Novice izhajajo v Ljubljani ^ vsak teden dvakrat, namreč v sredo in saboto. 1D narodskih v r reci Odgovorni vrednik Dr* «fanez Blefu eis O V eljajo začelo leto po posti|Í scer 3 il., za pol leta jjSfl. po pošti, scer 111.30kr. ji Tečaj XL saboto 16. julia 1853. Lis t 57 Kako naj si umni kmetovavec po vsih potih svojega gospodarstva gnoj množi. Po dr. Stockhardt-u. v Zivalske gnojne stvari. (Dalje.) Meso, kože, kite in vès drob živinski je dober gnoj. Meso ima v 100 funtih zraven 75 funte gnjilca, polfunta lu funtov vode do gas tih, in pol funta fosforokislih solí v sebi, vse to je dober gnoj. Ker pa mast, kakor smo že rekli, za gnoj nic ne veljá, naj se ali za kolo maz (šmir) ali za svečavo ali mjilo (žajfo) poprej kar je še bolje, izkuha, preden od mesa izreze 5 ali 5 meso zgnije in njivo gnoji. Kri je še bolji gnoj kakor meso. Kako dober gnoj je kri, se lahko pri mladih sadnihdre vésih vsak prepriča, če desetkrát toliko vode kerví přilije in s tako kervavo vodo drevéscem pri liva. Na Francoskem posušé vsako leto veliko kerví in jo potem v daljne kraje prodajajo, cent suhe kerví po 4 do o tolarjev, kjer ž njo sladkorje (cukrene 100 funtih kerví zaklane ži drevésca) gnoje vine je 80 funtov vode, gnjilca ~ «u kuhinske solí pol funta, fosforokislih solí do lunte lotov. Re lusk 5 kopita, parklji, d 5 volna ? kostí. Gnojna vrednost teh se ravná po tem: ali imajo več ali manj gnjil v sebi, in ali so bolj ali manj \ reci Kar gnj zodelo. da v 100 funtih r a z d ro b lj zadene, je kemijsko preiskovanj ? roznine je volnatih cu k o p i t in p a r k 1 j 10 do i 2 funtov gnjilca nj 10 5 t 5 pen stareg kostí koseneg nJ (spodiuma) \2 do 10 do 10 do do 55 » 55 55 55 55 r> 55 55 55 1 do 55 55 verh zemlje ali pod zemljo zgnjili. Hrošči(maj ski kebri) imajo 3 dele gnjilca v sebi, vsa druga gori omenjena žival pa na pol manj (poldrugi del); scer pa imajo kebri 5 polži 5 gosence in červi veliko fosforokislíno v sebi. Iz tega se lahko raz vidi 5 kako dober gnoj je ti merčes. (Dalje sledí). Gospodarske skušnje Da se pod streho 5 s ceglom krito, iivinska klaja ne spridi. Kmetovavcom je znano, da s ceglom krito trešje ni dobro za živinsko klajo, in da posebno seno, ktero je naverh kupa ravno pod streho živini včasih zlo nevarne bolezni napravlja. na 5 duho 5 , gnjilobo pljuč in več druzih bolezin. Vzrok se lahko spozna. Pod streho spravljena klaja puhti čez zimo veliko soparce iz sebe. Ker pa skoz cegel mraz veliko ložé gré, kakor skoz ško dle ali slamo, se soparca shladí, v vodene kapljice spremeni, klaja se po tein zmoci, zatuhla postane plesnije in gnije. * Line na strehi ne pomagajo dosti; nekteri kme tovavci so streho odkrili in namesto ceglaso jopo krili s škodlami; taka streha je pa zavolj ognja ne 5 vama. Kako bi se tedaj.dala ta reč naj bolje in z naj manjšimi stroški popraviti, da bo za klajo do bro? Od znotraj naj se nabijejo dilje pod streho skoz in skoz, in berž je pomagano. Komur je pa to predrago, naj s slamo pokrije klajo pod streho, in obvaroval jo bo plesnjivosti. Slama se vé dabo vlažna postala in da ne bo za klajo več dobra, al to ni taka zguba, ker je za nasteljo dobra. Živinorejcom in kmetovavcom na pomidbo. Gosp. Střzelba, svečar v Ljubljani na Št. Pe terskem predmestji, nas je naprosil, da bi v „Novicah" naznanili, da se pri njem svečarskih ocverkov Druzih rud ninski h stvari (zemelj in