Pohahonta ohrani kapitana Janesa §mita pcr shivljenji. (Glej Jiran 8.) ip <& ip a # nav.ul in sadershanja I N D IJ A I O T Polnozline Amerike. Spita) v' nemflikim jpsiku S^ridettL Baraga f o mlfijonnr por O/hipvo- Inrii.i:mili n:i otok« ComijijM .frupru. v' V' LJUBLJANI, naliJnil Jo«I»ef BfasriiU, \n prodaj p Ar Jahti« 11 KI u 11» e 1» tui, bttkvitvc«!^ 1 3006 Predgovor. Jim fhe le eno lelo v' Polnozhni Ameriki bil j Jo mi she nekleri prijalli is tnoje ro/Ji ne deshele fvoje shelje rasodeli, de hi jim kaj od navad in fhjg AmerikanJ7u'h Indijanov pijal. Te shelje fvojih prijallov hi bil rad prezej laki al [polnil; pa takrat J'he ni jim rtidgel kaj pofebniga in goloviga od Indijanov pijati. Staven lega namrezh, de nijun fhe Ariglijuan-/kiga ali Anglefhktga jcsika popolnoma ume/, V1 kterim Jo vezhi del sgodbe Indijanov popi Jane, fhe tudi ni jim imel sado/ii la/ine Jkufh-nje od navad in sadershanja tudi/o nov. de bi bil samogel golovoji ali nego/ovoji sJnglijan-fkih popifov ras/oditi, in li njim fhe to, kar jim Jam svedil in vidil, perdjali. Ali sdnj pa, ko she fheji hI med Jndijani shivim. in Jim Je w' le i n zhafa tudi Angtijanfkiga jesika nauzhil, mi ni teshko vjaj nar imenitnifhih rezhi od Indijanov Polnozhne Amerike pijati in tako shelje fvojih prijatlov, pojtbno pa dobrodelnih udov bratov jTline Jveliga JLeopolda, kar je v moji mozhi, dopolnili. Ko bodo udje le /vele brat&ofhinp. h Idi bnkviz fposnahf, ,v' kako veliki JI ep o t i. in nevedno JU f o ajdov fk i in divji Indijani te/t krajev, in potem premi/lili, de Je jilt je sdaj site veliko M ker/lianpii veri jpreobernilo, ki ve/eli in hvaleskni po poli svelizhanja hodijo: Naj Je «' Gojpoda ritsvefele, ker sraven boshje pomozhi fo pofebno njih dobrote Jtorile, de ti divjaki Pofnozhne Amerike osminovavze Jvele kerfhanfke kaloljhke vere imajo , kleri jim boshjo pomozhjo pol svelizhanja kashejo, in jih po ti poli vodijo. Pif.-d v' inifijonfki i';iri pet fvclini Jijshi-iii na (itnku Goreiijigit Jfiscra v' Polnoihni Ameriki, 10. dua kiinov&a tiiMi. FRIDERIK BARAGA. Kratek sapopadek tega, li 1 do lakrat Kvropejzam in drugim ljudem, ki v1 Asii in Afriki shive, popolnama nesnan. Krifhtof Kolomb, neki Lah is meAa Genue, je miflil, de zhe bife kdo smirej proti vezher-ni Hrani po morji peljal, bi morebiti eamogcl veliko bolj hitro v' Jutrajno ali Asijafhko Indijo priti, kakor zhe bi fe peljal okoli Afrike, koder fo fe popred v' Jutrajno Indijo vosili. §klcnil je tedaj to pofkufili. Ker je pa k'tako daljni voshnji vezh bark in brodnarjev ali brodnikov treba, je torej Kolomb k' ti pofkufhnji pornozhi kakiga kralja ali drugiga slo boga liga zhloveka potreboval. S bel je tedaj nar pred k' poglavarjem mefta in de- shele Genuc, in jih je pnmozhi profil; pa ni nizh opravil. Poleni je fhcl v'deshclo Porlugal, de hi bil od Portugalfkiga kralja polrebno po-mozh k' fvoji voshnji dobil, pa tudi ni bil uflifhan. Poflal je sdaj fvojiga brala Jerneja k1 Anglijanfkimu kralju, Henriku. Pa ta brat je bil na morji od morlkih tolovajev ali ravbarjcv vjct, in je mogel dolgo zhafa v' fushnofti bili, tako de je samogcl fhe le zhes nekoliko let to opraviti, kar mu je bil njegov brat narozhil. Med tem fe je Krifhtof Kolomb ravno is tega urshoba k1 §hpanfkimu kralju Ferdinandu podal, pa tudi ta kralj rnu njegove profhnje ni bolel dovoliti, ker fe mu je vfe to neumno in ncfpamctno sdelo, kar mu je Kolomb od noviga pota v' Jutrajno Indijo dopovedoval. Po dolgim zhakanji in, mnogih sadershkih je bil Krifhtof Kolomb fhe le tako frezhen to sado-bili, sa kar fi je persadevak §hpanfka kraljiza namrezh, po imenu I^abella, mu je pomozh obljubila. Prodala je nekoliko fvojih shlahtnih karnenov in fvoje lepolije, in je vfe plazhala, kar je bilo treba, de Ib tri barke kupili, in jih s potrebnimi rezhmi prefkerbeli. Te barke fo fe imenovale: Santa Maria, Pinia in Nigna. S' temi tremi barkami fe je Kolomb 3. dan velkiga ferpana 1^92 po morji fpuftil, in je fbel smirej proti vezherni Hrani, v' daljne kraje morja, kamor fhe popred nobena barka is Evrope ni bila prifhla. Miflil je v' Jutrajno Indijo pritij pa po boshji previdnofti fe je sgodilo, de je per ti priloslmofli nov del fveta najdel. Ko fe je she dva rnefza po morji peljal, in fhe smirej nifo do fuhiga prifhli, fo sazheli njegovi brodniki in drugi ljudje, ki jih je s* faboj vsel, tako shaloAni, bojezhi in nejevoljni biti, de jih je komaj potolashil in pregovoril, de fo fe fhe dalje peljali. Vender fo bili pa le malo zhafa mirni. Kmalo fo fpet sazheli godcrnjali, in fe tako bati, de fo fkoraj obupali. Kolomb je pa smirej stanoviten in bres Arahu bil, in fi je persadeval, kakor je vedel in snal, fvoje ljudi potolashili in umiriti. Sad-njizh jim je mogel obljubiti, de fe bodo v' tifti kraj vernili, od koder fo prifhli, zhe v' treh dneh ne bodo do semlje prifhli. Ali k' njegovi veliki frezhi fo fhe popred, kakor v' treh dneh, namrezh 12. dan kosoperfka 1492 do velikiga otoka prifhli, kteriga fo San Salvador (ali Sveti Odrefhenik) imenovali. JNeisrezheno vefelje fo sdaj Kolomb in njegovi ljudje imeli. Vfi fo pokleknili in Boga sa-hvalili. Potem fo brodniki in barkni foldatje Kolomba odpufhanja profili, de fo soper njega godcrnjali, in de fo tako bojezhi in obupni bili. Kolomb je, lepo oblezhen is s' golim me-zbem v1 roki, nar pervi is barke na fuho Ao-pil, in potem fo fhli tudi njegovi ljudje sa njim is bark. Na fuhim fo sopet vfi pokleknili, fo scmljo kufhevali, in Kolomb je v1 imenu kraljizc Isabelle po fhegi tillih zhafov najdeno semljo v' pofeAvo vsel. Mozhno fo fe Kolomb in njegovi tovarfhi M zbudili, ko fo na tem otoku take ljudi sagledali, kakorfhnih popred fhe nikdar nifo vidili. Kili fo namrezh ljudje lega Otoka samoklo rudezhkaAe farbe, kakor-fhine fo kufrcni dnarji, fo bili popolnama nagi, fo imeli dolge zherne lafe, in tudi odrafhenim 1 * nioshkim ni brada raAfa. Pa fhe bolj fo fe divjaki sazhudili, ko fo Shpanzc sagledali. Mi-flili fo, de fo olrozi folnza, kteriga fo molili in sa fvojiga poglavitniga boga ali malika imeli. Polem ko fe je Kolomb nekoliko tednov na tem otoku pomudil, de je to najdeno sem-Ijo dobro pregledal, je fhe nekoliko fofedniih otokov obifkal, in fe je potlej prezej proti Shpanfki desheli nasaj podal. Per ti perlosh-nolli, ko fo fe nasaj peljali, je neisrezheno velik vihar na morji vllal, tako de bi fe bile kmalo barke potopile. Ker je Kolomb videl, de fo ref barke v' veliki nevarnoAi, je hitro pergodbe fvoje voshnje in najdenje nove sem-Ijc kralko popifal, je polem ta popif v' majhen prašen fodzhek djal, kteriga je dobro sabil in samafhil, de ni voda va-nj mogla, in je fodzhek v' morje vergel, ker je rekel: Zhe fe bodo vfe tri barke potopile, in zhe nobeden is med naf ne bo v' Evropo nasaj prifhel, bodo morebiti valovi vfaj ta fodzhek bliso Evrope pernefli, kjer ga bo kdo najdel, in is popifa, ki je v' fodzhiku, svedil, de fe proti vezherni Arani lahko do nove Semlje pride. Ali zhes nekoliko zhafa je vihar ponehal, in Kolomb ter njegovi ljudje fo frezhno i5. dan fufhza i4q3 v' §hpanfko desbelo nasaj prifhli. Sdaj, ko je bil Kolomb ljudem pot do no-viga dela fveta pokasal, je prezej veliko Evro-pejzov is mnogih kraljeftev tje fhlo, de fo drugih nesnanih krajev semlje ilkali, ali pa de fo fe tam vfelili* Gotovo je, de lakrat, ko fo Evropejzi do Amerike prifhli, fp abc po vfi Ameriki ljudje prebivali. Kdaj in od hod fo pa tiar pervi pre-hivavzi v' Ameriko prifhli, fe ne more pove-dali. Sgodbe Amcrikanfkih narodov pred letam 149 2 fo nam fploh popolnama nesnanc. Nar vcrjetnifhi je, de fo Amerikanfki Indijani is Asije v' Ameriko prifhli, pofebno, ker fta ta dva dela fveta v' poluozhni ftrani v' nekterih krajih komej 4° Anglijanfkih milj narcfcn , in Indijani s' fvojimi zholni vzhafi fhe vezh kakor 4o milj delezh gredo. Tudi to dsko morje med Asijo in Ameriko vzhafi premersne, de je mogozhe po ledu zhes-nj priti. Nar pervi Kvropejz, kteri je Polnozhno Ameriko obifkal, je bil Jancs Kabot (John Cabot), ki je bil v' letu 1497 oa" Anglijanfkiga kralja tje poflan. On fe je pa le toliko zhafa tam po mudil, de je semljo nekoliko pregledal, in fe je sopet kmalo na Anglijanfko vernik V letu 1624 je bil Franzoski kralj neki ga Laha, po imenu Verrazana, v' Ameriko po-flal, de bi bil ta nekoliko seml;e sa Franzo-skiga kralja v' pofeftvo vsel. On je prifbel v' deshelo Florida, in polem ko je veliko Polnozh-ne Amerike obhodil in ogledal, je fhel na Fran-zosko nasaj. V lelu 1584 je Anglijanfki shlahten go-fpod , po imenu Valter Raleigh . nar pervi po-fkufil v' Polnozhni Ameriki felifhe ali kolonijo (Colonie) napravili, ker je \\\o Anglijanov v' Polnozhno Ameriko, in fizcr v' deshelo Virgi-nijo, prefelil, in je bolel, de bi bili vedno tam prebivali. Pa to felifhe ni dolgo terpelo, sato ker vfcljenzi (ali koloni Ai) nifo hotli sem-lje obdelovali, ampak fo le «Iala in frebra i Tkali Shivesh, ki fo ga bili »' faboj pcrpeljali, je pofhcl, in fo mogli potrebno brano od Indija-nor kupovati, namrezh sa Evropejfke rezhi sa-menjevali. Pa to ni moglo dolgo tako bili. Po pretczhenih dveh letih fo tedaj to felifhe populim, in fo fe na Anglijanfko vernili. Ti vfeljenzi fo fe tifti zhaf, ko fo v' Pol-nozhni Ameriki prebivali, od Indijanov tabcrii piti navadili, (ker pred snajdcnjem Amerike ni v' Evropi tabak rafel). Ko fo tedej is Amerike v1 Evropo nasaj prifhli, fo tudi veliko tabaka in tabakoviga femena s' faboj prinefli, in potem fo sazheli fhe drugi Evropejzi tabak fejati, ter ga piti (ali kadili) in fhnofati, kakor je fhe sdaj ta neumna navada med nami. §he le v' letu 1607 je bilo pervo ftanovit-no felifhe v' Polnozhni Ameriki, v' desheli Vir-ginii vilanovljeno, in od lega zhafa fo sazheli Evropejzi navade in fhego, ter dufhne in te-lefne lallnofti Indijanov nekoliko bolj fposna-vati. Od tega, kar fe je s* Indijani pred tem zhafam godilo, nam ni veliko snaniga. To leto pa je Krifhtof Nevport r io5 Ang-lijani v' Polnozhno Ameriko prifhcl, in fe je vftavil v' desheli Virginii, v' tiftirn kraji, kjer fe potok James v' morje isliva. Potem fe je s' fvojimi prefeljenzi po tem potoku peljal, in jo prifhel do lepiga kraja, kjer fo vfi ti Anglijani otlali in vedno prebivati f kleni I i. Meno, kle-riga fo ti vfeljenzi delati sazheli, le imenuje Jamcstovn. Kmalo je fhe veziv drugih Angli-janov sa njimi v' ta kraj prifhlo. Sofednji Indijani fo fe sdaj sazheli sa fvojo deshelo bati, ko fo vidili, de je fbtevilo teh t vfeljcnih Evropcjzov smirej vezhi. Nifo fe fi-zer fhe sazheli s' Evropejzi vojfkovati, pa ven-der tudi nifo bili vezh prijasni »' njimi. Vfe-ljenzi fo tedej mogli fvoje metlo s' palifadami, to je, s' debelimi v' semljo sabitimi koli ograditi, de fe jih Indijani nifo mogli neprevidama lotiti. Eden od poglavarjev tega felifha, po ime-1 nu Janes Smil (John Smith), fe je en dan s' nekoliko ljudmi delezh od metla v' deshelo Indijanov podal, de bi jo bil ogledal. Ko fo ti Evropejzi nekoliko zhafa po fvojim potu fhli, fo na enkrat veliko Indijanov sagledali, kteri fo jih od vfih ftrani obdali, in fo fe jih lotili. Evropejzi fo fe fizer branili, pa fo bili kmalo premagani in vjeli ali pa pobiti. Zhudno je, kar fe je per ti perloshnolli s' Janesam Smitam godilo. Kil je prezej v' sa-zhetku boja od nekiga divjaka s' pufhizo ranjen. Pa je hitro s1 levizo tifliga Indijana prijel , ki mu je popred pot kasal, in ga je kakor riibit proti pufhizam fvojih fovrashnikov pred faboj dershal; s' defnizo je pa fvojo pufho ali mufhhclo vsdignil, in je 4 Indijane pobil, ki fo bliso njega prifhli. Med tem fe je smirej nasaj pomikal, in je miflil, de bo kmalo nevarnofti od f bel. Ali prifhel je v1 mozhvirni kraj, in fe je tako globoko vdori, de fe ni mogel vezh branili, in tako je bil od Indijanov vjel. De bi ga ne bili prezej umorili, je hitro tiftim Indijanam, ki fo ga dershali, magnetno iglizo v' lepi flonokolleni fhkallizi podal, in jim je sazhel s' snamenji in s' befedami, kolikor je v' Indijanfkim jesiku samogcl, lafl.noili Ji te iglize raslagati, ktera fe smirej proti pol-nozhni Hrani obrazha. Zbudili fo fe nad tem in fo fhkallizo sarnerkljivo ogledovali. Pa kmalo fo fe sazbeli sopet pogovarjali, kaj bi s' tem vjetim Evropejzam flori li. Po tem fo ga k' ne-kimu drevefu pervesali \ in fo fe she per-pravljali ga s' fvojimi pufbizarni preboili, — kar je na enkrat titli Indijan , ki je fhkatlizo dersbal, savpil: ,,Peljimo ga raji k' nafbimu kralju.'4 Sopet fo ga tedej odvesali , in fo ga s* zhatljo k' fvojimu poglavarju Povbatanu peljali. Ta je fvoje fvelovavze k' febi poklizal, in Smit je bil od vfih k7 fmerti obfojen. Sdaj fo ga na morifhe peljali, kjer fo imeli navado hudodelnike pobijali. Tukaj je bil velik plof hnat kamen, na-nj je mogel Smit glavo poloshiti, in Povhatan ga je hotel fam ubiti. Debel in teshek kol ali bit je prijel, in ga je she vsdig-nil, de bi bil Evropejzu glavo sdrobil, — kar je na enkrat njegova mlada hzhi, po imenu Pokahonta, vfa preftrafhena k' njemu Jkozhila in savpila. Potem je pred Evropejza in fvojiga ozheta Povhatana pokleknila, in je s' povsdig-njenimi rokami profila, de bi ga ne umoril. (Glej podobo fpredej). Povhatan je bil od tega tako omezhen, de je prezej kol is rok djal. l\avno tako fe je sazhel Smit tudi drugim okoli ftojezhim fmilili, in f klonili fo mu pcrsancfli, in fo mu fhe zlo zhes nekoliko zhafa perpu-flili sopet k' fvojim ljudem nasaj iti. Ta pcrgodba je dala porloshnoft, de fo Indijani in Evropejfki prefeljenzi fjiet mir in fpravo med faboj f klonili, in de fo tudi ref dve leti por miru oftali- Povhatan je bil pofebno imeniten poglavar pcr Indijanih Polnozhno Amerike. (Jofpodoval je zhcs 5o Indijanfkih rodov v' desheli Virginii. Vfak rod je lizer imel pofobniga oblaunika, pa vfi ti oblaftniki fo bili Povhatanu podloshni, in fo mu vfako leto nekoliko jelenovih ali ferni-nih kosh , turfbize, kufra in drugih rezhi, v' davk dajali, klere rezhi je vfaki ismed njih od Indijanov fvojiga rodu poberal. ^( Povhatan je imel na fhlirih krajih v' fvoji desheli take hifhe, dc je v' vfaki nekoliko zhafa v' letu flanoval. Vfaka hifha je bila 100 zhev-ljev dolga, in tudi veliko fhirji in vifokejfhi, kakor fo bile hifhe drugih Indijanfkih oblafl-nikov. V takih hifhah je ilanoval s' fvojimi shenami in s' fvojimi flushahniki. Tudi je imel smirej 40 aa 5o nar mozhncjfhih vojfhakov per febi, de fo ga varovali, ali de fo bili njegova sbivotna ftrasba. Ponozhni zhaf je mogel na vfakim voglu hifhe eden od teb vojfhakov Hali, in vfake pol ure fo fe mogli eden dru-giga poklizali, dc ni kteri safpal. Zhe bi kleri ne bil odgovoril, je bil prezej lepen. Ta mogozbni Indijanfki poglavar ali kralj je imel pa fhe tudi drugo prav terdno in is debelih brunov narejeno pohifhtvo, ktero je bilo s' vifokimi v' semljo sabitimi hlodi ali pa-lifadami obdano, in v' kterim je fvoje sakl.ulo ali fhazc hranil. To pohifhtvo je bilo i5o zhevljcv dolgo, in po ti primeri fhiroko. V njem je imel koshuhovno, koshe, shilo in druge rezhi, ki jih je v' davk prejemal, in tudi fvoje loke, pufhize, f hitite, in bojevavfke kole ali gorjazbe. Na vfakim voglu lega pohifhlva je bil lefen malik, kterih eden je bil podoben lintvornu, eden medvedu, eden leopardu, eden pa zhloveku. Veliko f h levilo shen je imel v' fvojih hifhah, od kterih je ena vfelej na defni, ena pa na levi ilrani sraven njega fedela. Pred vfako jedjo mu je ena njegovih shen v' lefeni pofodi vode pernefla , de li je roke umil, ena mu je pa voljniga tizhjiga perja podala, de fe jo obri-. fal. Kader fe je klere sheue navelizhal, jo je od febe fpodil, in je drugo nameft nje vsel. V letu 16*09 fe je med Indijani in prefe-ljcnimi Evropejzi sopet fovrashtvo sazhelo, in Povhatan ter njegovi fvetovavzi fo fkleniii vfe Evropejze na enkrat pokonzhali. Miflili fo jih namrezh ponozhni zhaf, kadar fi Evropejzi nifo bili nizh fvefti, neprevidno in na tihama salesli in pomorili. K' veliki frezhi Evropejzov je pa Povhatanova hzhi, po imenu Pokahorita, ta fklep fvojiga ozheta svedila. Shla je tedej v' temni no-zhi fkrivej v' mefto Jarneslovn k1 Evropejzam, in jim je povedala, ka.j miflijo Indijani (lorili. Evroj)ejzi fo fe tedej perpravili, fe Indijanam sT vfo mozhjo v' bran poftaviti, in kadar fo Indijani prifhli, in vfe Evropejze k' bojevanju perpravljene najdli, fe jih nifo upali lotiti, in fo sopet v' fvoje gojsde nasaj flili. Indijanfka dekliza Pokahorita je potem v' mefhi Jarneslovn per Evropejzih oftala, in neki imeniten poglavar Evropejfkiga felifha , po imenu Rolfe, jo je v' sakon vsel. Slo fo fe vefelili, ko fo to pervo shenitev Evropejza v' Poln oz h ni Ameriki obhajali. Nekoliko let polem je f lila Po-kahonta s' fvojim moshem v' Evropo na Angli- janfko, fc je h' kerfhanfki veri fpreobernila, in je bila kerfhena. Zhes nekaj zhafa je pa fpet v' desbfclo Virginijo nasaj fhla, in je tam u-merla. Njeni mlajfhi fo fhe sdaj imenitni shlaht-niki v' ti desheli. Velki poglavar Evropejfkiga felifha v' Vir-ginii, kteri je videl, kako vefeli so bili Indijani, de je Evropejz Indijanko v' sakon vsel, je skelel, de bi fe vezh vfeljcnzov ali koloniftov per Indijanih oshenilo. Tudi Indijani fo prifhli po florjenim miru s' fvojimi hzherami, in fo jih Evropejzam v' sakon ponujali. Pa nobeni Evropejz ni hotel vezh Indijanke vseti, kar je Indijane slo jesilo, in fo is tega fklenili, de Evropejzi Indijane sanizhujejo in fovrashijo. V' letu 1620 je bilo drugo Anglijanfko felifhe v' Polnozhni Ameriki vftanovljeno , in fizer v' desheli Mafsahusetts. Ko fo prefeljenzi v' ta kraj prifhli, fo nektere fvojih tovarfhev na fuho poflali , de bi bili dobriga kraja k' vftanovljcnju felifha poifkali. Ko fo ti nekoliko zhafa po fuhim hodili, fo frezhali nekoliko divjakov, kteri fo fe Evropejzov tako uftrafhili, dc fo hilro sbeshali, in fe nifo dali vezh vidili. Tudi fo najdili Evropejzi nekoliko jerbafov polnih turfhize , klero fo s1 faboj vseli, de fo jo fj)omlad v' fvojim felifhi pokoli! i ali vfejali. Po dolgim ifkanji fo sadnjizh najdili kraj, kteri fe jim je sa felifhe dober sdel. Sazheli fo tedaj na tem kraji mefto delati, in fo to mefto Pljmoulh imenovali. Defiravno fe Indijani teh Evropejfkih vfe-Ijenzov nifo nobenkrat lotili, fo bili vender Evropejzi , ker jih je bilo malo, smirej v' fker- bi in v' ftrahu pred njimi. De bi fe jim ne bilo treba bali, fo fi toraj persadevali saveso fprave in mini s' Indijani florili, kar fe* je tudi ref mefza fufhza 1621 sgodilo. Pcrloshnoft k' fklcnitvi te fpravne sevese jo bil dal neki oblaftnik fofednjih Indijanov, po imenu Samoset. Ta je bil prifhel en dan is frede desbele, 5 dni hoda delezh, v' mefto Plj-moulh, in je Evrojiejzam po Anglijanfko sa-vpil: Bodile posdravljeni Anglijani! Bodite pos-dravljcni! Slo fo fe Evropejzi sazhudili, de jo bil ta divjak tako prijasen, in de jih je po Anglijanfko posdravil. On pa jim je povedal, de je bil nekoliko zhafa per Anglijanfkih rih-zhih, kteri fo bili nekdcj zhes morje k' ti desheli prifhli , in dc fe je nekaj maliga od njih jesika nauzhil. Tudi jim je rekel, de na tem kraji, kjer fo fe vfclili, fo popred Indijani prebivali , pa de je pred 5 leti tako huda kuga med nje prifhla, de fo vfi pomerli, in de sata per njih prihodu nikogar vezh tam ni bilo. Evropejzi fo bili proti temu Indijanu prav pri jasni, in fo fi persadevali fhe bolj per vadili. Kar fo sKelcli , fe je tudi ref sgodilo. Vezhkrat je namrezh potem v' Evropcjfko felifhe prifhel, in je nokdej fhe zlo fvojiga vel-kiga poglavarja ali fvojiga kralja Masafsoita s' faboj perpeljal. Vendcr fi pa ta kralj ni upal prezej v' Evropejfko felifhe iti, temuzh je s' 60 vojfhaki, ki jih je per febi imel, od delezh obftal. Tudi Evropejzi nifo divjakam prav upali. Tako fo fe nekoliko zhafa od delezh gledali. Sadnjizh fo poflali Evropejzi nekiga Indijana, ki fo ga por febi imeli, k' Masafsoitu , in fo mu fvojo prijasnoft fporozliili. Masafsoil ga je nasaj poflal, in je hotel, de naj kteri Anglijan k' njemu pride. Evropejzi fo tedaj eniga od fvojih ljudi s' mnogimi darmi k' Masafsoitu poflali. Masafsoit je pofiane dari prijasno fpre-jel, je Anglijana per fvojih ljudeh pufl.il , in je fhel v' mefto Evropejzov. Ti fo ga s' zhaftjo in prijasno fprcjeli, in fo potem s' njim fprav-no saveso ftorili in mir fklcnili, kteri je ref vezh ko 5o let terpel. Veliko manjfhi frezho je pa Evropejfko felifhe okrog mefta Jameslovna v' Virgihii per Indijanih imelo. Vfeljenzov je Lilo smirej vezh, in fo fe smirej dalje v' desheli rasfhirjali. Mi-flili fo , de fe jim ni treba Indijanov nizh vezh bati, ker je bilo njih fhtevilo she tako obilno, torej jim ni bilo veliko mar, kaj Indijani delajo, in fo bili bres vfe fkerbi. Defiravno fo lahko is laftne fkufhnje vedili, kako svili in prekanjani fo Indijani, fo vender vfe is nemar puftili, kar bi jih bilo samoglo pred njih svi-jazhami in njih salasovanjem obvarovati. Tako fo, poftavim, Indijanam vezh pufh ali flint dali, sato de bi jim bili pomagali sveri po gojsdih Arcljati. Tudi fo perpuftili, de fo Indijani vfa-ko uro v7 hifhe Evropejzov prili fmcli, ker fo botli s' njimi dobri prijatli bili. To je dalo Indijanam perloshnoft svijazhcn fklcp ftorili, fe nad vfimi Evropejzi smafhevati. K' nefrezhi Evropejzov fo Indijani tudi prav umniga in prcbrifaniga vojvoda dobili. Ta vojvoda je bil Opehankanov, naflcdnik fov-rashniga Povhalana, ki je v7 lelu 1618 umeri. Opehankanov je imel vfe tako laftnofti, de je n lahko imeniten vojvoda divjakov bil. Bil je fer-zhen, mozhan , uren, in neisrezheno prebrifan. Tudi je bil imenituc rodovine per Indijanih, in od vlili tako zhiflan, de fo ga indijani zele deshele Virginije v' fvojiga poglavarja isvolili. Torej fo ga Anglijanfki pifarji, ki fo