delajo, kar hočejo.«
To malo iz popisa, da vidimo, kako strašno v katoliški Mehiki sovraštvo framasonov zoper katoliško Cerkev divja. To torej naj bo socialna pravičnost, svobodomiselstvo in enakost, ki jo ima framasonstvo zapisano na svojem praporu!? In vendar hoče ta mednarodna družba zavladati vsemu svetu! Spoznajmo pravočasno, kakšno »srečo« donaša ta že skoraj povsod razširjena zveza.
DUHOVNE VAJE
Kako hitro je minilo poletje! Komaj smo se prav zavedli, pa smo že sredi jeseni. Zima se bliža. Delo po polju gre h kraju, narava se pripravlja za počitek.
Sedaj imate malo več časa, da poskrbite zase, za svoje duše. Ali bi ne bilo lepo, ko bi se ve, dekleta in matere, sedaj na jesen in pozimi v kar mogoče velikem številu udeležile duhovnih vaj? Res je, da so duhovne vaje združene z malimi stroški; pa saj za druge reči, ki niso toliko vredne, še več, mnogo več izdamo. Za svojo dušo pa je treba tudi nekaj žrtvovati!
V Domu Brezmadežne, ki je zadnji mesec dobil, krasen umetniško izdelan kip Brezmadežne, — izdelal ga je umetnik Jos. Urba-nija, •—- slika je v tej številki Bogoljuba na strani 226 — bodo ti-le tečaji duhovnih vaj: Za dekleta: od 30. sept. do 4, okt. Vmes je
praznik sv, Terezike, tako primeren dan za dušno obnovo; od 4. do 8. nov. Za žene bodo pa pred božičnimi prazniki duhovne vaje samo od 21, do 25. okt. Pridite! Oskrbnina za vse tri dneve znaša 100 Din. V to vsoto je tudi že všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale.
Utrinki iz številnih pisem o zaprtih duh. vajah na Mali Loki; Ne morem povedati z besedo, ne popisati s peresom veselja, ki ga uživam po duhovnih vajah. Opravila sem jih zdaj že drugič. Tu v tem tihem zavetju se za nekaj časa iznebimo svetnih skrbi in vsakdanjih težav; zdi se, kot bi bile bliže nebu. Tu nam božji Zveličar odkriva svoje Srce, ki nas tako ljubi in vabi; tu okušamo, kako dober je Gospod, Tu je res vir duhovne sreče. Res je: zapustiti dom in spraviti skupaj potrebni denar, danes ni prav lahka stvar; a z dobro voljo gre vse . . .
O. M. pa piše: Z vsem srcem se zahvaljujem onim, ki so kdaj kaj sporočale v Bogoljubu o sreči duhovnih vaj. Prav s pomočjo tistih vrstic sem se tudi jaz odločila za dom duhovnih vaj. Res, nobeno pero in nobena roka ne more zapisati, kakšno veselje čuti duša ob sklepu. Pri poslovilni pesmi so mi privrele v oči solze veselja, obenem pa tudi solze žalosti, ker sem se morala vrniti med zapeljivi in goljufivi svet. Vsakdo, ki je že kdaj opravljal duhovne vaje, ve, kako težko se je po tako hitro minulih dneh ločiti od Zveličarja, s katerim sta bivala ne le podnevi, ampak tudi ponoči pod eno streho, Vi pa, ki te sreče še niste okusili, se pa brez odlašanja odločite ter pojdite k viru sprave, sreče in veselja. Vem, da mnogim denarne razmere delajo ovire. Toda dobri fantje in dekleta Marijine si bodo gotovo s skrbnostjo tekom daljšega časa prihranile tisto vsotico in poskrbele najprej za dušno, potem šele za telesno lepoto.
ODGOVORI
Dr. A.: Na vaša številna vprašanja o škapulir j u , o blagoslovitvi, položitvi, o nošnji ška-pulirja, o prekinitvi i. dr. — boste našli v sledečem dovolj pojasnila:
Škapulir (latinsko scapulare = naramna, pleč-na obleka) je čez pleča in oprsje viseč, predpasniku podoben del obleke, kakor jo lahko vidimo pri nekaterih redovnikih. Namesto te dolge obleke se daje kot znamenje pripadnosti h kakšnemu redu (tretjeredniki) mal košček blaga s primerno sličico, ki ga pripno na vrvico in nosijo pod svojo obleko — lajiki. Tudi nekatere bratovščine in cerkvene družbe dajejo ob sprejemu blagoslovljene škapulirje.
Pravico blagoslavljati in nadevati škapulirje imajo redovniki dotičnega reda in duhovniki, ki so za to pooblaščeni.