soli) (Kramrneln) za presiče, in pa slane vode (Salzwas- dobí; rfunt ocverkov po 2 je v omenjenih rečéh tako malo, da se ne morejo ser Unterlau cr za gnoj porajtat čez polo pri k teh je druga gnojnih fosforokislih kosti i in a j se krajcarja , slana voda pa tudi prav dober kup, in on Scer je pri vsjh teh rečéh še to opomniti, da same elj v sebi. sam se posodi pri praven sodec za odpeljanje. Ker mora vsak prijatel kmetijstva zeleti ? da bi po sebi ne sperstené ak pad u j rade 5 se tedaj le zlo počasi vsaka reč v prid prišla, ki je za kmetijstvo dobra, se nalas ne zdrobé, kakor se to radi naznanimo to ponudbo, in le to pristavimo: da ojji^i lib « ci rv u uaiao u u a u i umu. j\ a IV u i s kostmi, košenim ogljem in rožnino zgodi « I • « V - » 1 ««.1 V I i Pri ocverki so posebno dobra piča prešiče hitro spitati, cunjah 5 pen 5 setinah, usnju itd. pa še zdroblj in posebno zadnje tedne pitanja utěsnili nar bolje ne pomaga dosto; treba je tern stvarem apna ali služiti, ko je že spitan presic bolj kočljiv in si pićo bo rad jedel in močno mu bojo pepela primešati, da tako gnjijo in sperslené Iveb k e g a p 1 e m 5 , cervi, i ■■■■■ bolj izbera ; ocverke pa teknili ali 2 funta na dan). Slana voda pa, od gosence so kaj dober gnoj, kadar so popolnoma ktere bomo v našem nauku: ;,kako naj si umni kmet gnoj 226 V tfř mnozí" y kmalo več govorili, je namešana 0 3 ali 4 deli Skor o ravno tem časa, ko je Fait znajdel vode (sama bi prehuda bila), posebno dobra po- parobrode po morji, sta v leta 1802 Trevišik in V liv ka tistih kapov, kjer se mešani gnoj (Compost) napravlja. ) napravila p mašino * ki je z močjó sopara gnala vozove po suhem. To znajdbo je zboljšal slavni Obei'tnijske čertice S te p he n so n obljubila tistemu , ki napravi na Angleškem, ko je vlada veliko plačílo , da bo po ravni in mašino gladki poti (železnici) tirala vozove. S tep h je Voda v službi ćloveški. Po Karl Muller-u. Bodi služabnica moja!" je rekel člověk vodi. In voda je postala služabnica njegova. Goniti je začela malin, da je mlel žito, kar je zlo težavnonekdaj gospodinja z žerno (ročnim mlinom) opravljala. Kmalo vstvaril tako popolnoma pripravno mašino y in je od ti stega casa stvarnik postal stoternih hlaponov, ki zdaj po železnicah sveta gonijo vozove. Kdo bi bil kadaj le y> mislil, da bi mo bilo tacega konja iznajti kteri nagel kakor tič, derdrà naj veći teže po železnicah I? in se ne V • 9 Z1V1 od ničesar je začela voda tudi zagati dilje, paháti rudo, prešati olje puh druzega , kot od d © in več tacih teških del opravljati, s kterimi se je nekdaj liko le roka človeška trudila. Voda je cloveka oprostila ve- malo dnéh Po železnicah in parobrodih je tako rekoč svet ve-manjši postal, ker v naj daljne kraje se pride v licih in mnogoterih težav, mašina. ker je nekdaj sam rnogel biti k Pa potovanje sedaj tudi veliko manj st prizadene , in koliko časa se prihrani in mnogo Voda je jela goniti veličanske prejnice, papimice drugih fabrik, v kterih se je člověk poprej In vse to delà dav službi cloveka namést mašin trudil. Kar se je nekdaj na statvah pose s pomoćjo vode, ktera Zgodovinske řečí casi, razlicno in drago dělalo, v fabribah mašine goni, delà sedaj hitro, lično in dober 2. Ostanki rimskih cest po Krajnskem. Naši pisatelji Schonleben, V in L kup. kupe. Vsak nov somenj prinasa sedaj no vega blaga na hart v svojih bukvah govorijo zraven starih mest