takrat shiveli, tudi Indijanfkiga zefarja imenovali. Ko je bil Opehankanov v' velkiga poglavarja Virginfkih Indijanov isvoljen, je prezej fklenil vfe Evropejfke vfeljenze ali kolonille po-konzhati, ker fo bili njegovimu velizhaftvu in njegovim gofpodovavfkim naredbam nekoliko na poli. §htiri leta fo fe Indijani na tihama k' temu perpravljali. Sa vfaki Indijanfki rod je bil kraj odlozhen, kamor fo fe mogli potem pred sazhelkam boja vfi Indijani ti (liga rodii podati, ker Evropejzi fo bili she takrat po vfi desheli rasfhirani, in fo imeli she vezh vafi in majhinih med. Dva in dvajfeti dan fufhza 1622 je bil k' fpolnjenju tega fklepa odlozhen. Sjutrej fe je vfak Indijanfki rod na fvoj kraj podal. Evropejzi fo bili fhe smirej neperpravljeni, ker fi nifo zlo nizh domifhljevali, v7 kaki nevarnofti fo. Ko je pa poldne prifhlo, kar Indijani tudi bres ur is vifokolli folnza dobro vedo, fo na enkrat od vfih Hrani neperpravljene Evropejze obfuli, in fo bres raslozhka flarofti ali fpola vfe pobili, kolikor fo jih mogli najti. V7 nekte-rih vafeh fo bili Evropejzi tako popolnama pokonzhani , de ni nobeni vezh sbiv oftal. Tako je bilo v7 eni farni uri 347 niosh, shen in otrok pomorjenih. Morebiti de bi ne bil nobeni Eropcjz te deshele frnerti odfhel, l od Indijanov, kterih je veliko vezh bilo, pre-j magani in pokonzhani bili. Sadnjizh fo pa ven der Anglijani med palifadami vorsel ali luknjo •ogledali, fo hitro v' fhanze planili, in fo Ju dijnnfkc kozlic ali bajle sashgali. Ker je bil velik veler, fe je ogenj hitro po vfih krajih rasfhiral, vfih 70 bnjl fe je kmalo vnelo, in vfi ljudje, ki fo bili v' njih, fo sgoreli. Kar jih je is fhanz sbeshalo, fo bili od Anglijanov pohiti., in le prav malo jih je ufhlo. Sdaj fo fhli Anglijani fhe drugih Indijanov poifkat, ki nifo v' fhanzah kili. Ko fo k' njim prifhli, fe je hud hoj sazhel. Indijani fo fe dobro hranili, pa ker fo flabo oroshje imeli, fo nifo mogli Anglijanam dolgo vfiav Ijali, in jih je bilo tpliko pobitih , de jih je od v figa lega rodu ko mej 200 oAaIo , kteri fo fe Anglijanam podvergli , in profili, de bi fe jih Anglijani ufiniliii in jim sanefli. Anglijani fo jih lolem med druge Indijanfhe rodove rasdelili, s' k te rim i fo v1 miru bili. Po tem hudim bojevanji fo imeli Evropejzi dolgo zhafa mir pred fvojimi divjimi fofedi. De bi bili fhe bolj bres fkerbi, fo fe Evropejzi vfih felifh v' Polnozhni Ameriki v' pofebno drushbo fklenili , in med faboj saveso ftorili , de zhe hi fe indijani kteriga felifha lotili, mu hozhejo vfe druge felifha na pomozh priti, in fo vfe fkupej Indijanam v' hran poftaviti. Ta sdrushna savesa jo bila Aorjena 19. dan velki-ga travma 164& Ko fo Indijani to sdrushenje in to fklcni-tcv vfih felifh svedili , fo fposnalidc sopor Evropejze ne bodo vezh veliko opravili, in ve* liko Indijanfkih poglavarjev je prifhlo k' vfe-ljenzam, in fo s' njimi mir fklenili. Vfeljrtizi** 2 fo Lili potem vezh ko 5o let per miru. Indijani fo jih fizer fhe smirej fovrashili in pokon-zkali sheleli, pa 11 nifo upali fe jih lotiti. Shtevilo Evropejzov je bilo tedej smirej vezhi, in Indijani Jo fe mogli v' fredo ii< ,-licle nasaj pomikati. Indijani fo imeli smirej manj sem-lje, in nifo bili vezh tako profti , kakor popred. Sdaj nifo mogli vezh tako lahko sveri po gojs-dih pobijali in per kraji morja ter po jeserih rib loviti , ker fo v' nar boljfhih krajih Evropejzi prebivali. Vfe to fe je Indijanam prav hudo in teshavno sdelo, in fo sheleli fi pomagati. Ker je pa vfak Indijanfki rod fam preflab bil s' Evropejzi vojfko sazheli, fo fe po sgledu Evropejfhih felifh vfi Indijanfki rodovi fklenili ali sdrushili , de bi bili vli fkupej Evropejze pregnali ali pa pokonzhali. To adrushbo fo Indijani v' letu 1675 ftorili. Pofehno imeniten Indijanfki poglavar, ki jo k' li fklenilvi Indijanov nar vezh perpomogel, je bil vnuk in naflednik Masafsoita , od kteriga je bilo she popred govorjeno. Njegovo In-dijanfko ime ni snano. Anglijani fo mu rekli kralj Filip. Ta je bil umen in moder, in je tnal per sborih Indijanov tako govorili, de je vfe pregovoril, fe po njegovih miflih ravnali. Ko je ta kralj Filip dolgo zhafa Indijane soper Evropejze fhunlal in podpihoval* je, tudi kmalo pcrloshnoft najde! s' njimi sabavo sazheli. Kadar je namrezh neki Anglijan v' Indija: d ko vaf prifhel, je ta kralj trem Indija na 01 sa povedal , de fo ga ubili. Ti trije ukijavzi fo bili kmalo polem od Evropejzov vjeti in umorjeni. To jo Indijanfkiga kralja slo raskazhilo , in jo fklcnil s' fvojimi podloshnimi fe nad Evropejzi malhe v ali. Pervi sazhetik hoja je bil 24. dan roshniga zve ta 1676. Indijani fo fre zbali eno nedeljo veliko vfeljenzov ali koloni Ao v is mefla Pljmoulh, ki fo is zerkve domu fhli. Te fo popadli in fo 9 ljudi ubili, drugi fo jim pa komaj ufkli. Sdaj fo fe vii vojfhaki Evropejcih felifh sbrali in fo pod vodilevjo ka]>ilana Iluzhinfona nad kralja Filipa fhli. Indijani;, ki fhe ni fo bili perpravljeni fe tako velikimu fhtevilii fvojih fovrashnikov nafproli poflavili, fo fe nasaj po-mikali, in fo vfe Anglijanfke hifhe, k' klerim fo prifhli, poshgali, in ftanovavzo liAih hifh pobili, zhe jim nifo ufhli. Anglijani fo 17. dan inaliga ferpana svodih, de fe je kralj Filip s' fvojimi vojfhaki v' velikim mozhvirnim gojsdu vflavel. §hli fo tedej prezej v7 lifti gojsd, in fo fe Indijanov lotili. Indijani fo v' nar mozhvirnifhi kraje gojsda fhli, in fo veliko Anglijanov, kteri fo sa njimi prifhli, pobili, ker fo bili Indijani veliko bolj navajeni po takih mozhvirnib krajih in po germovji hodili, kakor Evropejzi. Anglijani fo megli tedej fpet is gojsda nasaj ili. Ko fo vidili, de ne morejo divjakov v tem mozhvirnim gojsdu premagati, fo fklenili, gojsd krog in krog obAopiti, in tako dolgo zhakali , de bodo mogli Indijani is gojsda priti ali pa v' njem od lakote konz vseti. Prebrifani kralj Filij) je pa kmalo fposnal, kaj miflijo Anglijani Aorili, in je prezej na drugi Arani s' fvojimi vojfhaki is gojsda fhel. Sdaj fe je poddl v' dc- 2 * shelo Massahusclls, kjer fe je fhe drugi Indijanfki rod s' njim sd ruski J. Anglijanfki kapitan je poflal nekoliko fvojih ljudi k' Jndijanfkimu kralju, de hi bili, zhe bi fe bilo dalo, s' njim mir fklenili. Ko fo fe li Indijanam bliskali, fo jih sazheli indijani s' pufhizami flreljali, in fo jih 8 ubili, 8 drugih ranili, in le prav malo jih je odfhlo. Kolikor jih je ufblo, fo perbeshali v' blishno Anglijanfko vaf, kjer fo fe s' v/imi prehivavzi vafi v' veliko in lerdnohif ho sbrali. Divjaki (osa njimi perfhli in fo vaf poshgali. Evropejzi fo pa is te hifhe, v'kteri fo bili saperli, fkos okna v' divjake flreljali, in fe jim ni bilo treba ognja bali, ker nifo bili bliso drugih hif h. Divjaki fo fi persadevali, fhe to bifbo sashgati, v'kleri fo Evropejzi bili, p? fi nifo upali bliso nje priti. Od delezh fo shive ogorke na llreho metali, in s' rasbeljenimi puf bizarni v' bifbo flreljali; pa ogenj fe ni bolel perjeti. Potem fo poln voa fiame.in berili sashgali, in fo ga s' dolgimi drogi proti hifhi porinili. Sdaj fe je hifha vnela. Evropejzi fo v' hifhi vpili, in divjaki fo ftali okoli hifhe s' napetimi loki . de bi bili vfaki gA, kdor bi fi bil upal is bi fhe priti # s7 pufhizami prebodli. Ali k' vfi frezhi Evrppej-zov je sazhel ravno takrat tako neisrezheno desh lili, de je bil ogenj v' kratkim zhafu po-gafhen. She enkrat fo miflili Indijani tak sasbgan vos k' hifhi porinili, pa sdaj je veliko Angli-janfkih vojfhakov tem saperlim ljudem na po-mozh prifhlo, kteri fo nekoliko divjakov pobili, druge pa odpodili. Mefza lumovza fo Indijani vezh vafi Evropejzov v' desheli Konektikut poshgali in prebi-TaVzejj bi fo bili v' njih, pobili. Ofemnajfti dan kimovza je fpremljal kapitan Lathrop s' 80 vojfhaki vezh vos shita, ki je bilo sa prebi-vavze poshganih vafi namenjeno. Ko je s' fvojimi vojfhaki nasaj fhel, ga je vezh ko 800 indijanov obfulo, in fo mu 70 ljudi ubili. Nobeden teh Evropejzov bi ne bil odfhel, ko bi jim ne bil kapitan Moseli s' nekoliko ljudmi na pornozh prifhel, ki jih je flreljali flifhal. Defiravno njegovih ljudi ni bilo veliko, fo le vender s' tako ferzhnoftjo divjakov lotili, de fo jih oG ubili, /40 ranili, drugo pa odpodili. Mefza kosoperfka fo vojfhaki kralja Filipa Veliko pomofch dobili, ker fe je fhe drugi Indijanfki rod k' njim perdrushil. Kralj Filip je sdaj 3oo fvojih vojfhakov v'felifhko mefto Spring-field poflal, dc bi ga bili posbgali. Temno nozh fo fo na tihama v' mefto fplasili, in fo sazheli na vezh'Krajih hifhe sashigali. Ali Anglijani fo jih kmalo sazh uliti, fo hitro fvoje oroshje sgra-bili, in fo jih sazheli pobijati. Ker je ravno takrat fhe nekoliko drugih Anglijanfkib vojfhakov meftu na pornozh prlfhlo, fo Indijane kmalo odpodili ali pa pobili, in ogenj pogafili. Vender je pa 32 hifh pogorelo, preden fo samogli ogerr) vrta v i ti. Kralj Filip je fhel sdaj s' fvojo armado fkos vfo deshelo, in njegovi vojfhaki fo poshigali in morili, kar fo najdili. V kratkim zhafu je bilo 9 meft vfeljenzov poshganih in veliko Evropejzov poniorjenih. , Ref jc, dc fo bili Indijani veliki fpvrardv niki Evropejzov, in do fo s' tiflimi grosno ne-ufmJljeno delali, ki fo jim v' peft prifhli, pa je ludi ref, de fo Evropejzi Indijane vezhkrafc s' takimi rezhmi jesilju savoljo kterih fo mogli po pravizi hudi in raskazkeui biti. Tako, po-llavim, fo nekdej nekleri Anglijani flifhali, de Indijanfki cirozi prezej lahko plavajo, kakor hitro pervikrat v1 vodo pridejo, ravno kot raze, in de fe jim ni treba nikdar plavali uzhili. De bi fe bili od tega prcprizhali, fo. nekdej nalafh zholnizhek prebernili, v' kicrim fe je shena nckiga ImLijanfkiga ohlaftnika a' fvojim majhnim otroka m zhes fhirok polok peljala. Shena je fizer na fuho perplavala in tudi otroka s' faboj pernefla , ali otrok je prezej polem umeri, in lifti ohlaftnik je od jese in fenlilofli soper Anglijane s' sobmi fbkripal, in jim hudo mafhovanjo shugal. Evropejzi fo sdaj fklenili fe Indijanov s1 vfo mozhjo lotili. Devetnajfli dan grudna i f>7 je fhel Vinslov, poglavar mcfla PJvmoulh v1 Virginii, g' lfioo Evropejfkimi vojfhaki, in iSo Indijani, kteri fo Evropejzom pomagali) soper veliko vezhi vojfko kralja Filipa, kleri je v' blishnih Indijanfkih fhanzah pozhjval. TI fhan-ze fo bile na niskim kriku v' fredi mozhvirne planjave, in fo bile s' dvojnim obodam obdane. Snnajni obod je bila meja is ternja in drevef-nih vej, ktera je bila 16* zhcvljev fhiroka in slo vifoka, Snotrajni obod je bil pa is vifohih in debelih v' semljo sa hitih hlodov ali palifad. Divjaki, kleri fo li veliko persadjali te fharize narediti, fo bili vender tako neumni, dc fo veliko m f ki roko vorsol puAili, fkos ktero fo v' fhanze in is fhanz hodili. Anglijani fo to vnrsel sagledali in fo hitro v' fhanze planili. Hud hoj fe je sdaj sazhel. Ker Anglijani nifo mogli vfi na enkrat v' fhanze priti , fo bili pervi, ki fo va-nje prifkli, kmalo pobiti, in drogi fo fe jeli nasaj pomikali. Ali ravno takrat fo pa fhe drugi Anglijani na nafprotni Uran i po lojlrah zhes palilade v' fhanze prifhli in fe Indijanov lotili. Kmalo fo tudi nekoliko meje in pafifad prcderli, in divjaki fo bili premagani. Sdaj fo Anglijani Indijanfke boj le v' fhanzah sashgali, in sgodilo fe je, kakor v' letu 1637 v* desheli Koneklikut. §heft Ao bajt je pogorelo. Vfih Indijanfkih vojfhakov v' fhanzah je bilo /,000. Od teh je bilo 700 pobitih, 3oo hudo ranjenih , in 3oo vjeljh. Tudi je bilo veliko shen in olrok vjetih, fhe vezh jih je pa pogorelo. Vfi drugi fo naglo sbcshali. in med njimi je bil tudi kralj Filip. Anglijanam je bilo 00 mosh ubitih, in i5o ranjenih, od kterih fo slo vli sopet osdravili. Ta smaga Anglijanov je Indijane mozbno ponishala in v' velik Arah perpravila. JNifo fe uzer fhe podvergli, pa vender tudi nifo mogli soper Anglijane nizh pnfehniga opravili, ker fo bili od njih mozhi in ferzhnofti preprizhani, In fo fe jih slo bali. Nizh vezh nifo imeli upanja jih premagali in is desbele pregnali, pofebno ker fo vidili, de jih smirej vezh is Evrope pride. Satorcj fo fi persadevali vfaj pofamesnim menam in vafem vfeljenzov, kolikor fo mogli, fhkodo delati. Vfo simo leta 1676 fo po Ev-ropejfkih felifkifh morili, poshigali in ropali, kar in kolikor jim je kilo mogozhe. Dvanajft felilhkih meft in vafi je kilo to 'simo od divjakov obropanih ali pa poskganili in velilco Evropejzov pomorjcnih. Spomlad v' letu 1676 fo Indijani 5o Anglijanov in njih kapitana Pierzeta na naglama salesli in od vfih Hrani obfuli; in ker Anglijani nifo bili nizh sa boj perpravljeni, fo bili slo vfi pobili. Ravno tako je bil tudi kapitan Vadsvort s' 5o Anglijani, od Indijanov, kleri fo na naglama od vfih Hrani is germovja in is gojsdov perderli, vjet, in vfi Anglijani fo bili ali prezej umorjeni, ali pa pozhafi marlrani. Tako fo Indijani po.simi in fponilad veliko fhkodo Evropejzam delali. Poletni zhaf pa je la huda vojfka na enkrat nehala, ker je hudobni in fovrashni Indijanfki kralj Filip umeri. Ta kralj je namrezh nekoliko ljudi lilliga in-dijanfkiga rodu, ki do sdaj fhe ni hotel s'Anglijani vojfke imeti, na fkrivnim umoriti ukasal, in jo polem rasglafil, de fo jih Anglijani urno- | rili, salo de bi bil fhe ta rod soper Anglijane raskazhil. Ali Indija ni fo kmalo lo njegovo hudobijo svedili, in kralj je bil peifiljen s' nekoliko vojfhaki, kj fo mu fhe svetli oftali, pobegnili, de je jesi fvojih Jaftnih podloshnih odfhel. Ko fo Anglijani svedili, na kterim kraji je ta kralj s' fvojimi vojfhaki fkrit, fo prezej nekoliko fvojih vojfhakov tje poflali, de bi ga bili ali vjeli ali pa umorili. Ti vojfhaki fo ponozhni zhaf do lilliga loga ali gojsda prifhli, v' kterim je kralj bil, in fo ga okoli in okoli okitopili. Kralj Filip je videl, de jo v' veliki ncvarnoHi, in jc hitro U gojsda proti enimu kraju ftekcl, kjer ni nobeniga Anglijana videl. Ali ravno tam JI a bil« dva Anglijanfka vojfhaka f krila, in Ha ga ufircljila. Ko fo kraljevi tovarfhi vidili, dc je njih poglavar in vojvoda mcrtev, fo vfi sbeshali. Oblaflnik Angiijanov je pa mertvimu kralju glavo odfekali, in njegovo truplo na fhliri dele rasdeliti ukasal. Indijan, klerimu jc bilo ukasano to florili, jc pred mertviga kralja Ho-pil, in je rekel: ,,Nekdej ii bil prav rnogo-zhen zhlovek, in veliko ljudi fc je pred laboj treflo; pa kakorkoli imeniten ii bil, te bom vender sdaj rasfekal." Tako je umeri kralj Filip, kteri jc bil ref prcbrifan in terden poglavar ali vojvoda Indijanov. V ncklcrih dcshelab vfcljenzov jc potem boj §' Indijani fhe nekoliko zhafa terpel. Ali ker Indijani nifo vezh fvojiga vojvoda imeli, in fo smirej bolj fposnali, de proti Evropejzam ne bodo nizh opravili, fo od vfih Hrani v' fe-lifhke mcfla hodili, in s' Evropejzi mir delali. Od lega zhafa fo sazheli Indijani Polnozhne Amerike neimenitno in neflovezhe ljudftvo bili, od kteriga fo pifarji Amerikanfkih sgodeb le fhe savoljo njegovih pofebnih navad in fhcg nekoliko pifali* Ko fo posnejc Anglijanfko ali Anglefhke felifha Polnozhne Amerike s' "i-anzosi, in fhe bolj posno s' Evropejfkimi Anglijani hudo voj-fko imele, fo fi vfeljenzi ali kolonifti vfelej persadevali, tudi Indijane s' faboj sdrushiti, in tako fvojo armado, ali fnlcvilo fvojih vojfhakdv, pomnoshili. Pa ker Indijani nifo fvojih vojvo- ravijo, (od kterih bo fhe posneje govorjeno), in polem vojfkino pofvetovanjc ali vojfkini shbr imajo, v' kterim eni is med ohlaflnikov ursho-be rasloshe , sa j fe hozhejo vojfkovati, in fe polem vfi fkupej pogovore, kaj morajo vojfhaki po Teb no delali, in kako fe obnafhati. Potem gredo na resen, in tifti, kleri sbele kaj fovrash-nikov pobili, fe v'majhine trume sberejo, namrezh po 10, iS, ali 20 mosh fkupej, gredo v' tifte kraje, kjer fovrashniki prebirajo, in pofa-mesne ljudi ali fainilije salasvajo in pobijajo, Zhe fe fovrashniki sberejo, de bi jih vjcli ali pa pokonzhali, sbcshe hitro k' f rojim rojaham nasaj, in drugikrat fpel fkrivej in na tihama salasovat, ter ropat in pobijat pridejo« Zhe morejo kteriga fovrasknika vjeti , ga s' faboj na fvoj dom peljejo, in ga tam po nezhlo-vefhko in tiranfko martrajo, kakor bo fhe posneje povedano. Take hoje Indijanfki rodovi vezhhrat med faboj imajo, in s7 tem eden drugimu veliko fhkode Aore. Kavno to leto, ko to pifhem, (namrezh \y letu i836), imajo Ozhipve-Indijani, ki proti vezhcrni Ara ni delezh od Gorenji pa Jesera v* fredi deshele prebivajo, s' fofednjimi Siu-Indi-jnni lahofkno vojfko. Urshoh k' ti vojfki fo dali §iu-Tndijani, ker fo v' lovnim kantonu Ozhipve - Indijanov veliko divjih shival, po-febno bihrov ali kaft/orjev, poAreljili, s' zhc-nmr fe je Ozhipve-Indijanam velika fhkoda sgodi I a. Preden ta kratki sapopadek sgodcb Indijanov Polnozhne Amerike fklenem, moram fke neklere urshohe povedati, sakaj je fhtevilo teh Indijanov sdaj veliko manjfhi, kakor je bilo lino ihafe, ko fo pervi Evropejzi k' njim prifhli, in sakaj fe fhe smirej od leta do leta manjfka. Takrat, ko fo bile perve Evropejfke felifha. v' Jamcstovn in PIvmoulb, vftanovljene, je bilo po zenitvi Evropejzov dva milijona Indijanov v' Polnozhm Ameriki; sdaj pa jih je vfih fkupej okoli 318000. Veliko rodov je od lepa zhafa popolnama pomerlo; nekteri fo pa «he tako majhini, de imajo komcj po 5oo ali (joo dn!h. Tukej jc poftavljeno fhlcvilo Indijanov vfih tiftih rodov, kar jih fhe ni pomeri o. Kazhjih Indijanov . . . 7C sdaj 200oo Zhoklav- Indijanov . . . ?? 11 20000 Kri k-Indijanov . 99 11 2o000 Zkcroki- Jidijanov . 5? j? i5ooo Zhornon glkih-Indijanov . 5j j? i5ooo Ozhipve-Indijanov . . . >j 11 i5ooo Siu -Indijanov..... >j j? ioooo Paimi- Indijanov . . . . 19 J? 1 200o Assinibv- Indijanov . . . 11 >j 8000 Vinihigo-Indijanov . . . 99 >? 68oo Sak- Indija nov..... 11 9 f o'8oo Polevalam i -indijanov » 11 55oo Osagi - Indijanov . 11 j? 5ooo Krif-Indijanov . 99 ?? 5ooo Krov-Indijanov . 99 11 45©o Manomini-Indijanov . . 11 ?? 4200 0 tava - Indijanov ( 01 a va i > dv) 99 j> 4000 Aripabas-Indijanov . n J? 4000 Seminol-Indijanov 11 j? 4000 Zhikasav-Indijanov . . . n j j 3600 Algonkin-Indijanov . §heft in tridefet majhnih 99 •j 3ooo rodov fkupej..... • • 41600 Indijanov vfih rodov v vezherni Hrani Polnozhno Amerike . . 80000 Sbtevilo vfih Indijanov Polnozhno Amerike je tedej.....318000 Ko fe jc, zhedalje vezh ljudi is Evrope v* jutrajno flran Polnozhne Amerike prefelilo, fo fo Indijani smirej holj od tam proti fredi to licisrezhcno velike semlje pomikali. Evropejzi jih fizer nifo lilili, de ki bili mogli od julraj-ne Hrani prozh iti, pa fo bili Indijani ven de r perfiljeni to Horili, sato ker fo bili navajeni le od jage ali lova divjih shival fvoj potrebni shi-vcsh dobivati, in ker v' tifiih krajih . v' kterih fo fe Evropejzi vfelili, ni bilo vezh veliko sVeri, savolj pomankanja velikih gojsdov, ktere fo Evropejzi vezhi del pofekali in v' njive fpreobernili. Veliko krajev je v' Polnozhni Ameriki, v' kterih sdaj nobeniga Indijana vezh ni, defiravno je ob zhafu prihoda Evropejzov nar vezh Indijanov tam prebivalo. Tak kraj je pofebno vfa jutraj-na primorfka Hran Polnozhne Amerike. Poglavar-Hvo Sdrushcnih Dershav fi she dolgo zhafa persa-deva vfe Indijane is fvojih deshel prozh fpravili. Shtevilo Indijanov Polnozhne Amerike ni le sdaj veliko manjfhi, kakor je nekdej bilo, temuzh je tudi gotova refniza , de fe fhe smirej od leta do leta manjfha. Urshohi tega manj-Ihanja fo po mojih miflih ti: Pervizh je semlja , na kteri sdaj prebivajo, vfa drugazhna in veliko f labji, kakor je bila tlita, ki fo pred prihodam Evropejzov na nji prebivali. Preden fo Evropejzi v' Polnozhno Ameriko prifhli, je bilo nar vezh Indijanov v' jutrajni in poldanfki Hrani Polnozhne Ameriko, in le malo jih jc prebivalo v' merslih in otosh-nih krajih proti polnozhni in vezherni Hrani. Poldanfki in jutrajni kraji le semlje fo pa grosno rodovitni, in imajo prijetno in sdravo vreme. Sato fo Indijani nar raji v1 teh krajih prebivali, kjer fe jim je dobro godilo, in fo le slo innoshili. Defiravno fo Indijani grosno leni in neradi kaj delajo, jim vender v' leh krajih ni nikdar shivesha mankalo. Mnoge sel i f ha, kterih korenine fo dobre sa jed, (kakor krompir ali korenje), rafejo tukaj farne od febe bres obdelovanja semljej v7 gojsdih in po germovji je veliko dobriga ladja in fiadkih jagod, in per potokih fe najde veliko grosdja , htero tudi v' divjim llanu in bres obdelovanja popolnama dosori. Dalje je bilo pred pri h odam Evropejzov toliko s ve rine v' teh krajih, de fo Indijani smirej sadofli divjinfkiga mefa sa skivesh imeli. V potokih in per kraji morja fe je pa veliko lepih in dobrih rib najdlo. Zhe tedej premiflimo, kako fe je Indijanam nekdej godilo, in kako fe jim sdaj godi, lahko fposnamo, sakaj fe njih fhlevilo smirej manjfha. Sdaj Indijani v' nar flabjih krajih Polnozhne Amerike prebivajo, kjer hzer nekoliko semljo obdelujejo, pa vender komaj toliko perdelajo , kar sa dva mefza v shivesh potrebujejo. Samo Olava-Indijani fe vezhi del od poljfkiga dela shive, ker je njih semlja nekoliko boljfhi, in fo tudi med vfimi Indijani Polnozhne Amerike nar umelnifhi in nar previdnifhi. Vfi drugi Indijani Je pa le prav malo s' obdelovanjem semlje pezhajo. Srav(;n tega tudi v' teh krajih , kjer sdaj Indijani shive, fkoraj nizh divjiga fadja ne rafe, in lov ali jaga divjih shival je veliko leshavnifhi in flabji, kakor je bila nekdej v' julrajnih in poldanfkih krajih. Vezhkrat fam vidim, kako flabo fe Indijanam v' polnozhnih krajih godi. Zhe ne morejo nizh sveri dohiti, fo vezhkrat po 3 ali 4 dni bres, vfiga shivesha. Take zbafe fe hdej sgodi, de kteriga zhloveka sakolcjo in fncdo, ali pa de kaj takiga jedo, kar njih sdravju fhkodova. Veliko jih pa vzhafi tudi od lakote Hitlerje, ker zlo nobeniga shivesha