Najbolj znani škapulirji, znaki škapulir. bratovščin, so: Rjavi karmeličanov, črni servitov, beli (z rdeče-višnjevim križem) presvete Trojice, višnjevi brezmadež. Mar. spočetja, rdeči (s podobo Križanega in presv. Src J. in M.) bridkega trpljenja (pasijonski).
Po odloku C. S. Off. 16. dec. 1900 smejo verniki namesto raznih škapulirjev nositi svetinjo iz kovine, ki kaže na eni strani podobo Zveličarjevo z njegovim presv. Srcem in na drugi podobo prebl. Device Marije. Ena svetinja zadostuje za razne škapulirje. (Izvzet je škapulir III. reda.) Kdor hoče nositi svetinjo namesto ška-pulirja, mora poprej sprejeti zadevni škapulir od pooblaščenega mašnika. Mašnik, ki ima pravico blagosloviti ta ali drugi škapulir in ga vernikom nadevati (vseeno, ali ga da v roke, ali ga položi na ramena), blagoslovi tudi svetinjo za tisti škapulir. —
Če kdo blagoslovljeno svetinjo izgubi, si preskrbi novo, ki jo da blagosloviti. (Pri škapulirju je drugače: ako se raztrga ali izgubi, ali če kdo prekine z nošnjo — novega škapulirja ni treba več dati blagosloviti.)
Škapulir brezmadežnega Spočetja M. D. — ni združen z bratovščino.
Škapulirje nosimo tudi na čast presv. Srcu Jezusovemu (samo srce ali obenem s podobo Jezusovo na koščku sukna); na čast dragoceni Krvi J., na čast sv. Jožefu i. dr.
DOBRE KNJIGE.
Svetniške pesmi za mešani zbor. (Breda Šček.) Gorica. Cena 7 Lir. Tiskano kot zasebni rokopis. Z dovoljenjem cerkvene oblasti. — Nič ne pretiravamo, če pravimo, da je komponistinja povečini tako spretno zadela ljudski »ton«, kakor se to malokomu posreči. S tem je svetniškim pesmim zagotovljena pot med narod. V zbirki so sledeče pesmi: 1, Sv. Nikolaj. 2. Sv. Luka. 3. Sv. Lucija. 4. Sv. Rok. 5. O, Lavrencij. 6. Sv, Pelagij. 7. Pesem sv. Jakoba. 8. O, sv. Ivan! (Evang.) 9. Sv. Cecilija. 10, Pesem sv. Cirila. 11. Sv. Peter in Pavel.
Mati s prebodenim srcem. Mala brošurica s tem naslovom vsebuje »Sveto uro na čast žalostni Materi božji«. Premišljevanja in molitve so sestavljene za skupno pobožnost, tako, da to kar je tiskano z navadnimi črkami, moli eden (ali ena skupina), kar je pa tiskano debelo, pa druga skupina. Cela ura je razdeljena na 7 poglavij z ozirom na sedmere meče (bolesti) Marijine. Cena samo 2 Din. Naroča se v samostanu karmeličank na Selu pri Ljubljani, p. Moste. — Istotam se dobi »Molitev prvoobhajanca k sveti Tereziji Det. J.« (50 para), »Rože sv. Terezije« (2 Din), »Devetdnevnica Terezike« (2 Din), »Vodnica na malem potu« (3 Din), »Anica« (6 Din), »Sveta ura I. del, Jetništvo« (veliki četrtek), »Sveta ura na čast Kristusu Kralju« (po 2 Din), »Zadnje besede sv. Terezike« (6 Din), »Čudodelka naših dni« (20 Din, nevezano 15 Din).
Kongregacijski koledarček je tudi za šolsko leto 1933/34 izšel. Lep je po obliki in vsebini. Mlado življenje veje iz njega in bolj sigurno kot prejšnje leto nastopa svojo pot. Kongregacijska ideja je zajela že dolgo vrsto dijakov in »Bogoljub« je vsakega kongregacijskega napredka vesel. Prepričani smo, da bodo dijaki-kongreganisti prav radi segli po svojem koledarčku, saj je tudi cena 8 Din nizka.
Djela sv. Terezije od Isusa. Svezak II. Preveo dr. Fr. Binički. Zagreb 1933. Izdaje dominikanska naklada »Istina« — Zagreb — Maksimir. — Ta
zvezek obsega klasične spise sv. Terezije o duhovnem življenju. V hrvatskem prevodu imajo te-le naslove: Put savršenosti. — Duševni grad ili stanovi. — Misli o ljubavi božjoj. — Vapaji duše k Bogu. — Ta knjiga bo posebno dobrodošla ženskim samostanom, saj sv. Terezija tako dobro pozna samostansko življenje. Njen pouk je teološko zanesljiv in doživet. Knjigo toplo priporočamo.