tudi od starih rimskih cest na Krajnskem; vender popisujejo Koliko se je vendar na svetu premenilo — povodil jih Ie po starih cestopisih (it Antoníni, tabulae Take lične oblačila nosita sedaj prosti kmet in kmetica y Peutingerianae , itinerarium Hierosolymitanum), ne po ki jih nekdaj niso nosili ne kralji ne kraljice. Barzuna vedó pa razan imen mest nič posebne ížameta) in svile (žide), ki jih zdaj dobro poznata kmet ceste ravno šle, in koliko da je še si crti »a 3 in kmetica, ni nekdaj poznal kralj. Od nekega kralja Samo od kamna pri Kerskem govori X e da so te d u od njih najti. izor. in od Francoskega je znano î da je svilne nogovice oblekel le v posebnih velicih slovestnostih, kakih desetkrát na leto. Kakor pa ena stvar drugo rodi, tako je tudi lišp druzega pri Logatcu piše Linhart vedó jan y da rimski cesarji S kterih napisi po Mark Aur el T so ceste in mostove popra Najdejo se pa še v obleki Ijudstev pospešil in povikšal o b e r t n i j s t v 0, druge znamnja od rimskih cest na Krajnskem, kterih po tem pa tudi kmetijstvo. V naših krajih se je jelo ktere imenujem tukaj, da bi kdo drug si prizadel I III I ^fl JPI (B IHMI HHHHim M kaJ potrebovati več lanu, kmetovavci so si tedaj prizadevali več zvediti; zakaj semtertje se je se v ustih našega a več pridelovati ;—v druzih krajih se je povzdignul pri- ljudstva spomin na te starine ohranil. zdaj samotni, kadaj pa bolj pohojeni kraji obilnisi znani ; rastlo tù, kaj tam. Enako je zadelo tudi druge sadeže. kar se lahko s tern skaže , kar je zgorej od ostankov Milo se mi storí posebno ogledovaje sadno drevje. Naši rimskih cest povedano bilo. kmetovavci spoznajo in cenijo dobiček, ki jim ga sadje Naj ti kratki spis marsikoga obudí, kaj več pre- da, in imajo tedaj veliko drevja po vertih , po njivah iskovati, najdeno pa tudi na znanje dati. y P. H. Slovanski popotnik 55 Slovenska Bčela" je 7. dan t. m. zavolj premajhnega slevila naročnikov j en j ala izhajati. Marljivi njeni vrednik gosp. A. Janežić bo namesto nje prihodnje izdajal: „glasnik slovenskega slovstva", ki bo po naznanilu gosp. izdajatelja prinasal: 1. različne poezije izvirne in prestavljeneiz druzih siovanskih narečij, kakor tudi gerških in latinskih po mejah in clo po gojzdih, ki se je letos skor lomilo pod težo sadja. Kako pa zdaj! Gole veje kakor pozimi šterlé v zrak, otolčene in razbite ; lahko bi skoraj peresca štel, ki so še ostale. Na tléh pa leži zeleno listje, nezrelo sadje, veje debelosti pavca, ki jih je odbila toča. pest debela, in še danes 5? pesnikov. Posebno se bo tudi obzir jemal na narodno pesništvo Slovanov sploh ; 2. zgodovinske in prestavljene; in druge klasičke povesti > izvirne 3. životopise imenitnih Slovanov Kdaj bodo spet rodile ! Toča je bila tudi za celo zjutraj sim jih vidil žerna na kupih do kolena, ki so bile debelosti kurjih jaje. Na strehah je škerli neusmiljeno razbila, celô slamnate strehe skoz in skoz prederla,ozid je tudi gerdo obtolkla. In ta nesreća je zadela dvé tretjíni, nar rodovitniši kraje velike Moravške fare; kaj zunaj nas, pa še ne vémo. Obupani kmet zdihuje: kaj bo, kaj bo ! s čim se bomo přeživili, s čim obsejali vnovič ! Ze na novino y sim mogel storiti dolgove, in ta je sedaj proc, kdo mi 4. popise obicajev, posebno siovanskih narodov, bo zdaj ge upal?" V resnici! kaj bo z ubogim ljudstvom, potopise, kraj opise itd. o. mnogo sostavkov iz