nimajo. Revfhina in po-mankanje shivesha tedej gotovo veliko k' temu perpomore, de je njih fhlevilo zhedalje manjfhi. Drugi urshoh tega pomanjfhanja je, (kakor fim fe s' skaloftjo preprizhal), pitje shganiga vina, kteriga kupzhevavzi, kadar koshe kupovat pridejo, k' Indijanam pernefejo, in kteriga )il • dijani neisrezheno radi pijejo. Preden fo Evropejzi v' Ameriko prifhli, je bil Indijanam ta ftrup popolnama nesnan. Sdaj jim ga pa ii hudobni kupzhevavzi tako velikokrat pernefejo, de fo v1 nek le rib krajih Jndijani fkoraj srni raj pijani. V tem flanu fe pa vezhkrat pobijajo in more, in sa vfakim pobojem navadno fhe vezh drugih pride, sato ker imajo Indijani to tiran fko navado med faboj, de lifti, ki fo umorjen i mu sklahta, tako dolgo ubijavza salasova i>, dokler ga ne umore, in potem ii pa fpct shiahta tega umorjeniga persadeva, fe nad njegovimi, ttiorivzi mafhevati, i. t. d. Tudi je veliko Indijanov, kleri v' pijanofli v' vodo padejo in vlonijo, ali pa fe ubijejo. Pa ko bi fe prav nizh takiga ne sgodilo, fi vender gotovo s' ne-smernofljo in pijanoAjo fvoje sb i vi jen je krajfhajo, ker divjaki fe ne opijanijo le vzhafi, ampak vfelej tako dolgo pijejo, dokler kaj shganiga vina Imajo: in ker nektcre zbafe vezh fodov shganiga vina od kupzhevavzov sa koshe dobe, fe takrat sgodi, do po 5 ali 6 tednov nozh in dan pijejo, tako dolgo namrezh, dokler ni^fo vfi fod-zhiki isprasnjeni. Vlak ledej lahko fjjosna, de per takim pijanzhevanji mora tudi nar lerdnej-fhi zhlovek oflaheli in fvoje sdravje pokouzhali. Sato je tudi prav malo takih Indijanov , kleri veliko ftaroft doshive. Tifti Indijani, ki fe h7 kerfhanfki veri fpre-ohernejo , fe pijanotli popolnama odpovedo, in vedno Iresno in smerno shivc. Ti ledej ofra-'inolijo pijanze Evropejfkih narodov, kterf vezhkrat pravijo, de ni mogozke fe pijanofli popolnama odpovedali. Tretji urshoh, de fe fhlevilo Indijanov tako manjfka, fo pogoflne kushnc kolesni med njimi, in pofehno kose, klerc fo Evropejzi v' Ameriko pcrnefli, ker pred prihodam Evropejzov nifo sa to kolesen nizh vedili. Indijani nifo navajeni fe v' holesnih veliko varovali, in salo fo lake kolesni, per kterih je fhkodljivo fe smo-zhiti ali prehladili, sa Indijane slo nevarne. Pofehno fo kose per Indijanik vfelej gros-no hude, ker mora she njih nalora takoflma hiti , de veliko hujfhi koso imajo, kakor Evropejzi. V Krivim Drcvcfu (Arhrc eroehe) in she tudi tukaj (na otoku Gorenjiga Jcsera) fim vezhkrat od ftavih Indijanfkih mosh fiifhal, de fo bile* pred nekoliko leti tako hude kose per Indijanih . de je v' neklerih krajih vezh kakor poloviza ljudi savolj le kolesni umerlo, in de v7 enih vafeh ni nobeniga shiviga zblovcka oflalo. U vfih leh urshohov fo ledaj lahko vidi, sakaj jo sdaj veliko manj Indijanov, kakor jih je nekdej bilo, in sakaj fe njih fhtevilo fhe smirej manj f ha. \avadc in flicge Indijanov Pol-nozlmc Amerike« I. Njih telefne in dufhne laftnofti. Indijani Polnozhne Amerike fo fploh tako veliki, kakor Evropejzi, in le tilli, ki v' mersli polnozhni Hrani prebivajo, fo nekoliko manjfhi, kakor jc to viim narodam polnozhnih krajev laftno. Nar vezhi in nar mozhnejfhi ljudje fo per O.sagi-Indijanih in per Siu-Indijanih, ki v' desheli Mifsouri prebivajo. Ti fo ravni in lepe poftnvc. Skorej nobeniga ni gerbaftiga ali kru-Ijeviga med njimi. Tudi je malokleri debel ali ^ejen, temuzh fo fploh bolj tanki in ugipzhini. Od Indijanov Polnozhne Amerike fe navadno pravi, de fo kufrafte farhe. Pa jeft lim fe preprizhal, de to ni popolnama ref. Ravno take farbe fo, kakor Lahi ali Ilrovatjo. Kakor je per teh vezh sagorotih in zhernkaflih ali .sa-ttkokUh, tako fe tudi med Indijani vezh takih najde, de imajo samoklo-rudezhhatlo farbo, kakbr ftari kufreni dnarji; drugi pa, pofehno .5 mladi Indijani obojiga fpola, fo boli kakor Krajnzi. Majhini olrozi fo vil beli. §tari ljudje per Indijanih fo ref kufraflc farbe , pa to le salo, ker fvoje okrase vezhkrat s mafijo nia-shejo, in pa ker fo v' fvojih kozhab ali bajtah fkorcj smirej v' dimu. Tudi po navadi, zhe ni prav slo merslo, vedno gologlavi hodijo, in fo torej od folnza okoreli ali ozhernjeni. Vii Indijani, in fhe zlo njih nar manjfhi otrozi, imajo zborne lafe. Grosno loshko bi fe kteri najdel, de hi njegovi lafje ne bili zborni. Med Indijani, kolikor fini jih jefl videl, je bil farno eden bledih ali belikaflih hif. Njih lafje fo debeli in terdi ter po navadi prav dolgi, in Hektari jih okrog glave v' vezh kit fpletejo, tako de jim po tri ali fhtiri kile tudi po okrasu doli viiijo. £tari ljudje imajo radi plefhafle glave, in salo fi fhe nekteri mladi ljudje fzluv fama vfe lafe populijo, in fi jih le verh glave majhen zhopek pufl.e. Per Velkini Poloku (Grami Piiver) v' desheli Vluhigan iim imel neki ga bolj odrafheniga fholarja, kleri fi je vezhkrat, kadar je mil lil , de ga nihzhe no vidi, lafe pulil. Njegov ozhe, kleri fi je tudi fam napravil, de 'ima plefhafio glavo, mi je rekel, de Indijani plefhafle ljudi sa modre imajo in bolj zbafte, kakor take, ki imajo dolge lafe. Indijani imajo navadno hiške zhela in velike u(la. Njih ozhi fo, kakor njih lafje, fko-rej bres rasloz-hka zherne. INekleri Evropejzi, ki fo Indijane morde le memo grede vidili, pifhcjo, de she od na-tore nohenimu ludijanu brada ne rafle. Pa to ni popolnarna ref. Veliko Indijanfkih mdsh je, kleri l>i imeli slo tako gofto brado, kakor Evropejzi, ko bi ne imeli navade, vfa ko barok, ali muAazhizo she v' mladolli, kakor hilro "t porkasho , ispulili. To delajo nekleri farno nohlmi, nekieri pa s' majhnimi kle,fhizaini. fti Jo nalafh salo narejene. Lirshoh le navade je la, ker hozhejo po v Jim obrasu smirej gladko kosmi imeli, salo de fe laskje poinalajo , kar grosno radi imajo, (kakor bo fhe posneje povedano). Hoja Indijanov je vfa drugazhna, kakor boja Evropejzov. Indijani. kadar gredo, s' vfa-ko nogo smerej tako maravnoft pred drugo Ao-pajo, de fo vfe Aopinje v' ravni zherii, kakor ko hi po prav oški bervi hodili. Torej fe fled Indijana od fled« Evrifcpejza prav lahko raslo-zhi. ()iis, ki ga indijani po fnegu naredo, je navadno lako osek, de Evropejz leshko po njem hodi. 1'ozhulki Indijanov fo grosno ojAri in lanki. Pofehno imajo Indijani prav birtre ozlii, de dobro in delezh vidijo. Vezhkrat Jim fe jim savolj o lega zbudil, kadar fim s' njimi na polu bil. Ko fmo fe po vodi peljali, in fino fhe delezh od semlje bili, fo she vzhafi na bregu Aojezhc ljudi posnali in njih imena povedali, ko Ihe jeft niiim mogel dobro raslozhiti , zhe kdo na bregu Aoji. 'Judi Ji vfe, kar vidijo, prav hitro in dobro samcrkajo in v' glavo vlifnejo. Od lega nam neki pil.ir fa sgled pove: Ko je neki Indij in is gojsda domu pri-fkcl, je sagledal, de mu je nekoliko kofzov mcfa, ki ga je kil na dolg drog obelil, ukradenih. Skelel je svedili, kdo jih je vsel, in je hitro vfe renshi tako dobro ogledal, de jc lahko Jftu isprafhal. Shel je hitro po liftim potu, po kterim je tatu fledil, in ko je nekoliko Indijanov frczhal, jih ije vpralhal, zhe fo majhniga, Jiariga Evropejza vidili, ki ima kratko pufho ali flinto, in sa kterim majhen pef s' kratkim repam lezhe. Odgovorili f o, dc fo ga vidili, in fo djali: Ali Ji tatu videl, ko tako dobro vefh kakofheu je? On pa je rekel: Nifirn ga videl, pa is lega vem, de je majhen zhlovek ker je mogel debel kamen podflaviti in na-nj ftopiti, zhe je hotel mejo dofezhi. De je Ev-ropejz, fe vidi is njegovih Aopinj, ker nifo tako lepo v' verAI, kakor Aopinje Indijanov. De je Jiar, fe tudi is njegoviga fledu posna, ker njegove Aopinje, ki fe po lili ji in po hlalu posnajo , nifo fhiroko naresen, ampak je osko Aopal, kakor je Aarim ljudem navadno. De je imel kratko pufho ali flinto, fe posna na deblu tiftiga drevefa , h7 kterimu jo je bil per-flonil. De je njegov pef majhen, fe vidi is pafjih Aopinj po blatu, in de ima kratek rep, fe posna na pefku, kjer je pef fedel, kadar ie njegov gofpodar mefo kradel. ■—< Indijani fo mu fhe enkrat polcrdili , de fo vfe te rezhi ref take, kakor jih je povedal. Kmalo polem je tatti dofhel , in mu je ukradeno mefo vsel. Morebiti de Indijani salo vfe rezhi tako dobro vidijo, ker fo od mladiga fkoraj smirej v7 gojsdik, kjer divje shivali salasovajo in love, in torej smirej okoli febe gledajo, dc bi kako sver ali pa fled kake s veri saglcdali. Indijani fo grosno navajeni vfak nar manj-fki fled kake sveri ali kakiga zhloveka najti. IN) liliji, po nar manjfhi travi, po terdi semlji, m fhe zlo po kamenji najdejo fledove, in is farnih flopinj ske fposnajo, kteriga rodu Indijani fo po tiftim potu hodili, kjer fe1-Aopinje vidijo, in koliko je kilo mofth ali shen ali otrok. To le fizer Evropejzam neverjetno sdi, pa je vender ref. Indijani fizer nifo prav. mozhni, pa fo vender grosno urni in nagli, in samorejo na fvojih polih veliko teshav prelerpcti, od kterih hi mogel fkoraj vfak Evropejz ohnemagati in ope-fhali. Tudi fo v7 tem prav prehrifani, de v' nar vezhih in nar holj temnih gojsdih vfelej vedo. proti kteri mu kraju je prav iti. Vezh ko flo milj delezh lahko po gojsdu smirej narav-noft od eni ga kraja do drugiga gredo, de nizh ne aajdcjo. (Vediti je pa, de tri Amerikanfke ali Anglijanfke milje delezh je toliko, kakor eno uro hoda. Kadar fe v'teh bukvah od milj govori, fe morajo vfelej Amerikanfke milje mi-fliti.) Kadar folnze fije, fe po njem ravnajo, kadar pa folnza ne vidijo, fposnajo is mladik nekterih drevef, ktere fo vfelej bolj proti pol-danfki Orani ohernjene, kam morajo iti. §he zlo ponozhni zhaf, kadar nobene svesde ne vidijo, posnajo klora je polnozhna tiran, ker proti polnozhni Hrani na deblih drevef vfelej raji mah rafle, kakor na drugih flraneh debla. Vezhkrat gredo po 7 dni delezh fkosi gojsd, in nimajo drugiga oblazhila, kakor flahe odeje, s1 kterimi fe po nozki odevajo; in tudi ne drugiga shivesha, kakor nekoliko pczhene turfhize, ki fi jo pred sato perpravijo. Vfiga tega fo she od mladofli navajeni, ker fo fkoraj smirej r! gojsdih, kjer divje shivali love in Areljajo. Indijani ludi lahko grosno hitro tezhejo , in fe per1 tczhcnji dolgo ne upehajo. Vezhkrat fe je she sgodilo, de je kteri Indijan tfo ali pa fhe zlo 100 milj delezh v' enim dnevu tekel, in drugi dan ravno tako hitro in ravno po li-Aim potu sopet nasaj perfhel. Tako, pollavim, je kilo nekinui Indijanu pifmo dano, de ga je generalu Atkinsonu 100 milj ali 34 ur delezh nefel, in je ravno en dan in eno nozh do generala perfhel. Neki jnladenzh is rodu Zhikasav-Indijanov je bil soper Krilc-Indijane grosno rasferden, sato ker fo bili ti cniga zhloveka is njegove shlahle umorili. Sklenil je tedej v' deshelo Krik-Indijanov ili, in kteriga zhloveka is njih rodovine ubili. Dolgo je fhel po temnih gojsdih, in je sadnjizh k' neki vafi fvojih fovrash-nikov perfhel* Velik potok je med njim in med vafjo bil. Skril fe je na hregu potoka bliso lilliga kraja, kjer fo fe Indijani po navadi zhes potok vosili. Sa skivesh je imel nekoliko fuhiga mefa per febi. Tri dni in tri nozhi je zhakal , de hi bil kteri njegovih fovrashnikov zhes potok perfhel. Sadnjizh je sagledal, de fo en mosh, ena shena in ena dekliza v' majhen zholnizh (topili, in fe proti njemu zhes potok peljali. Kakor hitro fo na I lilo Hran potoka prifhli, kjer je on bil, je prezej mosha uftreljil, sheno in deklizo pa ubil, Potem je vfim trem kosho okrog glave prere-sal , je vfaki mu lafe s'kosho vred od glave potegnil, (kar fo fploh Indijani fvojim ubitim fovrashnikam ftoriti navado imeli), in je te koshe "s' lafmi indijanam na drugo Hran potoka pofcasal, kleri fo naglo v* zholne planili in fe sthes potok peljali, de hi kili tega predersniga zhloveka vjeli. On pa fe je v' beg fputt.il, in je tako hitro tekel, de je dve uri in eno nozh 70 milj delezh prifhel. Sdaj fe je nekoliko po-zhil, in je sopet dalje tekel, in je poldrugi dan in dve nozhi 000 milj delezh do fvojiga doma pertekcl. Ti tli pilar , ki je to popifal , pravi, de je vzhafi po ravno liftim polu jesdil, kodar je la Indijan tekel, in de je vfelej 5 dni potreboval, preden je tako delezh prifhel, kakor Indijan* Neki Katavba-Indijan (is eniga od 36 matvj-fhih rodov) je nekdej v' gojsdu sverino lovil, in je na enkrat veliko Indijanov fofednjiga fov-rashniga rodu saglcdal , kteri fo ga ohftopili. Rad hi bil sbcshal, pa je povfod fovrashnike okoli feke videl. Vender fe je pa tako terdno bojeval, de je 7 fovrashnikov pobil, preden fo ga smogli in prijeli. Ko fo ga vjeli, fo shivi-ga na fvoj dom peljali, in fo ga obfodili, de mora pozhafi per ognji pezhen in marlran bili. Vfako nozh fo njegove noge in roke med dva teshka hloda djali, fo polem hloda terdno vkup svosali, in fo ga tako vklenjeniga zhes nozh pu(lili. Miflili f o , dc mora od lake vklonilve in od lakoti , ker mu nifo fkoraj nizh jedi dajali, she grosno flah in fpehan bili, in loraj ga nifo mozhno varovali, kadar fo ga na Ifrnj marlranja peljali. Pa on je bil fhe per mozhi, in ko je videl , dc ga ne gledajo, je hilro blislmimu Indijanu fkiro is rok potegnil, jih je nekoliko okoli febe pobil, ki fo ga kotli per-jeti, j« hitro proti blishnimu potoku Aeker, in ga je frezhno preplaval, preden fo ga mogli njegovi fovrashniki vjeli ali pa s', fvojimi pu-fhizami uflrcljili. Ko je na drugo Aran potoka prifhel, fe je fhe malo zhafa pomudii, in fe je is fvojih fovrashnikov, ki fo sa njim plavali, norza delal. Polem je sbeshal, in je tako hitro tekel, de je vfe fvoje lovze delezh sad puAil. O polnozbi fe je vAavil in je pozhival. Njegovi fovrashniki fo fhe le sjutrej do liAi-ga krajaj prifhli, kjer je pozhival. Ko jih je sagledal, fe je hitro f kril, fovrashniki pa njega nifo sagledali. Ker fo miflili, de ' she delezh pred njimi, fo fe ravno tam bliso njega na tla ulegli in fo pozhivali. Bilo jih je pet. Od truda in dolgiga pota fo bili tako dremotni, de fo kmalo safpali. Sdaj pa je Katav ba-Indi-jan tiko k' njim fhel, je fkiro eniga fvojih fovrashnikov prijel, in je vfih pet naglo ubil. Potem je vsel njih shivesh, ki fo ga s' sahoj per* nefli ter eno flinto, ki je sraven njih leshala, in je fhel vefel proti fvojimu domu. Poglavitne napazhnofli Indijanov fo: lenoba, nefkerbljivoA sa prihodnje zhafe, mafhc-vanjasbclnoA., potuha, nagnjenje k' pijanoAi, in per nckterih rodovih neufmiljcnje ne farno proti fovrashnikam, temuzh fhe zlo proti domazhim ljudem in proli shlahli. Nafproli fe pa tudi fkoraj od vfih Indijanov samore nV.hi, de fo pri-jasni s' ptujimi ljudmi in de jih radi pod flrehe jemljejo. Tudi fo nekteri Indijani pohlevni, svetli, odkritofcrzhni in poterpeshijivi v' nadlogah. Is vfiga tega fe vidi, de imajo Indijani le malo dobrih, veliko pa flakik laflnofl. To pi-fhem is laftne fkufhnje in is popi Tov drugih refnizhnih ljudi, ki Indijane dobro posnajo. Vender pa samorem s' vefeljem perftaviti, de lifti Indijani, ki fe h' kerfhanfki veri fpreohcr-nejo, fo potem vfi drugazhni, in de v' refnizi ftariga zhloveka flezhejo in noviga oblezhejo. Lenoba Indijanov je prav velika. Moshje fo navadno fhe bolj leni, kakor shene. Med vfimi Indijani Polnozhne Amerike fo Otava-In-dijani v' desheli Michigan nar bolj delavni. Indijani, ki bolj proli polnozhni Hrani prebivajo, prav neradi delajo. Moshki velikokrat vezh dni v' fvojih bajtah leshe in tabak pijejo, tako dolgo, de jih mora she lakota perfiliti, fi kaj shivesha poifkali. Tudi nimajo moshki navade, de bi dreva perpravijali ali pa .kaj na polji delali, lemuzh vfe to morajo shenfke ftorili. Zhe kdo moshkc vprafha, sakaj ne delajo, odgovore: s,Sakaj bomo delali, fej nifmo skenfke." Pa tudi shenfke fo tako lene, de jih le lila k' delu perpravi. Tudi one fkoraj smirej bres dela v' bajtah leshe in tabak pijejo ali puhajo. Ni mogozhe dopovedati, kako slo fo vfi Indijani (moshki in shenfke) navajeni tabak piti. Ne farno odrafkeni ljudje, ampak she tudi fanlje in dekleta per defetih ali dvanajilih letih imajo fkorej smirej lajfe v' uftih. Indijani fo grosno neprevidni in nefkerbni *a prihodnoft. Kadar veliko rib ali pa gojsdne zverine nalove, povabijo fvoje fofede, in kar imajo, mora vfe v' kratkim zhafu pojcdcno biti. Pa je tudi lahko kmalo pojedeno, ker Indijani grosno veliko na enkrat med d, vzhafi zlo tako veliko, de obleshe. in fe dolgo ne morejo i s mella premakniti. Defiravno savoljo te navade vezhkrat huda lakota med njimi vila ne, fe vender ne ismodrijo, in fe raji navadijo vezh zhafa hudo Aradati, kakor de hi pridno delali in sa prihodnoft prefkerbcli. To je pa tudi gotovo, de bi nobeni Evtropejz tako dolgo ne mogel bres jedi biti, kakor fo Indijani, ker fo od mladiga tega navajeni. .Neki Anglijan nam poplfhe sgodbo, is klcrc fe vidi, v' kako velikim pomankanji fe vedo Indijani preshivili, in kako veliko revfbino samo-rejo prelerpeli. Indijanfka dekliza je kila namrezh od fovrasknika vjela, in vezh Ao milj delezh v' fushf)oA peljana. Ker fe ji je hudo godilo, je ufhla, in je holla k' fvojim ljudem nasaj iti. Ali ko je she kafno jefen po neisre-zheno velikim gojsdu proti domu fhla, jo je na naglama tako huda sima prehitela, de savolj velikiga fnega in hudiga rnrasa ni mogla dalje iti, ampak je bila perfiljena v' gojsdu in v' pufhavi zhes simo ollali. Naredila fi je is vej in mahu hitro majhino hifhizo, in ker ni vezh shivesha imela, fi je pomagala, kakor je vedla in snala. Imela, je per febi nekoliko tankih jermenov, is njih je sanke ali flavc naredila, in je sajze ter simfke jerebize lovila. Ker njeno oblazhilo ni bilo sadoAi gorico, fi je drugo oblazhilo is sajzhjih kosb . naredila, in je na-meft zvirna tanke sajzhje kitize imela. Tako je 7 mefzov v' pufhavi shivcla, potem fo jo pa nokleri Indijani is njcniga rodu najdli, ko fo ravno tiftiga Anglijana fpremljaii, ki jo to pnpifal, in s' njimi je fhla k' fvojiro ljudem nasaj. Indijani fe radi nad tihimi mafhujcjo, od kterih fo rasshaljeni, in vedo fvojo jeso dolgo fkrivali. INifo fizer nagle jese, de hi kleli in »"asfajali, in v' njih jesiku nimajo nobene he-fede, ktera hi to pomenila, kar nafha hefeda klali ])orneni. Kadar fo rasshaljeni, onanejo mirni in molzne, tako de hi, kdor jik ne posna, lahko miflil, de nifo ni/h jesni. Ali v' ferzu pa jeso kuhajo, in smirej perloshnofli ifhejo fe Uiafhevati. \ cliko sgledov je od takih Indijanov, kleri fo vezh let jeso dershali, in kadar fo potem perloshnnu dobili, fo fe s' ravno takim vefeljem nad fovrashniki ismafhevali, kakor ko bi bili fhe le takrat rasshaljeni. Vfi ajdovfki Indijani imajo mnoge Jlrnpc, in zhe ne morejo drOgazhi fvojim fovrashnikam fhko-dovali, jim fkrivej s' ftrupam savdajo, in ne marajo veliko, zhe fhe toliko drugih nedolsh-nih ljudi s7 tem umore. Kako slo fo Indijani k' pijanofti nagnjeni, je bili> she popred govorjeno, ko fo bili urshohi povedani, sakaj fe njih fhlevilo smirej manjfha. Skoraj v (i Indijani fo tudi neufmiJjeni in lironfki proti tifiim, zhes ktere oblaft imajo, ali ktere v' vojfki vjamejo. Zhe raji fe voj-fkujejo, bol; fo Ijnli ali neufmiljeni. Nar huj-fhi fo v' ti rezhi Osagi-Indijani in Si 11-Indijani. §he zlo proti fvojim domazhim in fvojim she-nam fo grosno terdiga ferza. indijani neklerih 1'odov ne ravnajo s1 fvojimi shenami kakor s7 tovarfhizami fvojiga skivljenja, temuzh kakor s1 fushnimi. Shene morajo delati, moshje pa doma leshe. NeUteri Indijani fo tudi grosno neulmiljeni proti fvojim llarim fl.arfh.em. Talci fo pofehno prebiva vzi polnozhnih krajev. Ti navadno ne ftanujejo smirej v' enim kraji, tc-muzh po gojsdih od kraja do kraja hodijo, kjer fe vezh sverine najde. Njih poglavitni shivesh fo namrezh divji kodrafli voli ali bivoli , ktere flreljajo. Ker pa ti volji v' velikih zhedah po gojsdih smirej takih krajev ifhejo, kjer je boljfhi pafha, fe morajo torej tudi indijani sa njimi pomikati. Zhe tedej kteri zhlo-vek is njih drushine ali familije, naj ho ozke aH mali ali kdor koli, savolj flarofli ali boleh-nofli oflal)i, de ne more vezh s' drugimi dalje iti, mu dajo krefilo, kamen in gobo, ter nekoliko shivesha in majhen kotel ali pifker, in pravijo: ,,Pomagaj fi, kakor vefh in snafh", in lako ga pufte, de mora od viiga Imdiga konz vseli. Sploh fe samorc rezhi od Indijanov Polnozhne Amerike, dc nimajo vclikiga fpofhlova-nja do fvojih ftarfhcv. Tega fo pa ftarfhi farni krivi, ker fvojim otrokam she v' pcrvih letih njih flarofli vfe perpufle, kar koli hozhejo farni ftoriti. Per Ozhipve-indijanih, in per drugih rodovih polnozhne flrani, je navada, de otrok flarfkem ne pravi: moj ozke, ali: moja mali; temuzh: moj tooarfli, ali: moja tovarfhiza; in fe tudi ravno tako proli njim sadershi, kakor proli bralam ali feftram. Per Indijanih imajo ftarfhi veliko vezhi ljuhesen do otrok, kakor otrozi do flarfhcv. Sadershanje Indijanov do fovrashnikov, ki jih v' vojfki vjamcjo, je popolnama tiranfko , kakor ho fhe posneje povedano. Defiravno imajo Indijani toliko napazhnoli in fjabih latlnoft, fe pa vender od njih tudi Bamore rezhi, de ptujc ljudi in popotnike prav radi pod ftreUo jemljejo, in fo proli njim dohri in pollre.shljivi. Zhe popolnih, naj ho Indijan ali hlvropejz, v' njih hifho pride, prezej flscrhe, dc kaj jelli doki. Zhe prav farni Aradajo, vender od lega, kar imajo, radi popotniku neko-k liko pode le. V hifhi nekiga Kanadjana (lo je: Evropejza dcshcle Kanade) je hil od dolgiga pota utruden Indijan prifhel, in je profil, kosarez vola, de ki fvojo shejo ogafil. Kanadjan je rekel: Sa divjake nimam vola. — Pa mi vfaj kosarez ftiersle vode perneAle, je polem Indijan rekel. -— Kanadjan je pa odgovoril r Le fam po-njo pojdi. — Indijan fe je zhudil, dc fo Evropejzi tako nepoAreskljivi, in je hitro domu fhel. — Kmalo potem je fhel ravno tifti Kanadjan v' gojsd sverino Areljat, pa je tako safhel, de ni Vezh vedel proli klerimu kraju hi mogel iti, de hi domu prifhel. Po dolgim tavanji po gojsdu, je proti vezheru vender do Indijan fke ha j le prifhel. Ta bajta je bila ravno tiAiga Indijana, do kteriga je tako terd bil, pa ni vedel. Vefel je v' hifhizo fhel, in Indijan, kleri ga je prezej fposnal, ga je povakil per njem zhes nozh oftati. Kanadjan hi bil rad fhe lifli vezher domu prifhel1, in jc Indijana profil, de bi mu pot pokasal. Indijan mu je pa rekel, de ima fhe dele/.h do fvojiga doma, de pred nozbjo bi ne mogel rlomu priti, ponozhi J>i pa sopet v' gojsdu safhel. Tudi m ji je obljubil, de ga lio-zhe drugi dan zlo do doma fpremili. Kanadjan je tedej ollal, in Indijan mu jc ftregel, kar nar bolj je mogel. Drugi dan ga je proti domu fpremljeval. Ko lla she hliso Kanadja-nove hifhe hila, je Indijan p:dhil. in fe je dal fposnati. Kanadjan fe je slo uftrafhil , ker je vedel, kako f k rite jese fo Indijani. Indijan pa, kteri v' ti rezhi ni bil fvojim rojakam enak, je rekel J ,.j\e boj fe , lovarfh! Pojdi v' miru in uzhi fe od divjakov peRreshljivofti." Indijani nifo v' nafhih zhafih nizh vezh tabo dobri vojfhaki, kakor fo nekdej, bili. Osa«i-Indijani in Sin-Indijani fo fhe nar bolj terdni in ferzhni. Drugi fo pa bolj krotki in kojezhi. ]\ar pohlevni fini fo Manomini, Otavaui in Al-gonkini. Kadar fo Indijanfki vojfhaki vjeli, in potem od fovrashnikov marlrani, terpe fvoje mar-tre s' Veliko flanovitnolljo. Pred 60 leti je bil neki Indijan v' vojfki od fvojih fovrashnikov vjet, kleri je bil savolj fvoje mozbi in ferzh-nolli she do^go zhafa imeniten, in je bil she marfikleriga fovraslmika ubil. Rekli fo mu Jtari Skrani, in fo bili sdaj grosno veleli, de fo per-losbnofl dobili, ga marlrati. Sklenili f o. ga pozhafi per ognji pezbi in shgali. Pervesali foj ga tedej k' debelimu flebru. in fo sraven njega ogenj sakurili. To marlro je dolgo flanovilno terpel. Polen« fo skelesen drog rasbelili, de fo ga s1 njim fhe bolj shgali. On je pa rekel:] ,.Sdaj she vidim, de ne snale dobro marlrati ; zhe me hozhctc sa malo zhafa odvezali, bom II pokasal, kako bi mogli narediti.'