Der grofie Herder, VI. Bd: Hochrhein bis Konsequenz. Mit vielen Bildern im Text. 28 Rah-menartikeln und 20 Bildseiten. 1933. V polplatnu 34.50 M; najfinejša vezava 38 M. Herderjev leksikon lepo napreduje; od 13 debelih zvezkov jii je doslej izšlo že 7. Nekateri članki so prav obsežni, tako da bi posebej izdani napolnili precejšnje knjižice. Tako n. pr. Jesus Christus, Katholische Kirche, Jesuiten, Islam i. dr. Prav tako zanimivi so članki iz tehnike, gospodarstva, naravoslovja, zgodovine. Vse je solidno popisano in vse pod katoliškim vidikom. Delo zasluži naše priporočilo.
Lavretanske litanije za moški zbor — uglas-bil Vinko Vodopivec, založil Roman Pahor, Ran-ziano (Gorica). Cena 1.20 Lir. Odobril goriški šk.-ord. 1933.
Bodi apostol. Spisal Fr. Kolenc, tajnik KA. — V založbi KA Maribor, Aleksandrova c. 6. Cena 5 Din.
Ta 70 strani obsegajoča, praktična knjižica ima na nazoren način obrazloženo vprašanje, kaj je »Katoliška akcija«. Ima namreč takole vsebino:
1. Kristus — apostoli — prvi kristjani.
2.	Papež — duhovniki — verniki.
3.	Duhovna preroditev posameznika: Molitev, služba božja, sv. obhajilo, ljubi Gospoda, svojega Boga, ljubi svojega bližnjega.
4.	Duhovna preroditev družin.
5.	Apostolsko delo: Mož — apostol, fant — apostol, žena — apostol, dekle — apostol.
5. Beseda vsem, ki so blage volje.
PROŠNJE
V. K. iz S. se priporoča f Marjeti Sinclair in f Mariji Ledochovvski za ozdravljenje noge -— in za službo, ki si jo želi. — N. B. priporoča presv. Srcu J. in M., sv. Tereziji Det. J., sv. Roku, sv. Jožefu in f škofu Slomšku več zadev in prošnji.
ZAHVALE
N. C, se zahvaljuje sv. Mali Cvetki za dobljeno zdravje po večletni težki bolezni. (Zahv. obljubljena.) — S. K. Vodmat: Zahvaljujem se f škofu Slomšeku za znatno zboljšanje zdravja moje sestre. — R. D. (Maribor) se zahvaljuje Mariji Pomočnici, bi. Janezu Bosku, č. Savio Dominiku za milost dobro opravljene spovedi in za bogate sadove d. vaj v L. zavodu v Lj. — M. Z. se zahv. f Marjeti Sinclair za hitro ozdravljenje. — Fr. Nose (Pod-tabor) se zahv. po obljubi Mariji, sv. Antonu in sv. Mali Cvetki za pomoč in rešitev ob nesreči za-strupljenja. — S. P. iz Ljubljane se zahvaljuje Materi božji na Zaplazu za uslišanje v priporočeni zadevi. Hvala Ti, Marija!
Odpustki za mesec oktober 1933
I. Odpustki za ves mesec oktober.
a) Kdor izmoli tretji del rožnega venca (pet odstavkov) v cerkvi ali doma, dobi vselej odpustek 7 let in 7 kvadragen. b) P. o. na rožnovenško nedeljo ali v osmini pod navadnimi pogoji prejmejo oni, ki na praznik in vsak dan v osmini iz-molijo vsaj tretji del rožnega venca, če obenem obiščejo cerkev, c) P. o. zadobe katerikoli dan oni, ki po omenjeni osmini tekom oktobra vsaj deset dni odmolijo tretji del rožnega venca. II. Odpustki ob določenih dneh meseca oktobra.
1.	Nedelja, prva v mesecu, rožnovenška. Od včeraj opoldne pa do danes opolnoči dobe v cerkvah, v katerih je ustanovljena rož. br., vsi verniki p. o. pod navadnimi pogoji, in sicer tolikrat, koli-korkrat obiščejo cerkev ali kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta. Odpustki se lahko darujejo tudi dušam v vicah. Vrh tega udom rožnovenške bratovščine trije p. o.: 1. če v bratovski cerkvi molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. — P. o.:
a)	udom br. presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
2.	Ponedeljek. Kjer se danes obhaja god angelov varuhov, dobe p. o.: a) udje »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za njega razširjenje;
b)	udje br. sv. Družine.
4.	Sreda, prva v mesecu. Sv. Frančišek Ser. P. o.: a) vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu in molijo po namenu sv. očeta; b) vsem vernikom v vsaki cerkvi. — V. o.