zgodovine, narodopisa, basnoslovja, naravoslovja itd. y 6. slovstveni pregled. V tem se bodo vsi ju goslavenski in tudi najimenitnisi znanovali in kratko presojevali ; drugoslavenski ktero tarejo nadloge že več let tako, da je moglo celo živino poprodati in je vendar še zabředlo v dolgove, če mu cesarska milost, prizadevanje cesarskih vradnij, in milodari dobrotljivih ljudi ne bodo pomagali! Sej v ptuje spisi na- jn daljne kraje clo se revežem pomoč pošilja, naj bodo 7. z m es za različne manjše reci ) kratkočasnice toraj enakemu usmiljenju priporočeni tudi nesrečniki do ? pregovore itd. -, ; • . 1 gj M-lll K Vsak zvezek okoli 10 tiskanih pol v velikej osmerki bo okiučan z jeklorezom kakega imenitnega Slovenca. Pervi zvezek bo prinesel podobo mnogo- Slovenca in profesorja M a ti a Ahacel-na, izdatelja koroških in štajerskih pesem. V „glasnik" se bodo samo prav znamenivi in v čistej slovenščini spi- sani sostavki jemali. Da si bomo vendar ložej vselej prav dobrih sostavkov priskerbeti mači na Moravške m Vončina. s liriknogore. Preteklega leta 7. malega ser-pana je bil žalostěn dan po toči, in oči so tukej namest živo zasluzenega zelenega listja in prijetno dusecih rozic le gole dre vćsa in točne gomile gledale. Letos pa je na ravno dan široki obzor krog in krog včs prijazniši ; na ne zmernem modrem oboku ni kar metlice vgledati 5 sonce zamogli in da pišate- Ijem njih trud saj nekoliko povernemo, bomo za vsako tiskano polo izvirnih sostavkov 10 gold. sr. in za pre-stave 7 gold. sr. plačevali. Tište gg. pisatelje pa, ki okrepčljivo sije, in prijazni zahoduik rabio zrak giblje, ter milo popotnika po obrazu boža. Krasno vreme in kraja mičnost privabi tudi blagorodnega gospoda dežel- ki v tej nega poglavarja, * &rofa Gustava Chorinski-ga, dobi memo popotje , da spremljen od žl. gospoda Scheu za svoje sostavke placila ne tirjajo, bomo z enim ali gias- dvéma iztisoma na naj lepšem papirju tiskanega a i ka razveselili. Terdno zaupamo, da bodo nam slo venski pisatelji radovoljno na pomoč pritekli. chenstuel-a, deželne sodnije predsednika v Novem me in okrajnega sodnika s:. Koširja, peš na Križno stu, 111 UniHJIII/^U Duuuinu fim.. »»UOIIJt* ^ pvo IJW »» » « u m v goro pride, pred ktero Gorenski snežniki veličanstno Krim ponosno gleda, na severno stoje, Grintovec eem cez izhodni strani se izverh Kuma cerkev bliší, v zahodu Sostavki, za pervi zvezek namenjeni, naj se go- Nanos sčm zrč, in na poldanski strani snežnik, kjer je tovo do konca mesca septembra t. na izda jatelja v Celovec pošlejo, da se potem natis berž pri ceti in do pervih dni decembra doveršiti more. Naročila se ne bodo prejemale. Ako bo pervi zvezek .„Glasnika slovenskega slo v s t va" dopadel, si bodo se zdaj eèmtertjè kakšen bel kupeek snega vgledati proti primorski Reki vidokrog opovera. y * Tudi vrednistvo bo rado prejemalo milodare usmiljenja po trebnim in vrednim Moravćanom namenjene, in jim jili odrajtalo berž. 228 Gospod deželni poglavar tukej blagovoli prijazno 3642 mertvih, 1306 bolnih in ranjenih , so bili 12.766krat romarsko cerkev sv. Križa obiskati, ki bi res, ako bi price pri sodnijah, so vjeli 101 razbojnikov. 