* Sheleli i svediti, kaj pofebniga jim mifli pokasati, fo a tedej dobro obftopili, in fo ga odvezali. Po-cm je pozhafi razbeljen drog prijel, in je re-a fo vende sa Indijane sadofti dobre. Smefhno je mladiga nar bolj osalfhanif Indijana vidili, pofehno kadar gre v' fofedn vaf, koga obifkat. Njegova frajza je s' mn gimi fvellimi farbami pifana ; na nogah iir fhkerlatafte komafkne, ki fhe nad kolena shejo, in na komafhnah je veliko drobnih shovnatih koraki ter piftftiib trakov. Tu« na njih nekoliko kreguljnih svonzhikov m lih, de ga vfaki flifhi, kodar memo gre. govi zhovlji (ali fbolhi) fo tako gofto s' kc Oami in pifanimi Irahi pokriti, do fo fkoraj m"zh ufnja no vidi. Vzhafi ima tudi fuknjo is plavi ga ali rudezhiga fukna, klora jc s' pifani-mi traki in slalimi portami (to de no is pravi ga si a ta) vfa p rep res h ena, in je opafan s' ru-dezho pafizo. Kterikrat ima namefl fuknjo farno kof rudezhiga ali plaviga fukna na plezhah. V' vfaki ufhefnizi ima velike freherne uhane ali ringeljnc; ravno tak ringelj ima tudi v' nofu, in na vfaki roki dve ali tri verlTe fkiro-a na drevefnih fkorjah fede ali leshe, in tabak pijejo. V takih flabib bajtah fe vezhkrat tako kadi, de savolj dima komaj eden drugiga vidijo. Indijani ne llanujejo nokeokral dolgo na enim kraji. Mnoge letne, zbafe prebivajo tudi v' mnogih krajih, kjer lashje vezh sveri ali pa rib naIo\e. Kadar fe hozhejo is eniga kraja v' drugiga prefelili, denojo vfe fvoje rezhi in fvojo bifbo v' velik zholn, in le prljajo j kakor delefch fe hozhejo. Simfki zhaf pa vfe te rezhi na majhine feni nadonejo , ktere morajo vzhakl prfi vlezbi. V eni faoii flahi bajtizi ftanujejo vzhali pO tri ali f h liri Cmiilije ali drushiric, in veliko peldv', kterih Indijani ali sa lov (jftgo), ali pa sa^shivosk j)o I robu jejo. Lenoba in nefkcrblji-voA Indijanov je tako velika, de raji nar vezhi ncsloshnoAi in teshave preterpe, kakor de bi nekoliko delali in ii pcrpravnifhi hifhe ali pa vezh kifk naredili. Kadar imajo indijani vojfko ali boj s' kterim fofednjim rodam, jih vezh vkopaj prebiva, in fvoje hifhe vfe v' en kraj vkup poAnvijo. Vzhafi ograde vfo fvojo vaf s'v'sem 1 jo sahitimi koli ali palifadnmi, in narede po dve ali tri take ograje okoli vafi. V frcdi vafi je nekoliko proAora, kjer velik ogenj gori, okoli kteriga fvoje vojfkine in daritvine plefe opravljajo. V Indijanfkik hif h ah je grosno malo hifh-nijra orodja. Indijani nimajo ne mis ne Aolov, temuzh po tleh fede, in na tleh jedo. Zeli dan na tleh fedeti jim ni nizh teshavno, kakor bi Evropejzam kilo, ki fo klopi in ftolov navajeni. TudS nimajo poflcljifh (ali fhpnmpelov) in poflelj, lemuzh smirej na golih tleh leshe, ali pa na plahtah in fhlorijah, in tudi v' nar nuj f hi sirili nimajo vezh kakor farno eno odo ju. Nafprotl pa mora vfo nozh velik ogenj v' hifhi goreli, in kdor fe prebudi, gre dreva per-klada t. Kerfhanfki indijani imajo fizer mise, klopi, Aolo in polleljifka v' fvojih hifhah, pa le vender vezhkrat vidi, de kteri klop sapufti, in fe na Ha vfedo, ker fo vfi Indijani od mladiga 'bolj navajeni na lleh, kakor po klopeh fcdeli. Kavno to fe vidi tudi, kadar kteri Indijan v' Evropcjfho hifho pride. Zhe fe mu Aol ponudi, fe fizer nanj vfede, pa ga fpel kmalo popufti, in gre na tla fedcl, kar fe mu prijetnifhi sdi. Pofoda Indijanov jc tudi flaba. Njih fklede fo (pofokno v' polnozhnih krajik) navadno is kresovih fkorij nerojene, klere s' tankimi ko-reninizami vl zhej vsela, in v' nekoliko dneh fo vfi do ilano-valifha njene shlahte prifhli. Tako fe vzhafi vy nar vezhi fili pergodi, de Indijani kteriga zhloveka umore in jedo, sunej velike file pa tega ne flore. Popotniki, ki is polnozhnih krajev pridejo, kjer fo vezh let med Indijani shiveli} vfi enako priznajo, de Indijani take ljudi sanizhu-jejo in ftudijo, od kterih je snano, de fo zhlovefhko mefo jedli. Miflijo namrezh, de kdor je enkrat zhlovefhko mefo okufil, bi Sampgel to fhe lloriti, in de fe ga je treba tedej kot Volka varovati. Vzkafi fhe zlo kakofhniga takiga ubijejo, kterimu samorejo fkasati, de jc kteriga zkloveka umoril in jedel. To fe je pred nekaj zhafa m na polnozhni Hrani Gorenjiga Jesera sgodilo, kakor neki u-fchen popotnik pifhe. Ta popotnik fe je nekoliko zkafa tam mudil, in je skivel per Indijanfkih ribzhih, ki fo ravno rike lovili. En dan jc mlad Indijan fam is gojsda prifkel, in fe je k' njim perdrushil. Povedal je, de fo vfi ljudje njegove hifhe ali familije v' gojsdu oflali, ker fo od lakote tako oflabeli, de nifo mogli dalje iti. Indijanam ta zhlovek ni prav dopadel, in fo sazheli mifliti, de je morebiti ti (le ljudi, od kterih je rekel, de fo v' gojsdu obnemaga-ii, umoril in pojedil. Vprafhali fo ga tedej, zhe ni zklovefhkiga mefa jedil. Tap"i je fizer, pa tako, de fo mogli le fke bolj mifliti , de je ref to lloril. Indijani fo torej fklenili fe od tega preprizkali, in fo fhli drugi dan tako de lezli po njegovim gašu, kleri fe je v' fnegu posna] , de fo do lilliga kraja prifhli, kjer je CG prenozhil, preden jc k' njim prifhel. JNajdli fo lam zhlovefhko roko in zhlovefhko glavo. To je kilo sadofti. §hli fo nasaj, fo mu te oAanke njegove jedi pokasali, in mogel je fvo-jo hudobijo okfiali. Sdaj jim je vfe povedal, in je rekel: ,,TiAi ljudje, ki fini per njih bil, fo bili moj Ari/,, moja tcla, in njih fhlirjc olrozi, od ktcrik je nar Aarifhi fant; she 10 let Aar bil. Ko je moj ftriz she dolgo zhafa sve-rino salasovai, pa ni mogel nobene shivali u-Areljili, je bil tako jesen, de je fvojo skeno profil, de bi ga ubila. Ona fizer lega ni hotla Aorili , ali njegov Aarifhi fin in je A fva pa vender fklcnila ga ubili. Storila fva to, in fva fe nekoliko zhafa od njegoviga mef.i shivila. Ker pa fpel nifva nizh vezh shivesha imela, fva fzbafama fhe vfe tri njegove otroke umorila in pojedila. Potem fva fe femkaj proti G oren jim u Jesoru podala, in fva Aaro leto, ki ni mogla s' nama iti, tam puAila. Dolgo fva bila na polu, in ko fva vfe zhlovefhko mefo, kar fva ga bila s' faboj vsela, pojedila, fva sa-zkela sopel kud.6 lakoto terpeli. Torej Ani je A fhe fvojiga lovarfka ubil, namrezh i5 let Aa-riga fanta, fini gapojedil, in taroka in glava, ki Ae jih najdili, Ae ravno od njega". Indijani fo s' ne voljo to govorjenje poflu-fhali in fo bili slo hudi na-nj. Sklenili fo ga umorili , in eden je l udi. ref liko sa njim perfhel, in mu je na naglama s' fekiro glavo ras-klal, de je prezej umeri. Rezhi, hi jih Indijani Polnozhne Amerik narejajo. Preden fo Evropejzi t' Ameriko prifhli, nifo fke snali Indijani nobene rezhi is skelesa naredili. Vfe fvoje orodje in oroshjc fo li le is terdih kainenov ali pa is sob in kofti mnogih sliival narejali. JNjih fekire fo kile podolgaili kamni, ki fo kili na enim konzu ojllro iskrufkcni, na drugim pa med dva platifha ali med dva polena pcrvesani. Brulili fo jih na lerdih brufivnih kamenih, kakorfhinih je v' Polnozhni Ameriki povfod veliko. S' takimi fekirami iizer nifo rnogli drevef fekali, vender fo pa lahko fuhe debla poderlih drevef s' njimi klali. V enih krajih delezh* proti polnozhi, kamor malokdaj Evropejzi pridejo, imajo Indijani fke sdaj lake fekire. Tudi njih noshi, ter njih pufhize in fu-lize fo bile is kameno v. Indijani fo delali mnogo hifkne pofode, loke, pufkize, fmuzhi (lo je: karpe ali fnesh-Ue zhevije), feni in fhe zlo zholne s' takimi kamnenimi noski in fekirami, klere rezhi ref nifo bile gladko in lepo narejene, pa je fke zhudno, de fo jik mogli tako narediti. Zholni nekdajnih Indijanov fo bili velike isvotljene debla drevef, in fo bili navadno po 2o ali 3o zhevljev dolgi, in po 3 zhevije fhi roki. Tcskko jc kilo tako zholne s1 kamnenimi fekirami delati. Ker velikiga drevefa s' takimi fekirami ni kilo mogozhe pofekali, fo ga fpo-dej nad koreninami tako dolgo shgali, in oglje s' fekirami odbijali, de je moglo pafti. Ognja pa Indijani takrat nifo snali drugazhi delati, kakor s' tem, de fo kof terdiga lefri po kofu mehkiga lefa tako hitro dergnili, de Ha fe oba uskgala. Ske sdaj nekteri Indijani tako ogenj delajo , in ga snajo prav hitro naredili. Kadar je bilo drevo na tleh , fo toliki kof dekla od-shgali, kolikor je mogel zholn dolg biti, in fo ga potem sopet s' ognjem in s' fekiro is-dolkli. De je mogel tak zholn prav tumpaft bili, fe lahko ve; vender pa je bil doker. Indijani fo fc vzhafi v' lakih zholnih delezh vo-sili, in fo s1 njimi po ribe hodili. Sa ribji lov fo imeli nar manjfhi zholne. Sdajni Indijani, pofehno ti tli, ki per veli-kik jeserik prekivajo, in vfe potrebno sholesno orodje imajo, delajo take zholne, de fe jim mora vfak ptnjiz sazh ud i li, kadar jih pervikrat sagleda. Ti zholni fo is velikih in terdnih bresovib fkorij ali kosh , ktere Indijani s' prav terdnimi koreninami nekakiga germa vkup fo-fhijejo, in fhive S fmolo prevlezhejo, de voda fkosi ne more. Sgorni kraj ali rok zholna je is dveh mozhnih jelovih drogov ali fhtang, h1 kterim fo hresove fkorjo terdno perfkite. Sno-trej je zkoln s' tankimi defkizami ali obodi pokrit, verh kterih je veliko fhirokih lozanjev ali ohrozhev nafhitih in pervesanih, de fe hre sovo fkorje ne prederejo, kadar zhlovek vanj ftopi. (Maji ion tak zholnizhek, ki ga jo nek1 Indijan is rodu Ozhipvejev .naredil, je sdaj v Ljubljanfhim Museumu, kjer fo tudi dve fmu-zki (ali dva fneshna zhcvlja) in nektere druge Indijanfke rezki f-hranjene.) Taki zholni fo sa Indijane prav dobri. Ko fe namrezh Indijani v' fredi Polnozhne Amerike po potokih vosijo, jim je vezhkrat treba zholne prencfli. Kadarkoli v' take kraje potoka pridejo, de fe savolj fkalovja ali drugih sa-derskikov ne morejo vezh v' zholnih peljati, morajo vfelej zholne in vfe fvoje rezhi ali per ravno tiflim potoku v' boljfhi kraj, ali pa fhe zlo v' kak drugi potok po fuhim prenefti, de fe samorejo delje peljali. Zhe to delajo, fe v' nekte-rih krajih lahko vezh ko 1000 milj delezh v' zholnih peljajo, farno de morajo vzhali po pol Ure delezh pef h iti, in vfe fvoje rezhi s' faboj nefti. Toraj fo njih zholni sa take voshnjc prav dobri, ker fo tako lahki, de dva zhloveka velik zholn, ki je 3o zhevljev dolg in 5 zhevljev fhirok, lahko nefeta. Majhen Indijanfki zhol-nizhck pa en farni zhlovek nefti samore. Dalje samorejo taki zholni vezhi teshe no-fti, kakor dekeli lefeni zholni nekdajnih Indijanov. Velik zholn is brosovih fkorij samore 4o ali 5o zcntov (s' ljudmi vred) nefti. Kadar bozhejo Indijani zholn mozhno nadeti, denejo iS ali 20 dolgih drogov ali rant na dno zhol-na, de tesha ne tifhi farno na enim kraji. Sadnjizh samorejo tudi Indijani take lahke zholne veliko lashje vositi, kakor teskke le-fene zholne. V vezhih zholnih imajo Indijani ipajhino jadreno drevo (ali majhino jamboro), in jadro, ki je i5 zhevljev dolgo in 12 zhevljev fhiroko, s' kteriga pomozhjo per dobrim vetru lahko vfak dan 5o ali 60 milj delezh pridejo,. Tudi fo li zholni bolj varni oh zhafu viharja, kakor lefeni. Deiiravno fo vikarji na velikim Miekiganfkim Jeseni, in na £kc vezhim Gorenjim Jeseni kaj slo navadniga, fe vender v' zholnu is bresovih fkorij ni treba nobene nevarnofti bati, zhe le voshnjaki dokro vositi in zholn prav obrazhati snajo, v' zhemur fo indijani grosno prebrifani. Kadar Indijani" s' fvojimi zholni bliso kraja pridejo, fe mozlmo varujejo, de a* '/bolni v' kleri kamen ne sadenejo. Zke je kreg fhalov-nat, fe nekoliko od brega vftavijo, fkozkijo v' vodo, in rezhi is zholua na fuho nofijo , bres de bi zholn prav likarna h' kraju polegnili. Zhe fo Evropejzi v' njih zholnih, kteri fe no-zkejo radi smozhili, jih tudi na ramah na fuho prenefejo. Kadar je zholn isprasnjen, ga primejo in is vode vsdignejo , ter ga prav po-zhafi in na Iakko na fuho poflavijo. Zhe s' takim zkolnam neprevidama v1 kako fkalo sadenejo, fe bresova fkorja predore, in voda sazkne v' zholn lezhi. Takrat fe morajo naglo k' kraju peljali in zholn isp rasni ti. Potem oginj savkurijo, pofhkodvani kraj zkol-na pofufhe, nafhijcjo kof kresove fkorje nanj (kakor fe na raslergano oblazhilo saplala nafhi-je), safmole fhiv, in fe dalje peljajo. Indijani imajo salorej smirej nekoliko bresovih fkorij ali kosh in nekoliko fmolo v' fvojih zholnih. Siu-indijani, in fploh Indijani lidih hrajev, kjer je vcliUo bivolov (ali divjih kodrattih volov), delajo fvoje zholne is bivol I h ih kosk. Ti zholni fe ravno tako delajo, kakor zholni is kresovih fkorij, pa fo holjfki in terdnejfhi, ker fe tako radi ne prederejo. Druga prav dobra in koriflna rezh, ki li jo Indijani Polnozhne Amerike farni narejajo, fo Jnuizhi, karpe ali fneskni zhevlji, bres kterih bi (pofehno dalje proli polnozhni Hrani, kjer Vezhkrat po 6 ali 8 zhevljev debel fneg sapade) ne mogli fvojiga skivesha ifkati, ker bi ne mogli sveri salasovaii in pobijali; nafproli pa po fmuzheh tako lakko in tako hitro hodijo, kadar je fneg 8 zkevljev del>el, kakor dc bi fko do kolen ne bil. Zhe fe fneg le nokoliko vle-Ishe , fe noge komaj po dva palza (ali po dve zoli) vderajo, in fhe zlo po rahlim fnegu, v' kteriga hi fe zhlovck bres fmuzhi do dna ali do tal vdreti mogel, fe tak, ki ima karpe ali fmuzhi, ne vdora veliko zhes tri palze. Indijani po fmuzheh prav hitro hodijo. Jeft fam iim tako vidil , ki fo po 5o milj delezh en farni dan prifhli. Vender pa mora, kdor kozhc po fmuzheh hitro hoditi, lega od mladi ga navajen bili. Kdor ni navajen, hodi tesh-ko, in fe slo utrudi. Smuzhi ali karpe fo podolgafti fvolovfkrtn kambam podobni) obrozhi, kleri fo po \ zkev-lje dolgi in po enim zkevlji fhiroki, ter v' fredi s' ferninami kitami, ali pa s' jermeni is ferninih kosh prepleteni. Zkes vfak tak obrozh fo v' fredi dve mozhne fhpangi ali dva klina nabila, ktera fe s' jermeni k' nogi pervesheta, in fizer tako, de fe peta lakko vsdiguje, in de fe lak fnesbin zhevclj le s' perfti noge premika. Take fmuzhi fo lahke, in ne nabirajo fnega Ua-fe, ker fneg fam fkos pada, kar bi fe ne moglo ugoditi, zhe hi ne bile prepletene, ampak is želih plohov. §ho druga Indijanam horiftna rezh , ktero farni narejajo, fo pafje Jeni. Te feni fo is tanke 7 zkevljev dolge in en zhevelj fhiroke delke ali dilje, ktera je fpredej kvifhko sahriv-Ijena, in v' kteri je na vfaki Hrani nekoliko kratkih rozkiz aH klinov potaknjenih, de rezhi, ki fe na feni naloske, doli ne padejo. Take oske feni fo v' li desheli prav dobre, kjer je treka smirej po gojsdih hoditi , in ni nobeniga fhirokiga pota ali gasu. K' takim fenem vpregajo Indijani navadno pefe; vzhafi jih pa tudi farni vlezhejo. Sazhu-dil lim fe, ko fim videl, kako veliko tesko lakko peli vlezkejo. Vezhkrat Ha dva odrafhe-na zhloveka na feneh, in le dva pefa pred njimi vpreshena; pa vender prav hitro tezhela. Tudi Kanadjani, ki s' koskami kupzkujejo, imajo take pafje feni. Dva mozkna in dobro isuzhena pefa peljala eniga zhloveka in nekoliko kosh vfak dan po 45 ali 5o milj delezh, in fe 6 ali 7 dni ne utrudita, de bi mogla kaj vezk zhafa po zh i vat i. Od tega lim fe fam pred malo zhafam preprizhal, ker mi je nekdo na feneh, ki Ha jih dva pefa vlekla, 180 milj delezh lift pernefil, in fe na tem potu ni vezh kakor 4 dni mudil. Njegova pefa Ha bila fhe tako malo upehana, de fe je s* njima lahko prezej drugi dan nasaj peljal. Tukaj v' Polnozhni A merilu je veliko fed-lonov (ali fevernih jelenov); in zhe dalje kdo prOfl polnozlmi Hrani £re, vezh jih najde. Vender pa Indijani nimajo tako velikiga prida ali koritla od teh shival, kakor Laplandjani. Ali tega je farno lenoba Indijanov kriva, ker jim ni nesnano, kako dobri fo fedloni sa voshnjo, feni in sa vezh drugih rezhi; in tudi vedo, de jih druge ljudftva sa vfe to rabijo ali nuzajo. V. Lov ali jaga gojsdnih shival per Indijanih Polnozhne Ameriko. I^Ler je flreljanje in pobijanje gojsdnih shival poglavitno opravilo Indijanov, in fe eni rodovi farno od tega shive, fe torej she prezej v' mla-dofli tega dela navadijo. Nckdajni Indijani fo farno s' loki in pufhizami sverino flreljali. Ker nifo imeli shelesa, fo na konz fvojih lefenih pufhiz ojflre kamene pervesovali, ali pa fo imeli lefene 8 kollovino ali kufram okovane pu-fhize, ker fe v'njih desheli per jeserih m potokih vezh kufra najde. Dva dni koda delezh od mifijonfke fare fveliga Joshcfa na otoku Go-renjiga Jesera leski v' plitvim potoku she od nekodej velik kof hufra (ali bakra), kteri je 6 zhevljev "fhirok, ravno tako dolg, in 3 zhevlje vifok. Poglavar metla Detroit je bil v' letu 1826 dva velika zholna in 4o mosh tje poflal, de bi bili ta kof kufra v' zholn djali, in v' Detroit perpeljali. Zeli dan fo fe nad njim vperali. pa ga fhe premakniti nifo mogli, in fo bili tedej perfiljeni bres kufra nasaj priti. Sdaj pa imajo Indijani she fhorej v' vfih krajih pufhke ali flinte, todc je fke smirej veliko Indijanov, kteri raji s' loki in pufhizami ftreljajo, in s' njimi velikokrat vezk sveri pobijejo, kakor drugi s' flintami , ker fo od mladi-ga navajeni loke dohro proshili, in fkorej vfelej tilio rezk sadeti, v' ktero merijo, She maj-hini olrozi^imajo majhine loke in pufkize, de fe vadijo ftreljali. Ko fo vezhi , dobo mozhncj-fhi loke, ali pa fi jih fhe zlo farni narede, in vzhafi zeli dan ptizhc ftreljajo , kterih vezhkrat tako veliko domu pernefejo, de jih imajo vfi sadoui jedi. Pred vozli leti je bil Franzoski milijonar eniga Indijana s' faboj v' Evropo perpeljal. Neki Franzoski imeniten gofpod, per klerim fta fe milijonar in Indijan nekoliko zkafa mudila, je bil prav vefel loga Indijana s' Indijanfkim lokam ^ i c I ■ I i ^ in je milijonarju rekel, do naj ga vprafha, zhe ki li upal eniga njegovih pavov, ki fo delezh od tam bili, s' fvojim lokam u-ftreljili, Indijan fe jc fmejal temu vprafhanju. Gofpod mu je ledej rekel, do naj pofkufi. Indijan je ftreljil, in je pava s' pufkizo preftre-Ijil. Gofpod je miflil , de fe mu je rnorde le nakljuzkilo, iu je rekel fhe eniga pava uftre-Ijiti. Indijan je rekel: §kkoda je take lepe plizke flreljali, pa ker snpovede, moram ubogati. Potem je dreljil, in jc fhe drugiga pava n dreljil. Gofpod fe je fitno zbudil, in je rekel fke eniga pava ullreljili, kteriga je Indijan ravno tako, kakor perva dva, pre dreljil. Sdaj gofpod ni puftil vezh flreljali, ker je vidil, kako gotovo Indijan sadeva. Indijani fo navadno leni; I zhek, volk, ferna, jelen, mali in velki Aincri-kanfki Idf ali debeli jelen, feverni jelen ali fedlon, divji bivol, divji vol ali tur, in fhe veliko majhinih shival, ktere Indijani bolj love kakor ftreljajo. Biber je pofehno savolj fvoje drage koške imeniten. V gojsdih, ki fo proti polnozhni tirani, bihri nar raji prebivajo; v' frednjih de-shelah jih je she manj, pa jih vender tudi tukaj Indijani vfa ko leto veliko nailreljajo ; proli poldanfki Hrani in proti jutru pa she fkoraj nobeniga bibra ni. Biber grosno hitro posna, zhe fe mu kteri zklovek bliska, in salo ga je teshko vjeti ali uftreljiti. Biber fi namrezh per kraji kaki-ga potoka ali jesera lepo in terdno hifhizo naredi , v' kteri ftanuje. Kakor hitro tedej sa-zhuti, de fe kdo njegovi hifhi hlisha, fkozhi v' vodo, in pod vodo ali na drugo Hran vode, ali pa kam delezh prozh plava, in fe f krije , tako dolgo, de nevarnolt mine. Preden v' vodo sbeshi , vfelej mozhno sahrizhi, de tudi vil njegovi fofedje nevarnoll fposnajo in sbeshe. Torej Indijani bibre raji love, kakor flreljajo. Sdajni indijani imajo fkoraj fploh she-lesne patlf, v' ktere vabilo denejo, in jih s? mozhnim sbganim vinam ali s' kako difbezbo vodo pokrope, de jih bibri she od delezh oh-dukajo. Kadar vode, per kterih bihri prebivajo, premersnejo , fi per kraji vode luknjo pod led narode, fkos ktero ob zhafu novarnofti v' vodo sbeshe. Indijani torej tudi nekoliko od ti-ftiga kraja, kjer bihri fvoje hifhe