5.	Četrtek, prvi v mesecu. P, o. udom- br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi.
6.	Petek, prvi v mesecu. Sv, Marija Frančiška. P. o.: a) udom br. sv. R. Telesa kakor vče-
raj; b) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; c) istim kakor 11. dan.
7. Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, in molijo po namenu sv. očeta.
10.	Torek. Materinstvo preč. D. Marije. Sv. Daniel in tovariši. P. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) istim kakor jutri.
11.	Sreda. Sv. Serafin. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjeredni-kom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne.
15. Nedelja. Sv. Terezija. P. o.: a) danes ali v osmini vsem vernikom v karmelitskih cerkvah, udom škapulirske br. tudi v župnih cerkvah, če ne morejo obiskati redovne cerkve; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom br, presv. R. Telesa kakor 5. dan; d) udom družbe sv. Petra Kla-verja, če molijo za razširjenje sv. vere in po namenu sv. očeta.
19. Četrtek. Sv. Peter Alkantarski. P. o. istim kakor 11. dan.
21. Sobota. Sv. Uršula in tovarišice. P. o. udom br. sv. Uršule danes ali v osmini v bratovski cerkvi.
26. Četrtek. BI. Bonaventura. P. o. istim kakor 11. dan.
28.	Sobota. Sv. Simon in Juda. P. o. udom družbe sv, Petra Klaverja kakor 15. dan.
29.	Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
30.	Ponedeljek. BI. Angel. P. o. istim kakor 11. dan.
31.	Torek. BI. Krištof in Tomaž. P. o. istim kakor 11. dan.
Urednika: Dr. C. Potočnik, Ant. Čadež. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč
Gd Mučim,
-ugodju.
Za uspeh« v življenju nam je treba zdravja in optimizma. Trpljenje in depresija sta o v in vsakega napredka Aspirin tablete odpravijo bolečine i« vračajo zdravje.
ASPIRIN
v t. JusA k. d. Zagreb. 12.
Ojl* k rejist'. pod S bf >107 «1 P. III. 193?
	Ure, zlatnina, . optični predmeti jJjmL^ P t. VILHAH jp ^ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36
	
	
I/ZAJEMNA ZAVAROVALNICA
Ljubljana, V lastni palači na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste
ZAVARUJE: požar, zvonove, steklo, vlom, nezgode, jamstvo, avtomobile, življenje v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje jKARITAS«
Zastopniki so v vseh farah v Sloveniji in v vseh večjih krajih v Jugoslaviji
Zavarujte sebe In svoje imetje edino pri domaži slovenski zavarovalnici
LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din
i *
L

Bolni živci
Kolikor je dni v letu. toliko bolečin mora prestati nervozen človek; kajti slabi, izčrpani živci ogrožajo življenje in povzročajo zelo mnogo bolečin Bolezni zbadanja, tesnoba, slabost, plaš-Ijivost, enostranski ali celotni glavobol, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi. neredna prebava, pomanjkanje spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in drugi pojavi so posledica slabih, izčrpanih, bolnih živcev.
Kako se rešite tega zla?
Moja ravnokar izišla razprava opisuje metodo, ki je postala za človeštvo izvor blaginje. Delovanje telesa se pospešuje, mozeg v hrbtenici in možgani postanejo odporni, mišice in členki se okrepe, moč in veselje do življenja naraščata.
V boju za zdrave živce
se je ta metoda izkazala posebno dobro, ker poživlja in krepi, pomlaja in osvežuje Treba je, da se sami prepričate o resničnosti mojih navodil, ker pošljem vsakomur, ki mi piše,
popolnoma brezplačno in franfco
knjigo zdravnika z mnogostranskimi, dolgoletnimi izkušnjami, ki se je tudi sam boril s to boleznijo. Napišite svoj naslov jasno, in poslal Vam bom ob-
ljubljeno popolnoma brezplačno.
Zbiralno mesto za pošto:
ERNST PASTERNACK
Berlin SO. Michaelhirchplatz 13, flbt. 89.
Zobe lahko kupite
-pa ne svojih!
CgublieniI «*£QJ
izgubljena m»aao
Zobni kamen — velika nevarnost!
Zobje izpadajo — kolikokrat je tega kriv zobni kamen, ker ga niste o pravem času opazili in odpravili! In vendar ga je tako lahko pregnati I Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom, odpravite zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi uspešni, znanstveno priznani sulforicinov oleat po d£2 Braunlichu. Pravilna zobna nega je tale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2x na dan Sargov Kalodonf!
SAR G ov
V(AIDD OHr
Proti zobnemu kamnu