7349 ne- se dalo vse lično vrediti, kaj lepa bila; on se po zlo pokojnežev, 730 ponarejavcev denarja, 1763 nbijavcev, nezloznih gredicah v zvonik do zvonov potrudi in od tod 91.316 tatov, 3138 rcparjev, 598 goljufov, 7704 bese skozi lino po Ložki dolini ozira , kamor je on umel račev, 231.952 potepúhov, 1510 vskokov iz ječ, 19.53S v silni stiski vodnega nastopa revnim stanovavcem ob begúncev vojaških, 13.363 prestopnikov lovske, gojzdne dari dobrotlji cesarjeve roke in h dobrotnik in ribške postave, 7645 kontrabantarjev itd. itd. v blagovoljno nakloniti jezero do Karlovce ? pregleduje tudiCerknišk ? dalje kjer bi se mu utegnul urnisi odtok vsem skupej so pomagali v 952.295 primerlejih; potem takem pride na dan 870 opravil, kterih so se žandarji Zmiraj več se sliši od vodi odtok iztrebljen bil. tertje bolezni po mnozih vunanjih krajih; tudi na Ger morebiti z veliko manjšimi stroški , kakor si kdo misli, po celem cesarstvu vdeležili. napraviti, ako bi le od Plan ine Cerkniško jezero do sv. Petra navadno odteče in škem je huda. V okolici Dunaj ski delajo zdaj ob kraji se že pričnč nekoliko kositi, ali letos so se le kebri na smrekah hudo škodo. 1. dan t. m. je prišlo na god sv. Petra „Benedke" iz vode pokazale; to so v S mi mi na Turškem že pervo zrelo grojzdje otok ki se o odstop vode P iz vode pomolijo. na prodaj. Na Francoskem bo slaba letina. Zdaj se voda v skri ponove s svojimi nemirni prebi- Sisku in Karlovcu pokupujejo Teržaški V • . • žitni V kupci kuje in njeno obveršje se okrog vi- pšenico, kolikor koli je morejo dobiti; ze so jo nakupili vavci kaj urno vmi doma skerčuje, pa tudi ljudém, kterih skorej šestero 15.000 vaganov po 3 il. 40 kr. do 3 il. 50 kr. Zra jezer za svojo živino hrano in steljo po jezerski planjavi dobiva, se skorej popolnama zaterti up iznovič milo oživ-a, ker se bo , če bo jesen suhotna in dež med tem ča- ven cesarskega proglasa je tudi pervi rusovski minister Nes el rode razposlal rusovskim poro čn ikom pri vsih vladah pismo enacega zapopadka, v kterem še posebno som rahlo pomakal, ako ne za prodaj, saj za dom po trebna kerma nakosila. Po drugih krajih , graja ni d angleško in francosko vlado, da ste poslale barke v Dardanele Turku na pomoč. Zdaj vse radovedno škodovala in tudi po suhotnih sonenih homcih se bo pričakuje, kaj bo turška vlada na vse to odgovo-letos obilno klaje přidělalo, ktere Cerkničani, Grahovci r i 1 a, ktera se zmiraj bolj za vojsko pripravlja. Bere se : ker inLožani zares zlo potrebujejo; — pa tudi poljskemuplodu rusovski car terja, da naj zapustijo angleško-francoske ke baže sonćni žarki tako ugodno strežej 5 da se barke morje, in potem v se smé, ce bo še včasih brez uime rahlo deževalo , dobi letina obetati. ý-žnm Blagorodni gospod , le se hoče v daljno pogodo-vanje spustiti, je nek sultan pripravljen to storiti proti temu. da, preden se te barke vmaknejo, Omer-paša kteremu se tudi ni tožilo, v maršira s tursko armado v Vlahijo. Po naj no moje borno stanovanje iti, (čeravno tjč tišti, ki ni kozjih vejših novicah se je nek Omer-paša že res pripravljal z sten vajen le strahoma in tipaje gré) in pa ogledati tudi armado svojo cez Donovo poleg Sistova. Zakaj pa novo poslopje, ktero bi že popolnoma doděláno bilo, ako se turška vlada noče rada vdati temu, kar rusovski bi žalibog ! še vedno preveč votka ne manjkalo, blago- car tako stanovitno terja, bo pokazal sledeči popis voli z nami v mnozih zadevah priljudno kramljati; ozir Rusovski car terja od turškega sultana: da naj ma slovensine, med drugem rêce, da se mu slovenske imena prepusti varstvo gerške vére v Turčíi, in