imajo, ene luknje fkos led narede. Polem gredo prozh, in zhakajo, de bibri sopet v' fvoje bifbo nasaj pridejo. Sdaj Indijani k' kihrovini hifham gredo , bihri po navadi pod led sbeshe, in Indijani fe s' koli k' vfim luknjam na led vflopijo. Ker bibri ne morejo prav dolgo zhafa pod vodo shiveti, ii poifhejo lukinj, de fe oddahnejo. Kadar pa kteri glavo is vode perkaske , ga prezej Indijan, ki je sraven luknje, s' holani ubije, in is vode potegne. Tudi vidre imajo lepe koške , klere fe drago prodajajo, in salo jih Indijani slo salasova-jo in pobijajo. Te shivali fe ne dajo krmilo umorili. Indijani pravijo, de nar mozknejlki zhlovek ne more vidre s' farnimi rokami sada-vili. Neki Evropejz je to ppfkufil, je prijel skivo vidro sa vrat, in jo je zelo uro s' vfo mozhjo davil, pa ref ni kotla poginili, in fe je preprizbal, de bres oroshja ni mogozhc vidre umoriti. Amerikanfki j6sh je tako velik, kakor fred-nji pef, farno nogo ima kraj f hi. Njegove hodila ali iglize fo po 3 ali 4 palze dolge in ^ bele. Indijani veliko teh jeshov polove, in fi/.er bres pafli, ker te shivali nimajo navade pred fovrashniki beshati, temuzh fe le vkup sgrudi-jo, kakor Evropejfki jeshovi. Vzhafi Ameri- , kanfki jesk po 3 ali 4 tedne smirej na enim kraji oflane , in ne gre pred drugam, kakor kadar she vfo travo in vfe germovje okoli febe poje. Tudi vzhafi na fpodnjo vejo kakiga drevefa slese, in tako dolgo vejo gloda, de jo pregrise, in s' vejo vred na tla pade. To fo Indijani vezhkrat farni vidili. Neurnnoft in po-zhafnoft teh jeshov je per Indijanih v' pregovor pri f hI a. Mefo Amcrikanfkih jeshov je fizer dobro; vender pa pravijo Indijani, de tifti, kteri veliko tega mefa jedo, nekako tesho in neugib-zhinoft v' fvojih udih obzhutijo, in fo fkoraj fniirej safpani. Jesheve hodila ali iglize pa Indijani mnogo farbajo, in jih potem v' osalfh-bo fvojih zhevljev in drugih rezhi imajo. Pef per Amerikanfkim jeski nizh ne opravi, ker de fe le enkrat nad njegovimi iglizami shode, potem vezh bliso njega ne gre. Divji mazhki fo grosno debeli. Indijani jih radi ftreljajo, ker njih mefo pofehno radi jedo. Tudi Evropejzam fe to mefo ne gnjuli, in pravijo, de je ref prav dobro. Indijani fo slo vefeli, kadar morejo kteriga volka uftreljiti, sato ker volkovi veliko drugih shival pomore in Indijanam fhkodo delajo. Pa Indijani tudi radi volzhje mefo jedo, in fizer ne farno ob zhafu lakote, temuzh vfelej, kadar ga imajo. V gojsdih Polnozhne Amerike je tako veliko fern, de v' nekterih krajcih Indijani farno od njih shive, in jih vzhafi po 6 ali 8 en farni dan uftrelje. Proti polnozhni in vezberni ftrani imajo Indijani navado fhe gorko kri piti, ki is rane uftreljene ferne tezhe. Indijani tudi ponozhi ferne Hreljajo, in jih vzhafi fhe vezh kakor podnevi uftielje. Zhe bolj temna nozh jc, rajfhi imajo. To pa tako delajo: Perpravijo ii bakle, ktere fvetlo in poznati gore; potem grefta dva Indijana v' majhen zkolnizk , poftavila ali perveshela gorezhe hakle fpredej v' zholnizhi, in naredila sa baklami pregrajo is vej, sa ktero fe eden a? llinto fkri-je; drugi sadej v' zholnizhi fedi, in ga prav tiko in pozhafi vosi. §erne imajo nektere kraje per bregovih potokov ali pa per jeserih, kjer fe ponozki savolj Jepe trave rade pafejo, in kamor tudi pit hodijo. Indijana zhakata v'zholnu nekoliko od kraja na vodi, in kadar sagle-data ferno priti, fe prav tiko proti nji peljala. Serni fe luzkize prav lepe sde, in ker nobeniga zhloveka ne vidi, poftoji, in jih tako dolgo gleda, de Indijana s' zkolnam bliso k' nji prideta, in jo uftreljita. Jelenov (te forte kakor fo na Krajnfkim) ni veliko v'Polnozhni Ameriki. Dalje proti pol-nozkni flrani ni zlo nobeniga. Samo v' Micki-ganfkik deshelab fe fhe kteri najile. Veliko vezh je pa 16fov ali debelih jelenov, (kleri fo bolj shivotni in mozhncjfhi, kakor navadni jeleni, in imajo fhiroke, plofbnate, ter lopatam podobne roge). Pofehno v' gojsdih proti vezherni Hrani fe jih zele zhede najdejo. Kadar je debeli jelen ranjen, je slo nevarrt, hi marfikleri Indijan je bil she od takiga jelena umorjen. Dekeli jelen fizer prav hitro te-*he, pa fe kmalo upeha, salo ga Indijani lahko vzhafi . dolezhejo. Kadar namrezh jelen Indijane sagleda , sbeshi; tako hitro, de jih vezh- krat po dve milji sadej pulti. Ali Indijani pa kmalo po fledu sa njim pertezhejo, in ga sopet fpode. Sdaj she jelen ni vezh tako hiter, in zhes nekoliko zhafa fe tako popolnama utrudi, de ga Indijani doidejo in Ulire 1 je ali pa pobijejo. Bolj lahko, kakor debeli jelen, pa fedlon ali feverni jelen fvojim lovzam uide, ker fe ne upeha tako hitro. §edlon le r polnozbnih krajik prebiva, in na poldanfki Hrani Gorenji-ga Jcsera ga she ni najdili; ali zhe dalje pa kdo proti polnozhni Hrani gre, vczbi zhede fedlonov najde. V eni farni zhedi je vzhafi vezh ko 1000 fedlonov. V polnozbnih krajih shive Indijani vezkidel od mefa fedlonov, in imajo oblazbila is fcdlonovik kosh. Sedloni imajo navado, de fe jefen v' tifte gojsde, ki fo nekoliko bolj proli poldanfki Hrani, prefelijo, fpomlad pa sopet v' poprejfhnje kraje nasaj pridejo. Per takim prefeljevanji fo vfelej v' pofehno velikih zhcdah vkupej, in imajo ske navadne pota, po kterih hodijo. Indijani fe ledej na takih polih sherejo, tam fedlonov zhakajo, in jih, kadar pridejo, vzhafi grosno veliko pobijejo. Kadar Indijani pofehno dober pot najdejo, po kterim imajo navado velike zhede fedlonov hoditi, narede na enim kraji okoli pota veliko ograjo is kolov in debelih vej, tako de pot fkos fredo ograje gre. Take ograje fo vezhkrat prav velike in fkiroke. Na tiHim kraji, kjer pot v' ograjo dershi, je velika vorsel narejena. Na obeh ftraneh pota fhe tudi Indijani nekoliko vej v' semljo safade, klere od vorseli dalje smirej kolj naresen dershe. V ograji pa vezh sank is terdnih vervi (ali vezh ftav) narede. Potem ii majhine hifhize bliso ograje poflavijo, in zhakajo. Kadar sagledajo fedlone priti, gredo od sadej in od obeh Hrani proti njim, in fedloni hitro proti ograji in v' ograjo sbeshe , ker miflijo, de je navadna gojsdna gofhava. Indijani pa hitro sa njimi tezhejo in vorsel aadelajo. Tako fo fedloni v' ograjo saperti, kteri fe , ker jih Indijani femtertje preganjajo, ali v' ilave vjamejo, ali pa fo s' pufhizami po-flreljeni. Taka ograja je polem fhe sa druge zbafe dobra. Med viimi gojsdnimi sbivalmi Polnozhne Amerike je velki Jof ali velki Amerikanfki debeli jelen nar vezhi, ker fhe nobeniga konja tako velikiga ni, kakor je ta jelen. Samo njegovi rogje vezh ko pol zenta vagajo. Pa je tudi grosno hiter in teshko uftreljiti. Zhe le nar manjfhi veter od lilliga kraja, kjer fo lovzi ali jagri, proti njemu pika, jih she obvdba in sbeshi. Torej ga moraja Indijani vfelej proti vetru salasovati. Nar vezh lofov poftrelje Indijani per potokih, kamor te shivali vfak dan pit hodijo. Kadar Indijan ispasi, v' kteri kraj nar raji pridejo, fe tam f krije, in zhe kteri pride, ga uflrelji. Vezhkrat pa lof Indijana she od delezh obvoha in sbeshi. V vezhernih in polnozbnih krajih Indijan-fko semljo je tudi veliko divjih bivolov ali ko-draflih volov. Tam fe dobe tako velike planjave, de jih ozbi ne pregledajo. Na takih planjavah je vzhafi po 10,000 bivolov vkupaj, ki fe tam pafejo. Kleri Indijani ledej okrog takih planjav prebivajo, fc nar bolj od bivolov shive, ktere ftreljajo in pobijajo. Ker bivoli ne tezhe-jo tako hitro kakor konji, jih Indijani nar vezhkrat na konjih love in ftreljajo. Bivoli gredo vezhkrat v1 neisrezbeno velikih zhedah od ene planjave na drugo, kjer je fhe boljfhi pafha, in kamor koli gredo, jih smirej Indijani fpremljajo, ki fe od njih mefa shive. Kadar te shivali na fvojim potu do kakiga potoka pridejo, vfa zheda na enkrat zkes-nj plava, in dalje gre. Simfki zhaf fo bolj v' gojsdih, kjer ni tako velike burje, kakor na planjavah, in kjer tudi vezh pafhe imajo. Ka-dar fe posimi kam felijo, in do kakiga pre-mersnjeniga potoka pridejo, hozhe tudi vfa zheda na enkrat zhes led iti. Ali vezhkrat fe sgodi, de fe led od prevelike teshe vdere, in de fkoraj vfa zheda vtoni. Ker bivoli v' zhedah tako goftd vkup hodijo, kakor ovze , fe vezhkrat sgodi, de sadu ji fprednje s' vfo mozhjo naprej rinejo, in de fe fprednji ne morejo vllavilf, kadar bi fe hotli. To Indijanam pomaga, de jih lashje vezh pobijejo. Zhe je namrezh bivolfka zheda bliso kakiga prekuza ali kake flerme fkale, zhes ktero lahko kdo v' globozhino pade , fe ohle-zhe eden ismed Indijanov v' bivolfko kosho s' rognii, in fe fplasi pred zkedo proti tiftimu krajo , kjer je prekuz. Drugi Indijani od sadej in od IVrani pr"oti zhedi pridejo. - Kadar bivoli Indijane sagledajo, fe uftrafhijo, in fe perprav-Ijajo, de bi sbeshali. Takrat ftezhe tifti-Indijan, ki je v' bivolfki koški, proti prekuzu , in ker Indijani sa zkedo mozhno vpiti sazhnejo, ftezhe vfa zheda sa njim. Ko preohlezhcni Indijan do prekuza pride, fe hitro v' fhpranjn kake fkale fkrije, ktere fi je she pred poifkal. Bivoli perlezkejo sa njim, in kteri fo fpredej, fe fizer prekuza uftrafhijo, in fe hozhejo nasaj pomakniti. AJi vfa druga zheda jih s' tako filo naprej pahne, de zhes fkalo v' globozhino padejo , in fe ubijejo. Tako fe vzhafi vezh ko poloviza zhede pobije. Gotovo ni pametno, de Indijani to delajo, ker samorejo Je malo od lega mefa pojefti, drugo pa k' nizh pride. Vezherni Indijani fo vezhidel na konjik, kadar gredo bivole pobijat. Vsarnejo s' faboj loke in pufhize. Zhe v' gojsdu zhedo bivolov najdejo, jo pozhafi pred faboj shenejo, lako dolgo de na kako planjavo pridejo. Potem sdir-jajo v' fredo zhede, jo raspode, in fi nar, de belifhi bivole isberejo, de jih poftrelje. Tako preganjajo zhedo, dokler viih pufhiz ne poftre--Ije. Nekleri ftreljizi s' tako mozbjo flrcljajo, de pufhize bivole fkos in fkos prederajo. Kadar Indijani bivolfkih zhed ifkejo, fe Vezhkrat na semljo vleshejo in poflufhajo; in zhe je kaka velika zheda v' liftim kraji, jo ske i5 ali 20 milj delezh saflifhijo. Neki Anglijan, ki je 3o let per Indijanih shivel, pifbe, de je nekdej s* Indijani bivole lovit in pobijat fhel, in de fo. ponozhi bivolfko zhedo she 18 milj delezh flifhali. Drugi dan fo jesdili naravnoft proti tiftimu kraju, od kodar fo bobnenje flifhali, in fo prifhli na neisrezheno fhiroko planjavo, ktere pogled je bil, kakor pogled morja. Ko fo bili fhe 10 milj delezh od zhede, fo jo she sagledali, pa fe jim ni drugazhi vidilo, kakor ko bi bilo zherno germovje pred njimi. Predersni Indijani, defiravno jih je malo bilo, fo naravnofl: proti zhedi sdirjali, in fo s' fvojimi naglimi konji kmalo do nje prifhli. Ubili fo veliko bivolov, >pa prav po nepotrebnim, ker fo fkoraj vfe tam puftiti mogli, in fo le nektere bivolfke krave s' faboj vseli, kterih mefo raji imajo, kakor od bikov. Lahko fe rezhe , de Indijani vfaj dvakrat toliko bivolov pobijejo, kakor kar jih jim je sa sbivesh treba. Sraven bivolov fe v' gojsdih Polnozhne Amerike tudi turi ali divji voli najdejo, pa jih vender ni veliko. Kadar kaki Indijan tura ob-fledi, vsame vfelej vezh tovarfhev s' faboj, de ga gredo ftreijat, ker en farni zhlovek bi ne mogel te hude in mozhne shivali uftreljiti. Neki Indijan is Kriviga Drevefa, kteri je 16 let per Indijanih polnozbnih krajev prebival, mi je pravil, de fo bili Indijani, per kterih je shivel, tako velikiga tura ali divjiga vola uflreljili, de je bila njegova kosha 12 zhevljev dolga in 8 zhevljev fhiroka. vi. Ribji lov per Indijanih Polnozhne Amerike. Sraven pobijanja gojsdnih shival je per Indijanih Polnozhne Amerike ribji lov pofehno imenitno opravilo, od kteriga fvoj sbivesh dobivajo. V Polnozhni Ameriki je vezh velikih jeser iii potokov, ki fo polni velikih in dobrih rib. Indijani, ki per jeserih prebivajo, fe fkoraj farno od rib shive. Per ribjim lovu imajo Indijani fhtraklc ali majhine fulize, ternike in mreske. Nekdej fo ii Indijani, ki fke nifo shelesa posnali, fvoje fhtraklc in ternike is ribjih ali pa drugih kofti delali, in fvoje mreske fo is lipoviga lizkja na-rejali, ki fo ga vkup isfukali, kakor je v' polnozbnih in vezhernih krajih fhe sdaj navadno. Sdaj pa vender she vezkidel shelesne fhlrakle in ternike imajo, in ii mreshe is kupljene ko-nopnine delajo. Indijani, ki per jeserih llanujejo, fe shive poleti in posimi od rib. Posimi, kadar fo je-sera premersnjene , narede luknje po ledu, fe •raven vleskejo, dershe fhtrakle ali oftr v' rokah, in rike, ki pod luknjo memo plavajo, bodejo ali natikajo. V jeserih Polnozhne Amerike je toliko rib, de vsak Indijan po 12 ali i5 velikih rib fleberni dan per laki luknji lakko vjame. Vzhafi jih pa fhe zlo 3o , ali 5o, ali 100 en farni dan dobi, in eden mojih Indijanov pravi, de jih je bil en dan 3oo v jel. Te ribe fo f kukam podobne , in fo prav velike. Nar manjfhi vagajo po 10 ali 12 liber, nektere pa po 20 ali 00 liber. De te fhuke raji k' luknji, ki je fkos led narejena, pridejo, ii Indijani majkine lefene rihize narede, po 6 ali 8 palzov dolge, v' ktere nekaj fvinza denejo, sato de fe v' vodo potope. Potem jih na terdno verv perveahejo in v* vodo fpufle. Kadar fhuka te lefene ribi- ae sagicdn , mifli de fo ref ribe , in pride k' luknji de bi jih poskerla. Ali Indijan jo hitro s' fhtraklo prehode in is vode potegne. Indijani tudi pod ledam mreshe naflavlja-jo, v' ktere vezhkrat veliko rib vjamcjo. Te mreshe fo po 36o zhevljev dolge in po 5 zhevljev fhiroke. Jeft nitim mogel rasumeti, kako je mogozhe pod ledam mresho naftaviti, dokler ni lim farn videl. Nar pervizh namrezh led. prebijejo , in prezej fhiroko luknjo fkos narede. Ravno tako luknjo narede tudi 36'o zhevljev delezh od le, ki fo jo na pervo naredili. V fredi med tema dvema luknjama pa fhe v1 vezh krajih led prebijejo, in narede vezh maj-hinih lukinj, ktere fo po 12 zhevljev, naresen. Vfe to ftore sato," de samorejo dolgo verv s? dolgimi drogi od perve do sadnje luknje pod ledam potegniti. S' to vervjo potem tudi mresho pod led potegnejo, klera torej tudi od pei*ve do sadnje luknje 36o zhevljev delezh leske. Ker pa ribe navadno nifo per verhu vode, raspnejo mresho 10 ali iS zhevljev globoko pod ledam. Savo!jo lega perveshejo na eni Hrani mreshe nekoliko kamenov , de mresho pod vodo vlezhejo; na drugi Hrani mreshe perveshejo pa nekoliko kofov lefa , de I o Hran kvifhko vlezhejo, in de fe mre.sha raspne. Dva konza mreshe Ha per pervi in sadnji luknji na ledu pervesana. Sanke in luknje mreshe fo ravno tako velike, de frednja rika fvojo glavo do ufkef (ali do zkeljufi) lahko va-njo potakne, in fe v' nji saplelc. Te mreshe navadno svezher v' vodo devajo, in sjutrej is vode jemljejo, ter po 10, 20 ali 5o rib v' vfaki mresbi najdejo. Indijani, ki v' vezhernih krajik Polnozhne Amerike prebivajo, posnajo nekake koreninize, ktere flolzkejo in v' vodi rasmozkijo, potem pa lifto vodo v' kak potok, ali v' kako jescro islijejo, kjer je veliko rik. V kratkim zkafu f© ribe od tega tako omotene, de po verhu vode plavajo , kakor ko bi mertve bile. Indijani jik polom s' rokami pokerajo in v' zholne mezhejo. Kar fhe ornolenih v' vodi ollane, fe kmalo fpet oshive, in fo ■sdrave, kakor popred. Nekteri Indijani, ki per Tihim Morji prebivajo, love morfke fome s' velikimi fktrakla-ttii ali oftmi, ktere fo na dolgih vcrveh perve-sane. Na drugim konzu ter v' fredi in na vezh krajih teh vervi perveshejo po 20 ali 3o mehov, kteri fo is kosh morfkih pefov narejeni in terdo napihnjeni. Ti mehovi branijo ribi , de ne more hitro uiti, ali pa prevezh glokoko V' vodo iti, kadar je s' takimi fktraklami iiabodena. :Nekteri Indijan i pokaskejo veliko fcrzhnoft per lovu liflih morfkik rik, ki fe morfke mazh-ke imenujejo. Te ribe fo velike, ter hude in ljudem nevarne. Poletni, zhaf prebivajo per kraji morja med fkalovjem, kjer zhakajo in prosile, de hi kako shival, ki po morji perplava, ali pa kako drugo mahjfhi ribo posherle. Kadar kteri Indijan tako ribo ispasi , vsame kof rudezhiga fukna, plava pod vodo do tifliga kraja, kjer je riba, in rudezhe fukno proti nji dershi. Riba sine,, de bi fukno poshcrla , ker miiJi, de je kaj dobriga sa jefti. Ali Indijan ji pa hitro fvojo roko, v' kleri kratek klin der- sh.i, v* gobez potakne, de ne more zhcljuft vkup ftifniti, jo prime in jo na fuho vlezhe. V enih krajih imajo Indijani okrogle mre« shize ali verfhe, ki fo fkos fredo pet zhevljev fbiroke in 3 zhevlje globoke. Take mreske fo na fkirokih vilah pervesane, ki jik Indijani v' rokah dershe, in s' njimi ribe sajemajo. V dveh urah vjame vzhafi Indijan s' verfho vezh ko (to rib, po 5 ali b* liber teshkih. VII. Shenitve Indijanov Polnozhne Amerike in isreja njih otrok. «Shege per sbenitvah Indijanov nifo per vfih rodovih popolnama enake. Nar navadnifhi jej de fe ftarfhi shenina in nevefte med faboj pogovore, in sakon ali pogodbo sakona f klonejo, naj shenin in nevefta pervolita ali ne. Kteri fo bolj pametni, fe pa vender tudi s' fvojimi otrozi pofvetovajo. Kadar sheninova mati fvojiga fina osheniti fklene, gre k' materi tifte deklize, ktero finu v* nevefto isvoli, vsame majhen dar s' faboj, in fizer navadno kof ferniniga ali medvedoviga mefa, ga da deklizhevi materi, in prav gotovo saterdi, de je njeni fin ferno ali pa medveda uftreijik Deklizheva mati, prezej ve, kaj bo-zhe to rezhi, in »be ji je fant vfhezh, fkuba jtd is perdelkov fvojiga polja, (ker per Indijanih le shenfke polje obdelujejo), jo nefe materi nnmenjeniga shenina, in ji prijasno rezhe, de je to njena hzhi na polji perdelala. Perva mati tedej da na snanje, de sna njeni lin dobro sverino pobijati, druga pa, de njena hzhi rada polje obdeluje. Tabo je vfa shenitvina pogodba fklenjena, ker zke bi deklizheva mati ne botla fvoje hzhe-ri s' tem fantam omoshiti, bi fizer dar vsela, pa bi ne napravila jedi. Zhe mladenzheva mati vezh ne shivi, ga gre pa ozhe, ali kdo drugi is njegove rodovine skcnit. Navadno li potem fhe eden drugimu majhine dari dajo, in s' tem je poroka in vfa shcnilcv opravljena, ker prezej aH shenin v' hifho nevefte ftanovat gre, ali pa ona k' njemu pride. Per nekterih rodovih fi nefme nikdar mla-denzb fam deklize v* sakon isvoliti, temuzh fe mora popolnama volji fvojih in deklizhevih ftarfhev ali drugih ljudi is fvojiga in njeni-ga rodu podvrezhi. Per enih rodovih fe pa Vender vzhafi sgodi, de li mladenzh fam nevefte poifhe. Kadar fe kdo fam shenit gre, ne ftori drusiga, kakor de tifti deklizi, ki li jo isvoli , naravnoft pove, de bi jo rad v' sakon vsel. Zhe dekliza pervoli, in zhe fe ftarfhi ne vftavljajo , gre prezej s' njim na njegov dom, in je njegova shena. Zhe ne pervoli, jo pa tudi mladenzh dolgo ne proli, ampak fi gre druge poifkat. Per nekterih drugih rodovih je navada, de mladcnzh v' hifho tifte deklize gre, ktero A v' sakon isvoli, in fe molzbe k' nji na semljo vfede. Ona prezej ve, kaj to pomeni. Zhe ga tedej hozhe vseti, oftane per njem, in mladenzh ve, de je pcrvolila; s1 tem je skenitev fkienjena. Zhe ga pa nozhe vseli, vllane po-zhafi, in fe molzhe na drugi kraj vfede, ali pa fhe zlo is hifhe gre. Mladenzh sdaj ve, per zhem je, in gre druge poifkat, de fe sopet k' nji vfede. Vil Indijani imajo navado, de fi med faboj nektere dari dajo, kadar fo shenitev fklenili. Zhe fe potlej skenin in nevella lozkila, fe morajo pa sopet vfe v' dar pernefene rezhi uasaj dati. Per nekterih rodovih morata shenin in nevella pervoljenje rodfkiga oblaftnika imeti, zhe fo bozhela vseli. Per rodovih polnozhnih krajev je navadno, d6 vfelej shenin v' hifho nevelte ftanovat gre, in s' njenimi ftarifhi ter s' njeno rodovino vku-paj sbivi, kteri ga pa vender tako dolgo sa ptujza imajo , dokler ni otrok. Kadar jima jd pervi otrok rojen, fhe Je shenina med fvojo drushino ali familijo vsarnejo. Sakoni per Indijanih nifo nizh drnsiga, kakor de moshki in shenfka tako dolgo vku-paj sbivita, dokler fe jima poljubi. Zhe pa eden nozhe vezh per drugim biti, ga sapufti in sopet per fvojih ftarifhih sbivi , ali pa s1 kterim drugim v' sakon ftopi. To je nji in njemu perpufheno. Per nekterih rodovih je lizer navadno rezhi, de to ni lepo, zhe mosh sheno ali pa shena mosha bres praviga ur-shoha sapufti. Pa filiti jih vender nihzhe ne more, de hi vkup oftala, ker fo ne savesbe per shenitvi ne shenin ne nevefta, vef zhaf fvojiga shivljenja v' sakonu hiti. Neki Anglijan , ki je vezh zhafa per Indijanih shive], jim je nekdej njih velike proftofti ozhital, ki ii jih per sakonih perpufle. Na to ozhitanje je eden ismed njih odgovoril: ,,Per vaf Evropejzih je navada, de mladenzh zelo leto ali pa fhe vezh let popred deklizo fnubi, ktero mifli vseti, in ko jo vsame, fe vezhkrat najde, de ni dobra, ker fe smirej prepira, in mosha od jutra do vezhera jesi. Pa jo morale v' hifhi imeti, ker fo vaf hi sakoni nerasvesijivi. Mi indijani fmo pa bolj pamelni. Zhe Indijanfki mladenzh deklizo sagleda, ki mu dopa-de, jo gre vprafhat, ali pa druge pofhlje, de jo vprafhajo , ali hozhe njegova shena biti, ali ne. Zhe pravi, de hozhe, jo vseme; zhe pravi, de ne, ii pa druge poifhe. Vfaka Indijan-fka skena fi pa persadeva dobra biti, ker she Ve, de zhe bo hudobna, jo bo mosh kmalo od febe fpodil." Tako je govoril divjak, ki ni ne boshjih ne zhlovefhkik sapoved posnal. Ne sgodi fe prav velikokrat, de bi klera shena mosha popuftila , vezhkrat pa, de mosh sheno popufti, ker shene fe bres mosh teshko shive, pofehno per tiftih rodovih, ki fvoj shi-Vesh vezhidel od pobijanja gojsdnih shival ali pa od ribjiga lova dobivajo. Zhe fo she olrozi, fe tudi bolj po redko sgodi, de fe mosh in shena lozhita. Zhe fe pa Vender to sgodi, ohrani ozhe toliko otrok per febi, kolikor jih hozhe imeti, in druge materi pulti. Vzhafi pa ona no fme nobeniga otroka s1 faboj vseti, ampak mora farna od mosha iti. Sraven te nefpametne proftofti, de fe