se v to za krajev, vasi, mest itd. kaj pomenljive zdijo. — veže s posebnim pismom. Mikavno bo tedaj zvediti: v Mizoplés je tudi v Ložu znana reč. Ti plés pa kterih razmerah stoji gerška cerkev v Tur- ni tukej celô nič zbirčen, kakor je pisavec sam vidil ? * r . Clí 1 zakaj on tudi sivoglavcem v kratki dobi nedolžno ve- Tole je stan Gerkov v Turčíi : Na cêlu in zakaj sé Turk brani spolniti, kar Rus terja. cerkve gerške eelje privoši. Berž ko ne da so deželani, brez zamere! stojí patriarh v Carigradu 5 kteremu je izročena ob memo mestjanov v tej reci bolj izurjeni in mizoplésu širna oblast čez Gerke. Ker je glavár cerkvenega zbora bolj umé postreči. Tukaj zgornji del mize vzdignejo, (synode}, razsojuje on kot naj višji oblastnija vse věrna spodnji del velike mize kako skledo poveznejo, okrog in nje ske in dezelske zadeve. Vsi odborniki kterih je 12, in ki se metropoliti imenujejo, so ka cerkvenega zbora? verh nje zgornji del mize položé. Ljudjé se v kolobar vstavijo in perste brez pavcov na mizo rahlo kor tudi patriarh, prosti davka. Nadškoíi in škofi so po položé in kmalo, če je tudi kakšen starček vmes plés » se oblasteni odborniki pri županíjah, in da se pri naklada oživí. Križnogorski. Novičar iz mnogih krajev nju davkov Gerkom krivica ne godí, imajo oni o tem naj višji očkerbništvo. Deželni poglavarji in kadisi mo rajo čuti nad tem, da se sodniške razsodbe patriarha v zadevah gerških kristianov natanjko spolnujejo; tudi imajo Po novi osnovi bo Šíajarska dežela v 3 okrožja nalogo sodbe izverševati, ktere sklepajo škofi v svojih (kresije) razdeljena; okrožne oblasti bojo v Gradcu, škofijah , in duhovšini pri pobiranju in potirjevanju du v Pričakuje se vsaki dan na- hovnih taks na pomoč bti. Vsaka družina plačuje vsako za Mariboru in B ruku. znanilo nove politične osnove za Ho r v a š k o (leželo, ktere leto dávek za-bogočastje duhovšini, ktera poroča, naj višji deželna oblast se bo nek prihodnjič namesto kone loči, oporoke (testamente} izdeluje, in za vse te banskega poglavarstva soglasno z druzimi kronovinami opravila dávek pobira. Patriarhu in metropolitom gré Za pravica, v vsaki pravdi 10 od sto dnarne vrednosti cesarsko namestnistvo (Síatihalterei) imenovala, mlade pra vosi o v ce so prišli dobri časi, ker se bo po pravdne stvari terjati. Oni imajo tudi pravico člověka v , v tepežijo in v izgnanje globo (denarno kažen}, v jeco Ogerskem, Erdeljskem itd. veliko vradnikov potřebovalo, bojo tedaj lahko službe dobili. — Konec preteklega mesca iz dežele obsoditi. Tudi izobčiti ("ekskomunicirati} smejo, je znesel vès deržavni papirni denar 139 milionov kar večkrat storé. Velike službe, ktere patriarh, nad- in 907.930 fl., tedaj za 2 mil. 688.268 manj, ka- škofi in škofi duhovnom podelé , morajo ti plaćati; ti pa kor konec mesca maja Izverstna delavnost c. k. ž a n- spet od nižjih duhovnov plaćo terjajo za njim podeljene darmarije v 3 letih nj enega obstoj a se razodeva službe. — lz obširnosti deželskih in političnih pred v sledecem naznanilu Dunajskega vradnega časnika: pravíc, ktere vživa gerska duhovšina v Turčíi in ktere so HHHHM^mH I H^Hfl I _ poma gali preiskavah, 9159 po skoz te tri leta pri 75.354 hišnih bi prišle po tem v roke rusovske oblasti, je oćitno povodnjh, so najdli kaj se Turk brani spolniti, kar rusovski car terja. za gorih 710 Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.