mosh in shena lahko vfelej lozkita, ltadar fe hozhe-ta , je per Indijanih tudi moshem perpufheno vezh shen imeli. Vender pa ni veliko takih mosh, de hi vezh shen imeli, ker jim je lesh-ko jih s' shiveshem in s' obleko prefkerbcli. Is tega, kar je bilo sdaj povedano, fe vidi, de tifte prijasnofti, ki jih vezhkrat Evropejfki mladenzhi in Evropejfke deklize pred sakonam med faboj imajo , per Indijanih nifo navadne. En farni takofhen sgled je od Indijanov snan, kteriga (ravno salo, ko je fam,) hozhem sdaj povedati. Pred veliko leti je skivel Indijanfki poglavar per Gorenjim Jeseru, po imenu Vavanofh, kteri je bil savolj fvoje mozhi i ji lerdnofti per bojevanji in per pobijanji sverine slo imeniten. Vfa njegova rodovina je bila v' veliki zkafti per Indijanih. On fam je bil velik in lepe poftave. Nikzhe mu ni bil v' ferzhnofti enak. Vi! fo fe njegoviga loka bali, in nobeden drugi ga ni mogel napeti, kakor on fam. Tudi je bil umen, prebrifan in previdin. Ta Indijan je imel eno farno hzher, klora je bila savolj fvoje lepote in drugih laftnoft fkoraj ravno tako imenitna , kakor njeni ozhc-Bila je 18 let ftara, in veliko mladenzhev fe je prifklo k' nji skenit', pa njeni ozke ji ni puftil nobeniga vseti, ker fo fe mu premalo imenitni sdeli. Potem jc fke eden k' ozhelu prifhel, in ga jc profil, de bi mu fvojo hzhcf v' sakon dal. Ta mladenzh fe je fizer tudi bal> de no ho nizh opravil; ker pa je vedil, dc g? hzhi rada ima, je upal, de bo ske ona ozkota pregovorila. Ozhe te deklize je pa mladenzh u rekel: „Poflufhaj mladenzh, kar li bom povedal. Ti bi rad mojo bzber vsel. Ona je moje vefelje in moja tolasbba na semlji. Veliko mladenzhev je she s' ravno to profbnjo \C meni prifblo. Nchleri lb imeli vezh urshohov, fe per nji shenili, kakor li; pa nobeden je ni dobil. Mladenzh! ali li premiflil, de ko bi //mojo bzber vsel, bi bil jeji tvoj taA? Ali fi preminil moje dela, ktere fo me k' li vife-kofti povsdignile, v7 kleri me sdaj vidifh? Ali vefh, de fe me vii fovrashniki nafhiga rodu boje ? Kteri poglavar fofednjib rodov fi ne fhtejc k' veliki zhaili moj prijatel hiti? Kteri Indijan je tako mozhan, de bi mogel moj lok napeli? Kteri vojfhak fi ne sheli take zkaili, kakor) hno jed imam? Kaj pa fi ti, o mladenzh, pofebni-ga floril, de bi bil vreden moj set biti? Ali Ii kteriga fovrashnika nafhiga rodu premagal ? Ali ii kdej kako snamnje premage domu pernefel? Ali Ii kterikral junafhko AanovilnoA per mart-rah, ob zhafu lakote, ali v' drugih teshavah fkasal ? Ali je tvoje ime v' ptujih vafeh snano? Pojdi tedej, flori kaj junafhkiga ali kako imenitno delo, in polem fe pridi k' moji hzberi shen i t." Mladenzh je sdaj vedi!, kaj mora iloriti, zke hozhe Vavanofhevo hzhcr dobili- Sklenil je tedej, i fovraskniki boj sazheli, in ii ime terdniga vojfhaka perdobili, ali pa shivljenjc sgubili. Sbral je fvoje mlade perjatle in to-varfbe, jim je povedal, kaj mifli Aorili, in jim je s' tako gorezknolljo govoril, de fo vfi fklep Aorili, s' njim nad favrasbnike ili, in fi tudi zhaft in imenilnoft perdobili. V7 defetih dneh li jc nabral veliko trumo vojfhakov, kterih vojvoda je on bil. Prefkcrbeli fo fe s' oroshjem in s' potrebnim shiveshem , fo ii obrase pomalali, de fo bili bolj flrafhni vi-diti, in fo fhli na tifti kraj, kjer fo hotli fvoje bojevavfke plefe opravili. Na tem kraji je bila lepa selena trata; pred njo je bil breg Gore-njiga Jesera, s5 belim pefkam pokrit; sa njo pa je bil goft braftov in fmerekov log ali gojsd. Na fredi trate je ftala neisrezheno debela in vifoka fmereka, okrog ktere fo Indijani navadno fvoje bojevavfke ali vojfkine plefe opravljali. IV ti fmereki je tudi ta mladi Indijanfki vojvoda fvoje vojfhake plefat peljal. Neki Indijanfki ftarzhek je per plefu bobnal. Po plefu, kleri je dva dni terpel, fo fhli proti desheli nekiga fofednjiga fovrashniga rodu. Mladi vojvoda fe je per Vavanofhevi hzheri poflovil, in obljubila fta ii nafprotno svetlobo. Kmalo fo v' deshelo fovrashnikov prifhli, fo tam nekoliko Indijanov frezhali, in fo fe jih lotili. Hud boj je bil. Mladenfhki vojvoda je fkasal veliko junafhko ferzhnoft, in she fo fe sazheli fovrashniki nasaj pomikati —, kar je kil ta mladenzh na enkrat od ojftre pufhize nekiga fovrasknika sadet, in je mertev na semljo padel. Njegovi lovarfhi fo fe savolj fmerli fvojiga vojvoda grosno rasjesili, fo fhe s' vezhi lilo v' fovrashnike planili, in fo jih popolnama premagali. Ko je Vavanofheva hzhi fmert lega .saliga mladcnzha svedila, je oftermela ih ni kar bii-fedize pregovorila, ker Indijani nimajo navade savolj lilo vfe. bar le je per nji vidilo. Malo in po redko ,jo polno jedla, in ni fkoraj nizh govorila, . INjeni ozke jo je vozhhral savoljo lega Iv ari I, in (i jo |} natorna , in ni po pameli, ker pulte otrokam vfe flori (i. kar farni hočejo. Olrnzi 'ledej kmalo oblalt.zhr* Itarfho dobo, iu v' vezh hifhah le vidi, de otrozi sapovedujejo/, llarfiii pa ubogajo. Otroke lepiti je v' malo klcrih krajik navadno, ker fe Indijanam gerdd sdf, olroke pretepati. Vezh krat fim vidil , de je ktera Jndijanfka shena fvojimu otroku |)ofodo mersle vode na glavo vlila, in km svedil, de s1, leni fvoje .o.lroke fklrafujejo , in do fo otrozi vzkafi tega bolj hoje, kakor ko bi bili lepenk Vikali indijani fvoje otroke tudi s' lom fklrafujejo, ker jim nizh jeAi ne dajo.. , To ne delajo farno salo, de otroke pokore, lemuzh tudi , de jih navadijo lakoto Aanovilno preter-peti, ker jim je posneje vezhkrat treba Itradali. - '7 Jndijani fi nizh no pcrsadcvajo, do hi Tvojo otroho v7 kakofkni rezhi poduzhili, lemuzh o-trozi fo morajo vfake rezhi le s' lom nauzkili, ker gledajo druge delali. Kadar Indijani od fvojih del per loru in pobijanji shival, ali pa od fvojih bojev s' fovrashniki govore, poflufka-jo otrozi njih govorjenje, in fe lako nauzke, kaj morajo tudi oni v' enakih okolifkinah ftorili. Kadar o zhe zholn is bresovih fkorij (ali kosh), ali pa'fmuzhi (karpe ali fneshne zhov-Ije), ali kaj drusiga dela, ga otrozi gledajo, in potem farni pofkufhajo kaj enakiga narediti. Kavno tako fe tudi dekleta od maler skenfkib opravil nauzhe. Tndijani otroku prezej po rojftvu ime dajo, in lizor nar vezkkral ime kake sveri, ali riko, ali kakiga plizha. Pa malohleri Indijan fvoje pervo ime do konza skivljonja ohrani. Vzhali li potem kteri mladenzk fam drugo ime da, vzhafi mu ga pa lovarfhi sttvbljo kake pofeb-ne laftnofti , ali kake druge okolifkine dajo. VIII. Vera Indijanov Polnozhne Amerike. i ga ljudftva na fvelu, ktero bi prav nobene vere ne imelo. Indijani Polnozhne Ameriko imajo tudi fvojo vero, klera pa vender ni per vfih rodovih popolnama enaka. Vfi fizer verujejo v' nar vikfki bilje, klerimu Velki Duh ali Gofpod shivljenja pravijo; pa v' drugih \o rinih naukih, ter v' fhegah in opravilih vere fe raslozhijo. INjih isrozhila od ft varjenja fveta, od fploh-niga potopa, in od nekterih drugih pergodeh , (ki fo v' fvctim pifmu ftare savese sapifane), fo ravno tako mnoge, kakor mnoge fo kile mifli njih predftarfhev, ki fo j i Ji tako popazhili. Indijani Delavarfhiga rodu, (kterih je veliko), mifiijo in verujejo, de fo nekdej pod semljo skiveli, in de fo fhe le potem po neki frezkni pergodki na verk sem 1 je prifhli. Pravijo namrezh , de jc eden is njih rodu sgorej nad faboj luknjo v' semlji sagledal. Po tifti luknji je sazkel kvifhko plesati, in jc frezhno vcrh scmlje prifhel. Sazhudil fe je, ko je lepo deshelo sagledal, ktero je snajdel; fke bolj fe je pa sazkudil, ko je mnoge skivali po semlji hoditi sagledal. § prehajal fe je po semlji, in jo je ogledoval. Tudi je bil tako frezhen , de je lepo ferno najdel, ktero je bil volk vjol in fkorej umoril. Vsel je tedej ferno in jo je pod semljo nefel. Njegovi fofedje fo fe okoli njega skrali, in on jim je vfe .zhudcskc pravil, ki jih je na verku scmlje vidik Ko fo to iiifha-li, in ko fo ferno pokufili, klera fe jim je prav dobra sdela , fo fklenili fvoje temno pre-hivalifhc sapuftiti, in na verh sem I je iti, ter shivali, ki na semlji shive, pobijati in loviti. indijani drugiga majlmiga rodu v' deskeli Mifouri tudi mifiijo, de fo na pervo pod semljo shiveli, in de je nekdej prav lepa vinfka terla, ktero fo kili njih predftarfhi pofadili. tako vifoko israftla, de je legla do fkiroke luk- ti jc na ftropu njih ftanovalifha, o Lun ved-no poletje. V desheli pogubljenih ho pa neis-rezheno merslo in reden fneg. V ti desheli bodo hudobni s' velikim trudam komaj toliko sveri dobili j de fe bodo flabo shivili. indijani ne verujejo farno, dc je Velki Duh, kteriga tudi Dobriga Dnha imenujejo, in kleri po njih miflik v7 sraku ali v' luflu sbivi 5 temuzh verujejo ludi h udobni ga duhat ki pod semljo Aamije, in je slo mogotshen. Obema fvoje daritve ali ofre opravljajo. Tudi mifiijo, de je fke vezh nidijih duhov, kleri fo varni nekterih ljudi ali krajev. Tem duhovam var-ham darujejo takak, kadar v' take kraje pridejo, od klerik mifiijo, dc fo pod njik varftvam. Ko fiin bil na polu proli otoku Gorenjiga Jesera, lim imel perloshnolt, vezh takih krajev vidili, ki jih Indijani v1 zhafti imajo. Tako , pollavim, fo na vetih krajih per bregu tega jesera velike (lene in fkale, klere fe od delezh mnogim podobam enake vidijo. Te fkale Indijani zhafle. Kadar fe kteri Indijan do takik fkal perpelje, pcrskge fajfo, versko nekoliko lakaka v' vodo, in fe tiho memo pelje. rudi fe vzhafi sgodi, de kleri Indijan na takih krajih is zholna gre^ i" n4 verh fkale plesa, de nekoliko tabaka nanjo poloski 5 potem fe pa p«dn saupanja v' pornozh lilliga duha, ki je varh lega kraja oh zhafu vikarjev, sopet dalje pelje. Indijani nekiga rodu na uni Hrani reke Mililipi, opravljajo fke sdaj vfal.n let«, nekiere zkudne fkege ali zeremonije, klere lo podob- ne duhovfkim opravilom neklcrih narodov Ju-trajne ali Asijafhko Indije; Anglijanfhi popotnik, kleri je zelo poletje lela t852 na uni tirani reke Mififipi per Indijanih prebival, nam od tega to pove: V1 fredi vafi (v' kteri je Anglijan kil) je okrogel proitor, i5o zhevljev dolg in f hi rok. Per kraji tega prodora Hoji 70 ali 80 zhevljev dolga in fhiroka zerkev ali darovavfka kitka. S ju trej t i d i dan, ki je pred sazketkam njih du-hovfkih opravil, pride od dele/k neki mosh , kleri je podoba perviga zhloveka. Ta mosh je rudezhe pomalan, je v1 f h tirih belih volzhjihko-shah ohlezhen, ima na glavi vcnz is peref dveh krokarjev ali orlov, in dersbi v' fvoji defnizi neisrezheno veliko fajfo. Pozhafi fe vali bliska in ko v' vaf pride, gre v' vfe hifhe, in hozhe de mu morajo v' vfaki hifhi velik nosh ali kako drugo ojllro orodje dali, ker pravi, de s' takimi rczhmi je bil velhi zholn (JNoetova barka) narejen. Ti noshi fe po konzhanih opravilih sa dar v' vodo pomezbejo. Drugo jutro gre v' darovavfko hifho, v' kleri fo snojtrej po flenah krog in krog zklo-vefbkc in bivolfkc glavne zhepinje obefbene. Veliko mladih Indijanov gre sa njim, de fe dajo marlrati. Skoraj nagi fo in vfi pomalani. Vledejo ali vleskejo fe per Atenah kifke, in zhakajo ftara/hinala, kteri kmalo potem pride. Njegov skivot je rumeno pomalan , opafan je s' ufnjalim siga shivesha, (kar fe jim velikokrat pergodi), sakolejo nekoliko pefov, de jik jedo. Nekteri rodovi imajo pa fke drugazhne ple fe. Sberejo fe svezker v' plefavnizi. Plefali sazh-nejo ena shena, ena dekliza, in en mlad mosh, ki ima kapo na glavi, in je s' koshuhnalim plajfhem ogernjen, ter hitro po plefavnizi fka-zhe in vpije. Potem pride drugi mlad mosh v' plefavnizo, popade perviga, in fe mezhe s' njim, kakor de bi ga hotel na tla vrezhi. Sdaj prime pervi velik klepelez ali klopotez, in sazh-ne mozhno ropotati. Drugi ftori ravno tako, in oba po plefavnizi dirjata in na vfo mozh vpijeta. Zhes nekaj zkafa fe vfcdeta, in neki drugi vitane in ima nekakofhno pridigo, v' kleri budobniga duha nagovori, fi persadcva ga potolashiti, in ga profi, de bi fc jih ufmilil , in jim ne fhkodoval. Ta Indijan , ki ima pridigo, govori tako glafno, ter tako s' rokami maka, de mu pot po okrasu Hoji. Po pridigi gre s' enim tovarfhem okoli plefavnize, in bob-narji mozhno bobnajo. Drugi Indijani fede na Ura neb plefavnize, in vedno tabak pijejo. Te neumnolli terpe zelo nozh. Drugo jutro pa gredo vii k' darovavfkimu kofilii , in tam kuhano pafje rnefd jedo. Tudi skupo vlijejo v' majkine fkledize, ki fo is bresovih kosh ali fkorij , in jo is njih pijejo. Indijani Polnozhne Amerike imajo ludi mnoge maliUovavfke podobe, velike in majkine. Vel-ke ftoje v' vafeh ali pa pred nekterimi kifha-mi, in nifo drusiga, kakor debeli in vifoki ftekri, na kterih je per verhu zhlovefhhi obras isresan. Na lake llebre obef hajo flare zunje, t rake in pifane ptizlije perofa. Male malike pa imajo v' fvojih hifhah , ali pa jih per febi nolijo. Ti fo majhine in flabo narejene zhlo-vejnke podobe. Vender j>a Indijani nimajo malikovavfkih tcmpelnov, in fvojim malikam ne darujejo , temuzh le pravijo, de fo podobe tiftih duhov, ki fo njih varhi. Darujejo pa Indijani vezhkrat hudobnirnu kakor dohrimu duhu, ker mifiijo, de jim hudobni duh tudi soper voljo dobriga Duha fhko-dovali samore. Torej fi jtarsadevajo ga s' po-goftnimi daritvami pololashiti in fi njegovo per-jasnolt perdobili. Tudi zhalte Indijani nektere shivali, in fhe zlo nekoliko kazh , ter jih imajo sa malike. Teh shival in kazh nikoli ne more ali ne ubijajo, in tudi nimajo radi, de bi rib Evropejzi, ki per njih shive, pobijali. Tako, poflavim , zhafte klopotno ali ropotavno kazko, (klera fe sato tako imenuje, ker smirej s' repam klopo-zke ali ropota'.) To kazho vzhafi nagovore, in ji pravijo Jtari ozke. Neki popotnik, ki je bil per Indijanih v' poldanfkih krajih Miehi-ganfbe deshele, nam to pifhe: ,,Ko fim nekdej s' enim Indijanam v' gojsd fhel, fim na enkrat klopolno kazho na poli sagledal. Holel fim jo prezej ubiti, pa Indijan mi ni puftil, in je rekel, de je klopotna kazha tiari ozke vlili Indiianov, in de jih nefrezhe varuje, ker jih s' fvojim ropotanjem opominja, okoli febe gledati , in fe varovati. Ko bi eno teh kazh ubili, je rekel indijan, hi druge lo kmalo sve dile, ki fe soper naf vsdignile, in bi naf pomorile. Jeft fim mu na to rekel, de Evrope j zi vfe klopotne kazhe pobijejo, kolikor jih najdejo. Indijan fe je sazhudil, in je.vprafhal, zhe kdej klopotna kazha kteriga Evropcjza pizki. iVekel fim, de ga pizbi, kadar ga more. To ni zhudno, je odgovoril Indijan, ker fle jim vojfko napovedali, fo torej vaf hi. fovrashniki' JNe delajte pa tega tukaj v' nafhi desheli. Mi fmo s' kazkami prijalli, in sato jih per miril pullimo, one pa tudi nam nizh kudiga ne Aon'"*. Kavno ta prašna vera je tudi per indijanih polnozlmih krajev. PSeki Evropejz, ki je s' Indijani sraven germovja po poli fhel , jc sagledal klopotno kazho, in jo je hotel uftre-ljiti. Ali Indijani fo j*a lepo profili, de naj tega ne flori, in de hi jih ne kil rasshalil je, kazho per miru pullik Indijani fo fe sdaj okoli kazke vftopili , (vender pa ne prav bliso), in fo jo nagovarjali, ker fo ji „llari ozke" rekli. Tudi lo fajle pershgali, in fo dim proti kazhi pokali. lo fo delali fkorej pol ure, lako dolgo, de fe je "kazha te zhalli navelizha-la , in je v' germovje slesla. Indijani fo s' zhaft-jo sa njo fhli, in fo jo profili de hi jih fhe dalje varovala, in de hi sa njih shene in otroke, ki fo jih doma puflili, fkcrkcla. Eden jo je tudi profil , de naj ne sarneri , de ji je plujz nezhafl floril, kteri ki jo kil fke zlo umoril, zhe hi Indijani ne bili sanjo profili, Druga rezh, od klere Indijani veliko ne-umniga in prasniga verujejo, fo Janje. Indijani grosno radi fanje islagajo , in fc po takih islagah v' vfi m fvojim shivljenji ter per vfih fvojih opravilih ravnajo. Komur fe dolgo zhafa nizh pofehniga ne fanja, fe vezh dni poHi, sato de fanje dobi. Sraven tega pofta imajo Indijani fhe drugi poli, ki mu urozhni poji pravijo, sato ker mifiijo, de tiile fanje, ki jih la pnft obudi, jioi njih prihodue uroke, ali pri hodne pergodbe njih shi vljen ja osnanijo. Ta polt je grosno terd. Kakor kilro fo Indijanfki otrozi po 10 ali 12 let ftari, jih she ftarfhi ali pa drugi ljudje njih rodovine opominjajo, de naj fe temu po-ftu podvershejo. Vender je pa fanta m bolj navadno fe tako terdo poditi, kakor dekletam. In/tfijanfki otrok gre tedej v' gojsd, in li naredi majkino hifhizo is drevefnik vej, kjer kres vfe jedi in pijazke tako dolgo prekiva , dokler more preterpeti. Bili fe poftijo le po 6 ali 7 dni; eni pa po 10 ali 12 dni sapored, de nizh ne jedo in ne pijejo. To ftore salo, de bi fe jim kaj pofebniga in zhudniga fanjalo, kar fe per tako terdim poftu tudi ref rado sgodi. Is tek fanj fklenejo, kako fe jim bo v' prihodno godilo, in imajo terdno vero, de fe bo to, kar fo jim fanje osnanile, gotovo sgodilo. Tako, poftavim , je opravila neka Indijanfka dekliza, ko je kila 12 let ftara, takofben pod, in fe je 10 dni sapored poftila. Ta zhaf fe ji je med drugimi rezhmi fanjalo. de je ftar mosh k' nji prifhel; ji je dve bergli pernefil, in ji je rekel: ..Te dve kergli li dam, de bofh po njih hodila, in tvoje lafe kom bele ftoril, de bodo beli kakor fneg." Te fanje fi je isloshila, dc bo dolgo shivela, in je vfe fvoje sknijenje potem lako v' to saupala , de fe tudi v' nar vezhi fmertni nevarnofti ni nobene rezhi bala, ker je terdno verovala, de ko fke veliko ftaroft doshivela, de bo po berglah hodila, in de ho do njeni lafje vfi keli . preden bo umerla. Nekimu Ozhipve-fndijanu fe je oh zhafu Urozhniga pofta fanjalo , de mu je namenjeno pet Jjtuli v' fvojim shivljenji umoriti. Tem fanjem je lako terdno verjel, de je polem per-loshnotli ifkal, ta fvoj namen dopolnili, in je ludi ref fzhafama tri Indijane umoril. Kmalo potem le je s' nekim Evropejfkim. kupzhevav-zain is Kanade fkregal , in ker fe je fpmnnil, de njegove fanje fke nifo popolnama ispnlnje-ne, je kilro fvoj nosk prijel, in je Kanadjana umoril. Drugi Kanadjani fo ga ledej perjeli, in fo ga sazkeli ispraf kovali , sakaj je to flori). On pa jim je fvoje fanje povedal, jim je raso-del, de je she popred Iri Imlijaoe umoril, in ' je rekel: Namenjeno mi je kilo, de fim mogel lo lloriti. in kadar kom perlosknofl dohil fhe eniga zhloveka umorili, kodo fhe le mojo fanje dopolnjene. Ko fo Kanadjani to flifhali, fo ga hitro umorili, de fo vfaj njegov sadnji poboj ubranili. • ' • " Ker Indijani tako veliko prašnih ver imajo, torej tudi takim ljudem med njimi, ki fo kol j prebrifani in .svili, ni Irshkn jih v1 mnogih rezheh gol j fa ti, in savoljo njih neumnofti dobro sh i veti. Per vfih Indijanfkih rodovih je veliko flo-parjov in goljufov, ki od feke pravijo, dc fo rasfvctljeui in de snajo zoprati, in s' mnogimi svijazkami druge ljudi sapeljujejo, lako de jim verjamejo, in ref od njih mifiijo, de imajo kakofkno zhesnalorno modrofl in mozh , in de fo jim hudobni duhovi pokorni. Tem fleparjem fe per Indijanih dobro godi, ker jim morajo priprofti in neumni Indijani njih zopernije drago plazkevali. Tako, pp ilavim , zke poletni zhaf dolgo dcsbja ni, gre- dd tifti Indijani, ki fe s' poljfkim delam pezhajo, fvojiga zopernika profit, de bi jim desk napravil. Ta je prezej perpravljen njih profhnjo uflifhati, vender pa pravi, de ga morajo she popred plazkali. Nektere shene gredo tedej po vafi poberat, in mu kmalo tabaka, korald , sht-vesha, in vezh drugih rezhi pernefejo. Sdaj sazhne zopernik fvoje zopernije, in zke fe na-kljuzhi, de kmalo potem desh pride, fo Indijani grosno vefeli, in terdno verujejo, de jim ga je zopernik napravil. Vezhkrat fe pa tudi permeri, de per vfim persadevanji zopernika vender Je deskja ni. Take zbafe ima pa she zopernik veliko isgovorov in svijazb , s' kferimi sopet Indijane flepi, de je ta ali ta rezh ur-shoh, de nozhe desh iti. Nar vezhkrat pravi, de ga nifo sadofti mozhnrga ftorili, de ki mogel vetrove, kteri desh odganjajo, pcrdershali aH obernili, to je, de mu nifo sadofti plazhila dali. In Indijani fo ref tako neumni, de gre do fhe enkrat po vafi pokerat, de hi fvojimu zoperniku vez/ti rnozh dali. Neki Evropejz, ki je v' letu 1700 per In* dijanih Polnozlme Amerike bil, nam pilke, de je fam takiga Indijanfkiga zopernika videl, od kteriga fo vfi verovali, de jim lakko desk naredi, in kteri je ref dokro posnal, kdaj bo desh. Ravno v' letu 1799 je bila v' nekterih krajih Polnozkne Amerike koda fufha, tako de ske hi mogla fkorej nobena rezh na polji tttfti. V ti li Ii fo fhle shene k' ftarimu zoperniku, in fo ga profile, do ki jim desh napra-vil. Dale fo mu dobro plazhilo, in on je sa-zhel zoprali; pa po dolgim prašnim persade « * vanji jim jo rekel, de nizh ne more biti, ker mu nifo sadofti dale. Shene fo mu fhe veliko rezhi pernefle, in zopernik je sopet fvoje fle-parije sazhel. Naredil fi je majhino hifhizo is kresovih fkorij , klora je imela eno lino proti polnozhni , eno pa proli poldanfki Hrani. Potem je fhel v' hifhizo , je fkos lino proti pol-aozkni Hrani nektere befede govoril, in je lino samafkil. Na to je sopet fkos lino proti poldanfki Hrani nekaj govoril , in je tudi lino samafkil. Zhes nekoliko zhafa je savpil: Kmalo bo desk ! Kavno takrat fo fe nekteri Indijani v' zholnu v' lilli kraj perpeljali. Ko je zopernik vodo fhumeli fiifhal , je vprafhal, kdo fo je perpeljah Kokli fo nm. de fo nekteri rikzhi , ki gredo ribe lovil. Povejte jim, je rekel zopernik, de naj le domu gredo, ker v' deskji fe ne dajo rike loviti. Kibzhi fo pa dja-li 3 Ozhe, napravi nam deslA ker nam je Ijub-fhi, de fe vii smozhimo, in de nobene ribo ne vjamemo., kakor de ki deskja ne bilo. Evropejz je vfe to fam vidil in fiifhal. §hel je ledej v' Jofednjo Indijanfko vaf, in jc poglavarju tifle vafi lo povedal, ter je rekel: „Me-ni fe sdi, de zopernik s' vfimi fvojimi zoper-nijarni 'ko kapljize deskja ne ko perklizal, ker je tako lejid vreme, in ni nobeniga oblaka na nebu vidili.4' Poglavar je pa rekel: „j\i tako, kakor miflifk. loga moška ske dolgo zhafa posna m, in fim preprizkan, de vfelej takofkno vreme pride, kakorfkniga on napove.'' In tako fo je tudi ref sgodilo. Proti vezheru fe je po-oklazhilo in kmalo je jel desh ili, kteri je vezk ur fkek Ti Indijanfki fleparji fo tudi vedeshi, in pravijo, de vedo prikodne rezhi, ali pa take rezki, ki fe delezh od njih na kterim drugim kraji gode. Dva sgleda od tega naj hota sadofti. V' letu 1761- po vojfki, ki fo jo Anglijani s' Franzosi v' Kanadi imeli, in per kteri fta fi oba fovrashna ljudftva persadevala, kolikor je Lilo rnogozhe Indijanov na fvojo ftran perdoki-ti, je poflal Anglijanfki general Johnson do Indijanov per Gorenjim Jeseni osnanilo 11 o rje-niga miru med Anglijani in Franzosi, in jih je povabil, de bi tudi oni s' Anglijani mir-ftorili. Ko fo Indijani to osnanilo prejeli, fo fe sbrali, in fo poflali po fvojiga nar imenil-nifbiga zopernika, de ki bili od njega svedili, kaj jim je ftoriti. Zopernik je prifhel, in Indijani fo mu prezej majhino hifhizo is shival-nih kosh naredili. Isvolil je ponozhni zhaf sa fvoje zopernije. Indijani fo okoli hifhize vez k ognjev savkurili. Prezej ko je zopernik v' hifhizo perfhel, fe je sazbeia trefti in femtertje majati, in fiifhal i fo vezh zlilo vef h kih glafov is nje, defiravno je bil fam zopernik v' nji. Vfe je sdaj utiknilo, in nekoliko zhafa ni bilo nizh flifhati. Kmalo fo fe pa sopet pofamesni glafovi safiifhali, kakor de bi bilo vezh ljudi v' hifhizi; ali okoli ftojezhi Indijani fo rekli, dc jim ti glafovi ne dopadejo, sato ker fo glafovi lashnivih duhov. Sadnjizh fe je tanek tih glaf safHfhal, in Indijani fo fe slo rasvefelili, ker fo rekli, de je ske perjasni duk v' hifhizo perfhel, kteri vfelej refnizo govori. Sazheli fo tedej vefele pefmi peti, in fo jih pol ure peli. Po petji jc zopernik is hifhize savpil 9 de je prijaani duh she v' hifhizi, in de hozhe vfe povedali, kar ga hodo vprafhali. Indijani fo fvo-jimu poglavarju mignili, de naj ga sazhne vprafhali. Poglavar je tedej vsel veliko takaka, in ga je prijasnimu duhu podaril, ker ga je fkos majhino luknjo per tleh v* hifhizo porinel. Potem jc vprafhal duha, zhe fe mifiijo Anglijani s' Indijani vojfkovati, in zke je v' fkanzah per potoku iNiagara veliko Anglijanfkih foldalov. Prezej po tem vprafkanji fe je hifhi za ftrefni-la, de hi fe bila kmalo okoli prekernila, in zopernik je rekel, de je fhel duh k' potoku iNiagara, (1000 milj delezk,) de bo pogledal, kar skele svedili, Sdaj je bilo vfe liho in zopernik je rekel, de duh zhelerti del ure potrebuje de samore tje in nasaj priti, Zhes malo zhafa fe je saflifhalo is hifhize tiho govorjenje in fheptanje, in Indijani fo rekli: Sdaj duh zoperniku perpoveduje , kar je videl. Polem je flepar is hifhize na glaf govoriti sazhel , in je rekel: Prijasni duh mi je povedal, de je per poloku INiagara prav malo Anglijanfkih vojfkakov videl; ali med tem po-tokam in metlam Montreal (poglavitnim meda m Kanade) je videl na potoku fvctiga Lo-renza neisrezheno veliko zholnov, ki fo s'Ang-lljanfkimi vojfkaki napolnjeni, kteri fe proti sgornim krajem potoka peljajo, in fe mifiijo indijanov lotiti. Sdaj je poglavar fke vprafkal, zhe bo Ang-lijanfki general, kleri jih vabi, de bi prifhli k' njemu mir ftorili, tifte Indijane, ki kodo v' zholnih k njemu poflani, prijasno fprejel ali ne. Zopernik je prezej v' imenu vedesh- vavfhiga duha odgovoril, de bo general njih zholne s' plahtami, s' hotli, s' ilintami, s' pulfram in fvinzam , ter s' sh ga ni m vinam napolnil. Ho fo okoli ftojezhi Indijani to flifhali, fo vfi sazheli proliti: Pofhljile mene! pofhljite mene! Po teh vprafhanjih, hi fo frezho vfiga Ijud-Ava sadevale, je bilo fhe tudi nekterim pofa-mesnim Indijanam perpufhcno vedcshvavfkiga duha kaj pofekniga vprafkali , in zopernik je na vfe vprafkanja vedel tak odgovor dali , de fe ni sagovoril, in de ga nifo mogli nokene laski okdokshiti. Drugi sgled takiga vedeskvanja fe je videl v' letu 1826' v' meAu Fond du Lac. To leto je kilo prifklo (kakor ko fke posneje povedano) vezh imenitnih poflanikov ali poflanih dc-shelfkih fluskaknikov is republike iSdruskenik Dorshav v' mefto Fond du Lac, de bi fe bili savoljo nekterih rezhi s' Indijani pogovorili. Kn dan fo Indijani le poflanike povabili', dc naj pridejo njih vedeshvavfke opravila gledal. Poflaniki fo fhli na kraj, ki jim je bil povedan, in fo najdli majkino hifhizo, ktera je farno na verhu okroglo luknjo imela, povfod drugod jc pa terdno sadelana bila. Indijani fo sraven na tleh fedeli. Zhes nekaj zhafa je eden vftal , je fhel na verli hifhize, fe je vfe-del, in je sazhel na tihama nektere neumevne befede govorili. Kmalo je sazhel fzhafama zke-dalje bolj glafno govoriti, in je nekaj zkafa is vfe mozhi vpil. Potem je pa sopet s' gla-farn odjenjeval, dc je bilo njegovo govorjenje smirej bolj tiho, in je sadnjizh popolnama ob- molzna!. S' tem govorjenjem jo profil Velkiga Duha, de bi mu nekoliko hudizbev poflal, in jih njegovi oblaAi podvergel. Sdaj jo sazhel peli, in je fkel fkos lino v' hifhizo. Sopet je sazhel nekaj govoriti, hifhiza fe je Arefnila, in flifhalo fe je, kakor de bi nekaj padlo. Okoli ftojezhi Indijani fo rekli: Sdaj jc duh perfhel. Tak padez in prof ref hifhize fe je fiifhal petnajAkrat, in po rniflih Indijanov je bilo she i5 hudizbev per zoperniku v' kifkizi. Sdaj je zopernik na glaf savpil, de je perpravljen na vfe vprafbanja odgovor dati. Poflaniki fo ga rekli vpraf hali, kaj poglavar Sdrushenih Derskav ravno lo uro dela. Na enkrat fe je hifhiza Arefnila, in Indijani fo rekli: Sdaj je zopernik eniga hudizha is hifhize fpuftil, de bo fhel gledat, kaj poglavar dela. Vfe je uliknilo. Kmalo fe je pa sopet hifhiza Arefnila, djali fo , de je hudizh she nasaj prifhel, in zopernik je odgovoril, de poglavar nizh ne dela, temuzh per miru fedi, in pre-mifhljuje, zhe bodo njegovi poflaniki v' meftu Fond du Lac kaj opravili ali ne. Tudi je rekel, de je veliko ljudi okoli njega, kteri vfi v' en papir gladajo. — Poflaniki fo fe tem neumno-ftim fmojali, in fo na fvoj dom fkli. Indijani talravljajo prezej sahvalne plefe, per kterih tudi shenfke pojejo, de fvoje vefelje in fvojo hvalesknoA savolj frezkniga prihoda vojfhakov na snanje dajo. Po konzhanih bojcvavfkih plefih , (ki jik pred bojem imajo,) fe fpufte vojfhaki prezej proti deskeli fovrashnilmv, in bojevavfke pefmi pojejo. Sr temi pefinimi vsarnejo vojfkaki flovo od fvojih shen, otrok, in prijallov, ki jik doma puAe, in jih milovajo, de nimajo frczhe in zhafti s' njimi nad fovrashnika iti. J\a potu proti fovrashnikovi deskeli i 111 < i j o veliko fheg, ki fo pofekno mladim vojfhakom slo leskavoe. Perve tri pota, ko mladi vojfkak s' kako trumo proti fovrashniku gre, fi mora okras zherno poinasali, mora smirej sa enim Aarim vojfhakam hoditi, in na tanko po nje-govik Aopinjah Aopali. IN a vfim potu mu je ojAro prepovedano fe na glavi poprafkali, kar je Indijanam, ki nifo prav fnaskni, grosno lesh-ko opuftili. De fo vojfbtftki bolj lahki in ugibzhini, fe na polu tako podijo , de fe bolj od lakoti kakor od leskav pota utrudijo, preden v' deshelo fovrashnika pridejo. Vef zhaf fvoje hoje fe ne fmejo per pozhivanji v1 fenzo vfefti, zhe bi fhe tako folnze perpekalo. Indijani fe grosno varujejo, kadar kliso fovrasknikove deshele pridejo. De bi jih fovrashniki, potem ko morajo nasaj ili, tako lakko ne vjeli, delajo mnoge ovinke na fvojim polu, in fi persadevajo jim s' tem fled smefkali. Vezkkrat fi perveshejo bivolike parklje ali pa medvedove taze na noge, de fovrashniki zhlo-vefhkih ftopinj ne f ledi jo. Kadar vojfhaki v* fovrashnikovo deshelo pridejo, in trumo fovrashnikov sagledajo, jim da njih vojvoda snamenje, in boj fe sazhne. Ta obftoji v' tem, de fe vojfhaki naglo raslrefejo in sa drevefa vllopijo, ter potem fovrask n i l:e , kleri ravno tako flore, od drevefa do drevefa preganjajo, in sraven na vfo mozh vpijejo. Kteri fo tedej ho!'j hitri in urni, premagajo fvoje fovrashnike. Kakor kilro kleri pade, naj ko merlev ali le ranjen, prezej njegov nafprotnik k' njemu fkozhi, mu kosko krog iii krog glave prcreshe , in mu jo s' lafmi vred is glave potegne, ker lake koške fo nar bolj imenitno snamenje premagc. Tako fe love med vodnim vpitjem tako dolgo, de je ena truma ali popol-narna pokonzkana , ali pa de sbeshi. S' begam li pa vender malokteri pomaga, ker fovrashniki tezhe jo sa vlimi, kteri beshe, in le tifti, ki prav dolgo zhafa in prav hitro tezhi samorejo, vzhafi u beshe. Navada Indijanfkih vojfhakov, fvojim premaganim fovrashnikam lafe s' kosko vred od glave potegniti, je tako fploh per Indijanih Polnozhne Amerike, de zlo nokeni rod ni od tega isvset. Take koshe fo snamenje premage, in kdor jih nar vezh ima, je nar terdnejlhi vojfhak. Torej fi v' boji sa nobeno rezh bolj ne persadevajo, kakor de kaj takih kosh dobe, in fe vezhkrat savoljo tega v' velike nevarnofti fpufle. Sa to opravilo imajo prav ojftre noshe. Kadar kteri fovrashnik pade', fkozhi hitro njegov * premaga voz nanj, mu s' eno too&o na vrat ftopi, prime s' eno roko njegove lafe, ki lo na verku glave, nategne, kar nar bolj more, glavno kosko, jo s' ojftrim noskem , hi ga v' drugi roki derski , okoli glave preroške , in jo s' lafmi od glave potegne. Vzkafi je fov-rashnik le ranjen , in fe fke popolnarna save , ko njegov premagavz pride , in mu kosko od glave potegriO. Zke ima premagavz Sadofti zha-fa , mu fke tudi »' tvojim kolam glavo sdrobi. Zke je pa slo v' nevarnofti, popufti fvojiga fov-rashmka in skeski. Vzhali fe sgodi, do kteri tak odert Indijan sopet osdravi in polem fke dolgo shivi. Tudi v' tem kraji, kjer fim jedi, je .nekoliko Indijanov, kterim je kila pred vezh leti koška od glave potegnjena. v Kadar vojfkaki domu pridejo, pofufhe le glavno koške, jik mnogo pomalajo, in jih hranijo kakor kaj prav pofebniga. Vzhafi jih na dolge droge ' obelijo . in jih s' zhallijo okoli fvojiga doma prenafkajo. Nekteri mladi in zhaflilakomni Indijanfki vojfhaki gredo vzhafi tudi po lamini , ali pa po dva fkupej v'fovrasknikovo deshelo , de tam pofamesne ljudi s.i lasovajo , in de li nekoliko glavnik kosk perdoke. Tako fta fkla pred vezk leti dva mlad.« Indijana v' fovrashnikovo deshelo. Ko fta bliso neko vafi perfhla, fta fe snala tako dobro fkri-li, de fta fkorej fktiri mofze fovrashnik« nad legovala , ter fta jih okoli 20 pokila , in jim koske od glav oderla , kros de ki jih bili mogli raskazheni fovrashniki najti ali vjeti. Nekdej fo jik fovrashniki ohfledili, in veliko vojfkakov jik je lovit fhlo. Ta dva Indijana fla pa v' hliskno goro sbeshala, fta okoli gore sa her-bet fvojik lovzov prifhla, fta veliko takih fov-rashnikov, ki fo sadej oftali, pobila, in fta frezhno ufhla. Dolgo fta fhe potem fvoje fov-rasknike salasovala, in fta fi prav veliko glavnih kosh nabrala. Sdaj fta fklenila domu iti, in fta holla fke pred eniga fvojih fovrashnihov shiviga vjeli, de bi ga bila doma s' fvojimi rojaki marliala. Ali ta pofkufhnja jima je fpodlelela, in jih je ob shivi jen je perpravila. Ko fta fe namrezh neki fovrashnihovi vafi hlishala , fo jih fovrashniki okfledili, fo jik na tikama krog in krog ohftopili , in fo fzkafama smirej blishej proti njima fhli. Indijana fta bila pod vejami po-dertiga drevefa f kri ta. Ko fta fovrasknike sa-gledala , fta kvifkko fkozkila, in fta planila proli verfti fovrasknikov, de ki kila fkos pre-derla. Ali fovraskniki fo jik kmalo smogli, svesali, in s' velikim vefeljem domu k' mar-tranjti peljali. Martre, ktere morajo por Indija ni k vjeti fovraskniki lerpeti, fo grosno hude, in fo kile nekdej fke bolj navadne, kakor fo sdaj. V vfaki vafi je kil pofeken kraj odlozhen, de^ fo tam fovrasknike martrali. Tukaj na tem otoku je kil tak kraj na majknim grizhku, 200 ftopinj od lega kraja, kjer je sdaj zerkev nove mifijonfke fare. Nafke zkafe pa vender she ni povfod takih inarlravnih krajev. Na vfakim takim kraji je debel fteber v' semljo sakit. Indijani perpeljajo tilliga, ki ga mifiijo martrali, k' Rebru, ga popolnama fle-zhejo , mu roko na herbtu vkup sveshejo, mu perveskejo okoli vralu terdno terlo is frebrota, in jo na drugim konzu k' Rebru perveskejo, in fizer tako, dc )e terta po 8 ali 10 zkevljcv dolga, in de ima jetnik fke nekoliko proftora okoli flebra. Njegovi fovraskniki, mosbki in sbenfke, imajo bakle in butare is fuhih vej, jik pershgcjo , in ga po viim shivotu pozhaii sbgejo in pezkejo. Per taki martri fe rasodeva flanovitnoil in terdno 11 maiTikteriga Indijanfkiga vojfhaka, ker nizh ne vpije in ne ježki, temuzh vojfkne pefmi poje, in kakor divja sver okoli llekra dirja. Vzkafi fke zlo per takim martranji kteriga fvojik rakeljnov na tla podere in ga o<:rise. Tako ga Indijani martrajo, in s7 baklami okoli llekra love, dokler ni mertev. Vzhafi ga pa tefno k' fiekru perveskejo , in inajben ogenj okoli njega savkurijo , de fe per ognji pozkafi poz ko. in fhe le po hudih bolezninah umerje. Stanovitnoft Indijanov per takih martrah je ref vzhafi zhudenja vredna. Pred vezh zha-fam je bil Indijanfki vojfhak v' desheli Uinois od fovrasbnikov vjet in mar!ran. V fredi fvoje marlre je fovrasknike sanizkeval in fe is njih norza delal. Med okoli ftojezkimi je bij tudi neki Kanadjan , kteriga je marternik pos nal. Ko je marlernik Kanadjana sagledal, mu j«; rekel: ,,Pcrjatel! vefel lim, de te tukaj vidim. Pomagaj vender llinoisijanam, de me bodo 0 * bolj martrali'*. Kanadjan je odgovoril • Sakaj hozhofh. ru prifhel. Ko bi bil na potu padel, bi ga bili prezej ubili. Kadar Indijani kakiga Evropejza vjamcjo , kteri je pofebno imeniten vojfhak , in jim je vezhkrat kaj hudiga Aoril, ga fke kolj neufmi-ljeno marlrajo. Terpljenje §irnona Butlerjn, terdniga Anglijanfkiga vojfkaka, je nam sgled od lega. Ta mosh, kteri je bil Indijanam savoljo fvoje ferzhnoAi dobro snan , je fhel nek dej sgol fam fkos gojsd, in je bil od Indijanov vjet. Vefeli fo bili, de fo takiga vojfkaka vjeli, in fo ga k* hudim marlram oblodili. Obras fo mu zhcrno pomalali, in fo mu osnanili , le mogli kstniflili. Trinajftkrat je mogel po slavili ulizah težki. Vezkkrat je pofkufkal uiti, pa mu ni bilo mogozhe. Enkrat jo she delezh odtekel, pa po ncfrezhi mu je prifhlo nekoliko drugih Indijanov naproti, ki fo od daljniga kraja v' fvojo vaf domu fhli', in fo ga vjeli. Sadnjizk fo Indijani fklenili „ ga pozhafi per ognji pezhi, kakor fo mu kili she popred osnanili. Ko fo ga na lifli kraj peljali, kjer fo ga mif]ili pezki, fo prifhli memo hifhe nekiga Anglijana, kteri je she vezh let per Indijanih shivel, in je bil ravno tako ncufmiljen , kakor fo bili Indijani." Ta Anglijan je bil v' mladodi jetnikov perjatel, to de ga sdaj she ni vezh posna]; jetnik je pa prezej fvojiga nekdaj-niga prijalla fposnal. Ko ga je Anglijan memo fvoje hifhe peljali videl, je hotel ludi k' mar-'tranju tega jetnika nekoliko pomagali, je tedej k7 njemu fkozhil, ga je na lla vergel, in ga je sazhel hudo tepfti. Jetnik fe mu je dal tedej fposnati, in je njegovo divje ferze omezhil. Anglijan ga je od semlje vsdignil , in mu je obljubil, de ga bo refhil, zhe bo le niogozhe. Potem fe je ohernil k1 Indijanam , in jih je pregovoril, de fo jetnika njemu prepuflili. Vsel ga je v1 fvojo hifho , ga je oblekel, mu je jeni ilo vidili, de jo mifJi ubiti« Milijonar jo hitro tje tekel , de bi bil shenfko otel, in jo vjirafkal Indijana, sakaj jo tepe. indijan je odgovoril: ,,Ta shenfka je moja f eftra 5 nekaj je ukradila; mora ubita biti." §amo s' velikim persadevanjem je samogel milijonar ti revni Indijanki shivljenje ohraniti. Indijani Polnozhne Amerike fizer nifo po-ftavam poglavarftva te deshele (namrezh Sdru-šhenih Dershav) podversheni, vender fo pa, zhe kteriga keliga zhloveka (ki je is rodovine Evropejzov) umore, po teh poftavah lojeni. Zhe fe to sgodi, /i persadevajo beli ljudje (ali Evropejzi) uhijavza v' fvojo oblaft dobili, ga kcrvavi fodbi isrozhe, in potem obelijo. Indi jani fposnajo farni pravizo tega ohfojcnja, in radi ubijavza belim ljudem prepufte*. Tako poftavim je nekdej en Ind,ijan nekiga Anglijan a umoril. Kmalo potem je bil vjel, in pravizi ali fodki v' oblaft dan. Anglijani fo povabili Indijane, de naj pridejo fodko in saflifbbo le ga ubijavza poflufhat, de fe bodo farni pre pri zbali, de je ref hudodelnik, kteri fmert saflushi. Indijani fo pa v' pravizo poftav belih ljudi saupali, in nifo hotli prili, temuzh fo rekli fodnikam topifali: „Prijalli! nam je sna-no , de je tifti zhlovek, ki jc eniga vafhih ljudi ubil, hudoben in ufmiljenja nevreden, salo nizh ne shelirno ga vidili. Sodite ga po fvojih poftavah, in obelile ga, de ne bo vezh k1 nam nasaj prifhel.44 K' f ki epu tega poglavja hozhem fhe pogodbo ali glihongo popifati, ki fo jo pred ma lo leli beli ljudje ** Inanani imeli. To fe je K) * godilo mefza velkiga ferpana leta 1826 v' mejilo Fond du Lac. Pogiavarftvo Sdrushenih Dershav je odlozhilo zhaf k' sazhetku tega pogovora in je povabilo vfe ohlallnike in irnenitni-fhi moshe is rodii Ozhipve-Indijanov v1 mello Fond du Lac. Prifhlo je veliko imenitnih mosh tega rodii ; od poglavarftva Sdrushenih Dershav je kil pa poglavar mefta Detroit s' vezh de-shelfkimi flushahniki, ofizirji in vojfkaki tje poflan, kteri fo fe v' zholnih tje peljali. Urshoh tega f-hoda fo kili ved ni hoji med Ozhipve-Indijani in §iu-Indijani, per kterih je bilo veliko ljudi pobitih. Oblaftniki Sdrushenih Dershav fo ii persadevali Ozhipve-Indijane nekaj s' lepimi befedami in s' mnogimi darmi, nekaj pa s' shuganjem k' fklenitvi mini perpraviti. Koliko je leto saref hvale vredno persadevanje poglavarftva pomagalo, fe ne more povedati; snano je pa, de fo ti neufmi-Ijeni divjaki kmalo poleni sopet bojevanje sazheli , in de fe fhe sdaj bojujejo. Shori , ki jih Indijani s' belimi ljudmi imajo , fe slo od tiftih raslozhijo, per kterih fo farni Indijani. Ko fe je namenjen zhaf she perblisheval, je vfak dan veliko Indijanov prifhlo; eni fo prifhli vezh ko 3oo milj delezh. Kakor hitro je kaka truma Indijanov pri f hI a, fo prezej plefati sazheli, per kterim plefu je smirej eden na boben takt bil. To fo morebiti sato ftorili , ker fo hotli belini ljudem, ki fo jih gledali, vefelje napravili, in jim fvojo urnoft po-kasali. Tudi je veliko skenfkik in otrok prifhlo. ker poglavarftvo jc bilo obljubilo med Indijane per ti priloshnoili mnoge dari rasdelili. Drugi dan velkiga ferpana proti poldnevu fe je skor sazhel. Indijani fo fe vfi na semljo vfcdli 5 Detroililkki poglavar in en ofizir fta pa nekoliko prozh per misi fedela. Vfi fo is mirne fajfe tabak pili, k' snamenju prijasnofti, in poglavar je sazkel po tolrnazhi Indijanam govorili, ter jim je povedal, sakaj fo vkup prifhli, in v' klerih rezkeh naj fe pofvetujejo. Sa njim ni nikzhe govoril, temuzh Indijani fo obljubili, mu drugi dan na njegove vpra-fhanja odgovor dati. Drugi dan sjutrej ob 11. uri fe jc sopet sbor sazhel. Na pervo fo vfi Indijani nekoliko is mirne fajfe tabak pili, in polem je vezh ohlaftuikov sapored vftalo, in fo fvoje mifli Od ene do treh popoldne fo pozhivali, potem fo fe pa sopet do vezhera pogovarjali. Blishni f-hod je bil 5. dan velkiga ferpana napovedan ; A. dan fo pa pifarji Detroitifhkiga poglavarja vfe popifali, kar fe jo bilo do tega dneva sgodilo. Peti dan velkiga ferpana fo sjutrej ob 10. uri k* skoru prifkli. Kar je bilo od pifarjev popifaniga, fo Indijanam glafno brali in ras-1 osli ili. Indijani fo vfe to polerdili, in njih oblaftniki fo fe podkrishali, ker farni fvojih imen podpifati nifo snali. Potem fo fe sopet sbrali , in poflaniki Sdrushenih Dershav fo k' fnamenju fprave in prijasnofti veliko frekernih medalij ali fvelinj med Indijan fke oblaftnikc rasdelili. ' povedali Sdaj je bil sadnji f-hod napovedan , in k' temu f - hodu fo bile ludi shenfke iti olrozi povabljeni , de bi bili v/i Indijani fkupej namenjene dari prejeli. Jutro tega frezhniga dneva fe je sazhelo. S' velikimi sheljami fo zha-kali Indijani, pofehno shenfke in otrozi, de ki kilo navadno snamenje k' skoru dano. Sadnjizh je bilo to snamenje dano, in velika mno-shiza md.sh i shen in otrok je vkup prifhla. Vfi fo bili obilno obdarovani, nobeniga ni bilo , de bi ne bil kaj dobriga in lepiga dobil. Ti darovi fo bili: lepi veliki noski sa moške, in manjfki sa skenfke in otroke , lakak sa vfe inoshke in shenfke, rute sa okoli vralii in pi-fane frajze, fukno sa homafhnc in oblazhila, ter fuknene odeje ali plahte , pulfer sa ftrelja-li, fvinez, flintni kameni, ternki sa ribe loviti, in veliko trakov ter ringeljnov sa shenfke in otroke.' Vef zhaf, kar fo vkupej bili, jc vfak Tn-dijan eno Jibro fvinfkiga mefa, in eno libro moke vfako jutro sa shivesh dobil. Indijani fo fe zbudili, de je poglavarftvo Sdrushenih Dershav tako dobrotljivo, in fo rekli, de jim fhe nikdar popred tako dobro ni bilo. §he bolj fo fe pa sazkudili in rasvefelili, ko fo jim poflaniki povedali, de bo vfak Indijan toliko fvinfkiga mefa in moke v' dar dobil, kolikor bo mogel vfakleriga na enkrat nefti. Vli Indijanfki moskje fo tedej s' naramnizami ali oper-tami prifkli, v' kterih imajo navado velike leshe na herbtu noiiti, in lahko li miflimo, dc per ti perloshnofti nifo herblov prevezh varovali. Dcveli dan velkiga ferpana fo fe poflaniki Sdrushenih Dershav sopet v7 zholnih nasaj peljali, in tudi Indijani fo vfak na fvoj dom fhli. XI. Bolesni in sdravila Indijanov Polnozhne Amerike. ^Veliko kolesen je med belimi ljudmi, ki fo Indijanam nesnane , namrezh vfe lille bolesni, klere pridejo od mchkushnjga, rasojsdaniga in fladniga shivljenja. Tudi je malo glukih, f lepih ali kraljevih ljudi med Indijani. Vender je pa neki majken Indijanfki rod v7 vezherni hrani Polnozhne Amerike, kteriga ljudje imajo vfi grosno plofhnale glave. Shene tega- rodu fo namrezh navajene, de fvojim olrokam pro-zej po njih rojitvu glave od obeh ftrani vkup llifnejo, in zhe bolj plofhnato glavo kdo ima, lepfhi fe jim sdii Per drugih Indijanfkih rodovih nimajo ljudje nizh pofebniga , vfi fo lepe in ravne poft.u e. Nektere bolesni fo fe fhe le po prihodu Evropejzov v7 to deshelo per Indijanih sazhele, in fo grosno veliko ljudi pokonzhale, ker fe Indijani per teh novih , njim do takrat nesna-nih bolesnih nifo vedili prav sadershali. Tako poftavim fo pred veliko leti kose (oliko Indijanov pomorile, de jih je per nekterih rodovih le malo per shivi jen j i oflalo. Neka kupzhcvav- fka barka je bila to bolesen v' mefto Charlcs-tou (y' deshelo Poklanfko Karoliuo) prinefla, od kodar je bila k' Zkeroki-Indijanam . it) kmalo polem k' veliko drugim rodovom lamele na. Od sazketka kose nifo kdo prav slo ku-de, in Indijanfki sdravniki fo imeli sadofti zli a-fa lo nesnano bolesen fposnavali , in mnoge sdravila soper njo pofkufkati. Ko fo sdravniki vidili, de vfak, kleri kose dobi, ima veliko vrozhino, fo to sdravilo pofkufkali, de fo bolnike is hifh na golo semljo nofili, kjer fo mogli bolniki vfo nozk leshati, dc bi fc bili sadolli ohladili. Pa fo kmalo vidili, de s' Lem bolesen fke nevarnifhi flore. Polem fo drugo rezh pofkufkali. Kadar jc kil bolnik v' nar vezki vrozkini, fo ga med mnogim sarotenjem in peljem s' prav rnerslo vodo oklili, dc bi bili s' lem bolesen is njega pregnali, ali pa fo ga fhe zlo, kadar fe je nar kolj polil, v'kako tckozko vodo pomozhili. Pa vfak, hterimu fo to ftorili, je gotovo umeri. Sdaj fo Indijanfki sdravniki fposnali . de soper to ftrafhno bolesen nobeniga sdravila ne vedo, in fo bolnike kres vfe pomozki pullili. Veliko bolnikov jc bilo potem, kteri fo farni febe umorili, ker fo v' ogenj ali v1 vodo flmzki-li, ali pa fo fe prebodi i in farni febe saklali. Nekteri fo fe fke zlo potem umorili, ko fo ske osdravili, ker fo bili tako pikafti, de jih je bilo fram per drugih ljudeh shiveti. Med fhlevilam teh neumneshev je bil neki fta r in imeniten voj-fhak. Njegovi domazki ljudje fo kmalo njegovo mifel fposnali, fo mu vfe oroshje vseli, in fo ga varovali. To ga jc pa le fhe bolj jesilo. Satorej je s1 glavo tako hudo v' terd kamen terzhel, do je nesaveden na tla padel. Ko je sopet k' feki pri/kol, fe jc pota ji I, kakor de bi pozhival. Njegovi prijatli fo ga torej fami-ga puftili, ker fo miflili, de kozbe aafpati. Ko je pa vidil, de ni nikogar v' hifhi, je po vfih kolik ifkal, de bi bil kaj ojllriga najdel, pa ni drugiga najdel, kakor fblilj od ene ma-tike. Ta fhtilj je ledej v1 lla vperl, je drugi konz v' ufla polaknil, in fe je s' vfo mozh jo na-nj prekuznil, tako de mu je fbtil v' gerlo fhinil in ga je sadufhil. Ter indijanih fe vezhkrat pergodi, de fe kteri fam umori; eni fe uftrelijo, eni obelijo, eni fi pa sa vdajo. Urshob to nefpametnoili je navadno shalolt ali pa jesa. Kolesni per indijanih pridejo nar vezhkrat od njih revniga in ncrodniga shivljenja, ker vezkkrat dolgo zhafa Urada jo, in ob zhafu lakote mariikaj fhkodljiviga jedo, ali pa, kadar veliko sveri naflreljajo, fvoje sbelodze tako pre-bafkejo, do ne morejo vozli llati ali hoditi. Tudi fo grosno nesmerni per pijazbi, tako de fo vzhafi vezk tednov smirej pijani. Dalje imajo navado poleti in posimi smirej v' gojsdik kiti in skivali pobijati. To »pravilo je pa slo upekavno. Vzhafi zel dan lezhejo, in fe potem vJeshejo , kjerkoli jih nozh doide. Tudi simfki zhaf velikokrat pod golim nebam fpe , defiravno je semlja vfa smersla, in defiravno fo fe pred potili, ali pa drugazbi fvoje oblazhila smozhili. Na vfakim kraji iizer oginj savkurijo, kjer zhes nozh oftanejo ; pa vender na smersli semlji leshe, in imajo maloklerikrat kaj drusiga, kakor eno famo flako odejo na feki. Nekteri fe fizer s' tem fhe kol j vterdijo, nekteri pa kmalo hude nafledke tega nered-niga shivljenja okzkutijo. Veliko Indijanov je, kteri kri pljujejo ali pa druge leshavc imajo , preden ftarofli dozhakajo. Tudi jetika aH fu-fhiza je navadna per Indijanik. Malo je prav ftarih ljudi per Indijanih. Tifti Indijani, ki delezh prozh od vafi belih ljudi shive, in k' kterim beli ljudje malokdaj pridejo, shive navadno vezh zhafa, kakor drugi, Vezh je ftarih shen kakor mosh per Indijanih , ker shene ne shive tako nerodno, in fe bolj fhkodljivih rezhi varujejo, kakor moshje. Per vfih Indijanfkih rodovih Polnozhne Amerike je veliko sdravnikov, kteri fe vli hva lijo , de imajo veliko uzhenoft v' sdravilftvu, in de samorejo mnoge bolesni osdravili. Nekteri teh ljudi fo fizer le goljufi, in nevedne ter priprofte ljudi flepe , de od njih plazhilo pz*ejcmajo. Od enih indijanfkih sdravnikov fe pa vender ne more tajiti, de fo ref v' sdravilftvu slo prebrifani, in de veliko takih selii h , korenin ali pa drevefnih fkorij posnajo, s'kterimi snajo mnogim holnikam pomagati. To uzkenoft imajo od fvojih predllarfhcv in pa is laftne fkulk-nje. S' takimi pokdmimi sdravili mnoge bolesni preshenejo. Pofehno umetavni fo v' sa-zeljenji ran. ISeki uzhen Anglijan, ki je pred nekoliko leti dolgo zhafa per Indijanih' shivel, pravi, de fo per sazeljenji novih ran nekteri Indijani bolj prebrifani, kakor Evropejfki sdravniki, ker vedo Indijani, kadar jc kdo vfekan, obftreljen, ali drugazhi ranjen, nar hujfhi rane v' kratkim zhafu sazeliti. Tudi vedo Indijani dobre sdravila sa lake ljudi, ki fo od flrupenih kazh pizheni, ali pa kleri kaj flrupeniga poshrejo. Ker Indijani fko-raj smirej po gojsdih hodijo, fe vezhkrat per-godi, de kteriga kaka prav ftrupena kazha pizhi. Ali Indijani imajo fkorej vfelej fvoje sdravila sa kazhji flrup per febi, in malokteri vezh kakor dva dni potrebuje, de fe osdravi. Kteri Indijanfki sdravnik je pofehno umen in prekrifan, je kmalo po vfih krajih snan, in ranjeni Indijani gredo vezhkrat delezh, de fe fkerki kakiga dobriga sdravnika isrozhe. Tako, poflavim, je bil v' sazhetku tifte vojfke, ki fo jo Amerikanfke felifka s' Evropejfkimi Anglijani imeli, neki Indijanfki oklaflnik slo ranjen, ker je felifkem pomagal. Ta obloflnik je bil takrat ravno na dolgim potu s' nekteri-mi vfeljenzi, in fe ni hotel vflaviti, defiravno mu je per vfakim dikljeji kri is rane fhinila , ker njegov fovrashnik ga je bil v' perfi vflreljih Ofemdcfet milj delezh je mogel v' takim Iranu iti, preden je do nekiga metra prifkek Anglijani fo ga hotli v' meftu obraniti, de bi ga bil Anglijanfki sdravnik sdravil; Indijan pa ni hotel o lla ti, temuzh je rekel, de 5o milj delezh od tam prav imeniten Indijanfki sdravnik ftanuje, kteri ga bo v1 kratkim zkafu osdravil, zke bo le mogel do njega priti. §hel je tedej dalje, in je frezhno do Indijanfkiga sdravnika ])erfhel, kteri ga je ref kmalo popolnama osdravil. Defet let posneje je bil ta oblaflnik v' mefto Detroit perfhel, kjer ga je eden od ti- rtih Anglijan o v videl, ki fo ob zhafu ranjenja nor .ijem bili. V' vrt iz Sault de S t. Marie, per kraji Go-renjiga Jesera , fta fe bila dva Indijana fkrega-la. V' tem kregu je eden fvojo fekiro sgrakil, in je drugiga tako mozhno v' rebra vfekal, de fe je vfa fekira do toporifha v' njegov skivot f krila, in dc je ni mogel prezej vun potegniti, temuzh jo je v' rani pufl.il in je sbeshak Nobeniga drugiga zhloveka ni bilo sraven. Ranjeni Indijan je tedej nekoliko zhafa v1 fvoji kervi na tleh leshal, je bil sadnjizh najden, fekira mu je bila is rane potegnjena, in bil je vef nesaveden in merlizhu podoben v7 neke fkanzo pernefkcn. Kmalo je vezh Indijanov k' njemu prifklo , in med njimi tudi en sdravnik. Ko je ta videl, do ranjeni Indijan fke shivi, je fhel berfh po fvojo sdravila. Sazhel mu je sdravila dajati, in v' kratkim zhafu je kilo bolniku toliko holjfhi, de fo ga lahko bres nevarnofli v' njegovo hifho nefli. ^hefti dan je she lahko hodil, in v7 enim mefzu je bil popolnama osdravljen. §hc 3o let je potem sni vel. Neki boli zhlovek v' deikeli Maine, ki je bliso Indijanfke vafi ftanoval, je bil tako v' nogo ranjen, de ni mogel hoditi. Poflal je tedej nar pervizh po Evropejfko sdravnikc, pa ga nifo mogli osdraviti. Potem fe mu je neki Indijanfki sdravnik fam ponudil, de naj fe da od njega sdraviti, in ko je ranjeni zhlovek v1 to do volji!, ga je Indijan v7 fedmih dneh osuravil. Kadar Indijanfki sdravniki bele ljudi sdra-vijo, jim farno sdravila dajejo in njah drusiga ne pozhnejo. Kadar pa Indijane sdravijo, o pravljajo fhe tudi mnoge prasne ceremonije, plefe in daritve, per Merili pojejo in hudizha rote, in pravijo bolni kam, de to fbe vezh po-maga, kahor sdravila. Tudi pravijo, de vPe bolesni od hudizha ali pa od hudobije kakofh-niga zopernika pridejo, in de morajo popred dobro poterjeni (to je, plazkani) biti, preden fe lote hudohniga duha ali pa zoperfko mozh is bolnika pregnali. Kadar sadofti plazkila prejmejo , polem fke le sazhnejo peli, vpili, in okoli bolniki fkakati, de fe vfi utrudijo. Zhe per vlirn lem bolnik umerje, fe navadno s' tem isgovarjajo, de fo fizer hudizka is bolnika isgnali, pa de je po nefrezhi hudizh bolnika popred snolrej v' telefu hudo ranil, preden ga je popuftil, in de jc sato bolnik mogel umreti. Kadar je kdo prav slo bolan, pravijo vzha-fi Indijanfki sdravniki, de je dufha is telefa ufkla. Torej vfame sdravnik majkino, nalafh sa to narejeno fkkatlizo, dirja okoli hifhe kot norez, in potem pravi, de je she dufho v7 fhkatlizo vjel, in de jo bo prezej bolniku sopet v7 ufta fpuftil. Zke pa bolnik potem u-merje, li hitro sdravnik kaj ismifli, sakaj je dufka sopet ufkla, in pravi, de fe vdrugizk ne da vezh vjeti. tShege Indijanov Polnozhne Amerike per pogrebih ali per pokopu mertvih. F^ervo, kar Indijani Polnozhne Amerike lro-re, kadar kdo umerje, je to, de dvakrat ali trikrat pred merlizhevo hifho uflrelje, in tako fofedam njegovo fmert osnanijo. Tukajfbini Indijani imajo fploh navado, de merlizka she dve uri po njegovi fmerli pokopljejo. Vzhafi pa fhe tako dolgo ne zhaka-jo , temuzh ga she tiflo uro pokopljejo-, kakor umerje, ali kakor fe jim sdi, de je mertev. Sa torej fe lahko vezhkrat sgodi. do kteriga takiga pokopljejo, ki fke ni ref mertev. Indijani imajo farni fprizhleje od' tega, de fo vzhafi kakiga le na vides mertviga zhloveka pokopali, kteri je pa v' rofnizi fhe shivel; pa fo tako ncfpametni in terdovratni, de per vfih teh fprizh-lejih, in per vfi m opominjevanji Evropejzov, vender fvoje flare navade nozhejo sapuftili. Pred nekaj zkafam je kil na polnozhni Hrani Gorenjiga Jesera en Indijan popolnama omedlel, tako do fo drugi Indijani minili, de je mertev, in de fo ga po fvoji navadi preže) pokopali. Po konzkanirn pokopu je fhel vfak v' fvojo hifho nasaj, farno shena pottopaniga zklovelsa jc fhe per grobu oftala in je jokala. Na enkrat je saflifkala v1 grobu terkati, fe je uftrafhila , je v' vaf tekla, in je povedala, kaj je flifhala. Indijani fo ledej k' grobu tekli , fo semljo raskopali, in fo pokopaniga zhloveka shiviga najdli. — Pa vfe to jih je tako malo ispamclvalo, de fo she pervi ga merlizka potem sopet prezej po njegovi fmerli pokopali. — Samo kerfhanfka vera jik samore v' tem po-boljfhali. Per vfih Indijanih Polnozkne Amerike je navadno, de merlizke v' zhafti imajo. Kadar je kak Indijan v' vojfki ubit, Ii njegovi tovar-fhi veliko persadevajo, njegovo truplo dohiti in s' fahoj vseli, nekoliko sato, de mu fovrashniki ne morejo koshe od glave potegniti, nekoliko pa, de ga s' zhaftjo pokopljejo. Zke kteri Indijan s' fvojo druskino delezh od fvojiga doma zhes simo oftane, in tam umerje, fe vezhkrat sgodi, de shena in otrozi njegovo truplo foshgejo, pepel fpravijo, in ga polem v' fvoj kraj nasaj nefejo. Indijani nimajo trug, de bi merlizhe v' njih pokopovali, temuzh imajo navado, na dno groba nekoliko drevefnih fkorij poloskiti, na-nje merlizha djali, in ga na uranek in sgorej sopet s7 drevefnimi fkorjami pokrili, de fe scmlje nikjer nc dolika. §amo lilli Indijani, ki kliso belih ljudi prebivajo, pokopujejo fvoje merlizke v7 trugah , ktere od belih ljudi sallonj dobivajo. Per nekterih polnozbnih rodovih jc navadno , merlizhe v7 majhine hifhize deva ti, klere fo is debelih brun narejene. Takih hifhez pa ne sakoj)ljejo v7 semljo, temuzh jih poftavijo na 8 ali 10 zhevljev vifok oder ali grufht, dc trupi« tam v7 njih fognijejo. Pravijo, de jih to savolj sguhe njih prijntlov tolashi, ker njik oftanhe smirej pred faboj imajo. Torej lake mertvafhke odre bliso hifh narede, defiravno morajo savoljo tega veliko fmradu prelorpeli , ki od gnilih trupel pride. Indijani navadno nimajo veliko zeremonij per pokopu merlvik. Kadar Kol j imenitne ljudi, poftavim oklaftnike ali holj flovezke voj-fhake pokopujejo, nekoliko vezh pojejo in dalji ogovore imajo. Kakor hitro kdo per Indijanih umerje, sa-vijejo njegovo truplo prezej v' kelo rjuho, ali pa v' fukneno plahto, in ga por Ara ni hifhe na lla poloshe*. Potem fi vfi prijatli in snanzi mert-viga zhloveka fvoje okrase zkerno pomashejo, fe sraven merlizha na lla vfedejo, sazhnejo tabak piti, in s' perpognjenimi glavami per miru fede, lako de nikzke befedize ne pregovori. Preden merlizha k' pokopu nefejo , pridejo tifti , ki fo mu v' rodu, ga odgernejo, ga i velikim jokam in plakanjcm ogovarjajo, vsarnejo flovd od njega, ter ga objemajo in kufkujejo. Kadar kak oshenjen zklovek umerje, mu njegova vdova nekoliko laf odreshe , klere eno leto hrani, polem pa foshge. Navadno ima oblaftnik liftiga kraja, kjer kdo umerje, kratek govor per merlizhi. v' kterim mu frezhno popotvanje vofhi, in ga opominja, vfe teshave, ktere ga bodo morebiti na potu proli unimu fvetu sadele, ftanovitno pre-terpeti. Per taki perloshnofti fim nekdaj flifkak de je en oblaftnik Ozkipvejfkik Indijanov le neumne befede govoril: ,,Per mnogih bojih, je rekel merlizhu, fim jeft veliko Siu-Indija-nov pobil. Te sdaj tebi prepuftim 5 naj bodo tvoji fujhniki. Na tvojim dolgim popotovanji ti bodo lahko veliko pomagali, in vfak vezber, kadar fe bofb vef truden k' pozkitkn podal , bodo pcl* teki ogenj vkurili, in ti druge flush-be opravljali." Po merlifbkim govoru nefejo nekteri mosh-je merlizha v' plahti saviliga k' grobu. Zbe imajo trugo, poloshe merlizha va-njo, denejo sraven njega mnoge dari, ki mu jik sa popot-nizo dajo, nefejo trugo s' merlizhcm k' grobu, in jo bres vfih zeremonij v' grob poloshe. Zhe pa truge nimajo, denejo merlizha v5 rjuhi ali plahti saviliga v' grob, poloshe dari sraven njega, ga s' drevefnimi fkorjami pokrijejo , in sakopljejo.. Po pokopu safade en kol na tifti konz groba, kjer je glava, in na verbu kola je podoba kake shivali ali kakiga ptizha naju alan a. Vfaka Indijanfka familija ima ime kake shivali, in tiiia shival je na verbu kola na-malana. Indijani grobe merlizhev slo v7 zkafli imajo. Torej narede okoli grokov terden plot ali pa fleno is debelih brun, verh ktere vzhali tudi Hreho napravijo. Per nekterih rodovih Indijanov je navadno, de vfak vezher majhen ogenj na grobih savkurijo , kteri mora do polnozbi goreti. To flore vfaj 4 nozhi saporedama, vzhafi pa veliko vezkkrat. Per vfih Indijanih Polnozhne Amerike je navadno , rnerlizhem mnoge dari v7 grob dajati. To delajo Indijani sato, ker mifiijo, de morajo dufhe dolgo zhafa hodili, preden v7 lepo deshelo svelizhanih pridejo, kjer vfe, kar je dobriga in lepiga ? v1 okilnolli najdejo. Preti 1(>2 den pa tje pridejo, potrebujejo mnogih rezhi, kakor na lem fvetu. Sato jim dajo njih orosh-je , eno krefilo , nekoliko tabaka, nekaj shive-sha , in vezh lakih rezhi, de bi vfe to sa po-potnizo imeli. Nekteri Indijani imajo navado fvojim mert-vim, pofehno zhe fo oblaflniki ali imenitni vojfhaki , mnogo lepotijo v'grob dajati, ker pravijo, de nekteri ljudje, zhe revni in bres lepe obleke k' desheli isvoljenih pridejo, ne dobe perpufhenja va-njo iti, temuzh fe morajo fpet na ta fvet nasaj podali, ali pa v' vezh hi rev-fhini okoli tavali. Tudi Indijani od zkafa do zhafa nekoliko shivesha na groke merlizhev pokladajo. Tak skivesk navadno ponozhni zkaf lazhni pfi ali pa volkovi pojedo; Indijani pa mifiijo, de dur fke, kadar nimajo vezh kaj jedi, na fvoje grobe nasaj pridejo, in tam skivesha ifhejo. Per vlili Indijanih je navadno, de po mcrt-vih shalujejo, pa tega ne delajo vfi na enako visho. Kadar je kdo per nekdajnih Kanad-janfkih Indijanih umeri, fo sazheli njegovi do-mazhi ljudje prezej po njegovi fmerli neisre-zheno jokati in tulili. Vzhafi fo fhe tudi nekoliko plujih ljudi najeli, de fo s' njimi jokali. Njih skalovanje je terpelo zelo leto. Kleri fo bili merlvimu v' rodu ali sklahta , fo fi mogli vfe lafe poresati in ii obras zhcrno pomaloli. Nobeniga zhloveka nifo fmeli v' obras pogledali, nifo fmeli nikamor iti, nifo fmeli nizh gorkiga jelii, in fe nifo fmeli nobenkrat ognju perblishati, de bi fe bili greli. To fizer hi zelo leto shalovanja terpelo, vender pa dolgo zhafa. Sdaj v' nafkih zhaiih pa she ni veliko Indijanov r' Kanadi, in vfi Jo h' kerfhanfki veri ffoeobernjeni. Per sdajnih Indijanih je povfod navadno , ilc fi tifti ljudje, ki fo mertvimu v* rodu, obra.se shemo pomalajo, in de imajo vef zhaf shalo-vanja, klero po navadi eno leto terpi, zherne obrase, ker fe ne fmejo nokenkrat umiti, in fi ta zhaf tudi ne fmejo nobenkrat laf oftrizki ali ozhefati. Vef zhaf shalovanja nofijo nar flabji oblazhila, ki jih imajo. Zhe per Ozhipvejfkih Indijanih, ali pa per tlrugih Indijanih polnozbnih krajev kak otrok umerje, je navadno, de fi njegova mati majh-niga otroka is zunj naredi, ga v' prav majhJ-no sibel perveshe, in ga povfod s' faboj nofi, kakor je popred praviga otroka s' faboj nolila. To terpi zelo leto. Kadar kteri Indijanfki sheni mosh umerje, sveshe shena fvoje nar lepfhi oblazhila v' zulo, in tudi lepotijo fvojiga mosha, poftavim, ufhefnc ter nofne in perftne ringeljne i. t. d. na-njo perfhije. Tifto zulo, ktera je snamenje njeniga vidovftva, ima smirej per febi, in jo povfod s' faboj- nofi. To terpi eno leto, ali pa fhe dalje, tako dolgo, de ji shlahta njeniga ranjkiga mosha zulo vsame. Potem fe fme sopet omoshiti. Nekdej fe jc sgodilo, de neki vidovi sklatita njeniga ranjkiga mosha ni hotlo dolgo zhafa zule vseti. Ker jo je mogla tedej vezh let nofiti, fe je je sadnjizh lako navelizkala, in je she tako malo oblazhila imela, de je shelela zulo rasvesati, in tifto oklazhilo, ki je kilo v* nji savesano, oblczhi. Pa li ni upala poftavc fvojiga vidovftva prelomiti. Vezhkrat je tedej shlahlo fvojiga ranjkiga moška profila, de naj ji zulo vsarnejo. Sadnjizh je kila uflifhana , in fo ji pervolili, fe sopet omoshili, Sraven te zule ima videva eno leto tudi nekako lefeno, nalafh sa to narejeno fkledo per febi, v' klero per vfakim koiilu nekoliko jedi dene, in kadarkoli kteri ptujiz ali kleri fofed. v' hifho pride, mu fkledo ponudi, de naj je, in fe ji prav dobro sdi, zhe ga vidi s' vefe-Ijem jefti, ker pravi, de je tudi dufha njeniga ranjkiga mosha te jedi deleshna. Skoraj per vfih Indijanih je navadno, de fe vzhafi na grobih fvojih snanzov in prijal-lov vkup fnidejo, kjer jedo, pojejo, plefbejo in bohnajo. Pravijo namrezh, de jih dufhe merlvih vidijo, in de fe nad tem grosno vefele. Ker Indijanfki ftarfhi fvoje otroke slo ljubijo , torej ludi per fmerli kakiga otroka grosno skalujejo. Vzhafi fe sgodi, de od shalofti sbole ali pa umerjejo. Neki popotnik je bil dolgo zhafa per §iu-Indijanih. Pergodilo fe je, do je v' liflim kraji , kjer je on prebival, neki fhtiri leta ilar lanlizh umeri, Njegovi ftarfhi fo grosno sha-lovali, Pofehno o zhe je hotel obupati. Vezhkrat je kako pufkizo ali pa kak ojfler kamen prijel , in fi jo vfo kosko po shivotu rasprafkal. Sadnjizh je od shalofti sbolel in umeri. Ko jo ozhe umeri, fi je mali na enkrat folso obri-fala, fo jo jela fmojali, in jo bila vefela, kakor do bi nizh no bilo. Popolnih fe je sazbudil > ko je to sheno , klora je otroka in mosha v7 kratkim zkafu sgu« Lila, tako vefclo in dovoljno videl. Ni mogel islerpeti, de bi je ne bil vprafhal, sakaj fo jc na enkrat tako fprcmenila. Shena je to odgovorila: „Moj fin jo bil fhe majhen in flab fantizh, ko je umeri, in ni imel fhe toliko mozhi i de bi ii bil mogel v' desheli duhov fvoj shivesh pcrdobivali. Salo fva bila oba, moj mosh in jeli, grosno shaloftna, ker fva ii mi-flila, v' kako veliki revfhini bo mogel najin fin lam biti. Sdaj pa, ko je moj mosh, kteri sna prav dobro sveri pobijali, in fanta rad ima, tudi v' ravno lifto deshelo sa njim fhel, fe je moja shalolT v' vefelje fprcmenila, ker vem, de fe bo mojimu ljubimu otroku dobro godilo, in de bo ozhe sa-nj fkerkel. Sdaj nizh drusi-ga nc shelim , kakor tudi kmalo k' njima priti." — Tako mozh imajo sapopadki Indijanov od prihodu j i ga sbivljenja. R A S A L O. ratek sapopadek loga, kar fe je per Indijanih Pol- nozhne Amerike od takrat, ko fo jih sazheli Evropejzi pognati, do sdajniga zhafa imenitniga godilo i Navade in fhege Indijanov Polnozhne Amerike. I. Njih telefne in ditfhtie Iaftnofti. . . .33 II. Obleka Indijanov Polnozhne Amerike , . 47 lil. jStanovnlifha in slu" vesli Indijanov Pofoozhne Amerike . ... . . . . .53 IV. Rezhf, M jih Indijani Polnozhne Amerike nnrejnjo 67 V. Lov ali Jiga gojsdnih shival per Indijanih Polnozhne Amerike . . . . «73 VI. Itihji lov per Indijanih Polnozhne Ameriko . 86 VIL Nhenitve Indijanov Polnozhne Amerike in iareja njih otrok ... . ... 00 VITI- Vera Indijanov Polnozhne Amerike . . . rfi IX. Vojfke nit hoji Indijanov Polaozhne Amerike . 124 X. Gofpofka in oblaftnikl Indijanov Polnozhne Amerike i3g XI. Ilolesni in sdjmvlla Indijanov Polnozhne Amerike i5i XII. iSIiege Indijanov Polnozhne Amerike per pogrebih ali per pokopu mertvih . . . . i58 A00000172136A