DOLENJSKI LIST - št. 12 (1649) - 19. marca 1981 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XVIII. Novo mesto, 19. marca 1981 št. 8 f ■ ; \ VSEBINA OBČINA RIBNICA 54. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981-1985 OBČINA TREBNJE 55. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje V __________________ _______________________ 56. Odlok o razveljavitvi odloka o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 57. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentrupert c« H Občina Ribnica 54. Na podlagi 51. do 74. člena statuta občine Ribnica in pobude vodstev družbenopolitčnih organizacij in izvršnih organov skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ribnica, ki temelji na dogovoru o temeljnih načelih in kriterijih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, sklenejo - temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti, — delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtne in podobne storitve skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, ki jih zastopa Obrtno združenje Ribnica, - delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugačno svobodno poklicno dejavnost - ter krajevne skupnosti z območja občine Ribnica SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabni sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981 -1985 1. člen S tem sporazumom udeleženci določamo obseg in način združevanja in uporabe sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugi zavezanci po tem sporazumu namenijo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Sredstva, zbrana po tem sporazumu, so namenska in se smejo uporabiti le za potrebe oziroma naloge, ki so določene s plani krajevnih skupnosti. 2. člen Udeleženci sporazuma se sporazumemo, da je letni prispevek temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v višini 0,46 % osnove bruto OD na zaposlenega delavca. Stopnja prispevka iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni za vsako prihodnje leto v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki, oziroma v skladu s sporazumno dogovoije-niini plani in ukrepi udelžencev tega sporazuma. 3. člen Delovni ljudje, ki delamo v obrtnih in podobnih dejavnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugačno svobodno poklicno dejavnost, se obvezujemo, da bomo prispevali enak delež na zaposlenega delavca, kot ga prispevajo delavci v združenem delu. . 4. člen Temeljne organizacije združenega dela in drugi udeleženci sporazuma bomo nakazovali sredstva po letnem zaključnem računu (polletnem obračunu): - na prehoden ,/birni račun za krajevne skupnosti" za delavce, ki delajo in stanujejo na območju občine Ribnica, lot tudi za delavce, ki delajo izven občine Ribnica, stanujejo pa na območju občine Ribnica. Številka prehodnega zbirnega računa krajevnih skupnosti v občini Ribnica se objavi v Uradnem listu SR Slovenije z navedbo številke Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem je sporazum o združevanju in uporabi sredstev za vzdrževanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981—1985 objavljen. 5. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih se obvezu- jemo, da bomo po tem sporazumu dobljena sredstva v svojih krajevnih skupnostih namenili za: — razvoj delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih in za pokrivanje funkcionalnih izdatkov v krajevnih skupnostih, — vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v krajevnega pomena, — izgradnjo in vzdrževanje skupnih objektov oziroma prostorov za delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev v krajevni skupnosti, • — namensko združevanje sredstev za potrebe pri financiranju skupnih nalog s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. 6. člen Udeleženci tega sporazuma bomo vsako leto posebej'sporazumno razporedili sredstva posameznim krajevnim skupnostim in ob upoštevanju njihovih prioritetnih nalog, določenih na podlagi srednjeročnih in letnih planov. Hkrati bomo določali .ustrezna sredstva za vzajemne in -šolidamostne naloge skupaj za več ali za posamezne krajevne skupnosti, ki zaostajajo v svojem razvoju, ker nimajo minimalnih lastnih virov sredstev. — V ta namen bomo na podlagi tega sporazuma na predhodnem zbirnem računu v občini zbrana sredstva sporazumno delili v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo med seboj sklenile krajevne skupnosti. 7. člen Udeleženci tega sporazuma bomo na podlagi medsebojno usklajenih sporazumov o temeljih svojih srednjeročnih planov oblikovali srednjeročne in letne plane. Krajevne skupnosti dostavijo svoje letne plane skupaj s poročilom o realizaciji plana (ocena realizacije) za tekoče leto, odboru podpisnikov tega sporazuma v občini, najkasneje do 1. novembra. 8. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo za skupen organ, odbor podpisnikov sporazuma, ki bo spremljal njegovo izvajanje. Odbor podpisnikov ima 11 članov in sicer: — 6 delegatov imenuje zbor krajevnih skupnosti skupščine občine po predhodnem soglasju skupščin krajevnih skupnosti, — 4 delegate imenuje zbor združenega dela skupščine občine, po predhodnem soglasju delavskih svetov ali zborov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti. — 1 delegata iz združenja obrtnikov v občini. Enotno listo kandidatov za člane odbora predlaga predsedstvo občinske konference SZDL. 9. člen Odbor- podpisnikov samoupravnega sporazuma in predvsem naslednje naloge: - na podlagi sprejetih planov krajevnih skupnosti za naslednje leto in poročila o izvajanju planov za tekoče leto pripravi pregled potreb vseh krajevnih skupnosti ter predlog prioritetnega programa pokrivanja potreb KS iz združenih sredstev najkasneje do 1. decembra in ga da v razpravo vsem udeležencem tega sporazuma; - skrbi za delitev v skladu s programom in spremlja uporabo sredstev v skladu s tem sporazumom ter o svojih ugotovitvah obvešča vse udeležence, daje predloge za urejanje spornih vprašanj, za morebitni postopek pred sodiščem združenega dela ali pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev sporazuma in sprejemanje ustreznih ukrepov; - obvešča javnost o realizaciji določil tega sporazuma, opravlja pa tudi druge naloge, ki mu jih zaupajo udeleženci. 10. člen Administrativno tehnične naloge v zvezi z delom odbora podpisnikov opravlja upravni organ občine. 11. člen Pri pripravi predloga prioritetnega programa delitve, sredstev mora odbor podpisnikov upoštevati, da so pogoji življenja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih odvisni predvsem od rezultatov njihovega lastnega dela in s samoprispevki zbranih sredstev, ki jih zavestno in na samoupraven način koristijo v krajevni skupnosti, v kateri prebivajo. Pri pripravi prioritetnega programa delitve sredstev je odbor podpisnikov dolžan sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Po zaključni javni razpravi pripravi odbor podpisnikov dokončen predlog delitve sredstev in ga predloži v potrditev zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela skupščine občine, kot skupnemu organu podpisnikov sporazuma. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine s skupnim zasedanjem predstavljata najvišji organ podpisnikov sporažu- ma' 12. člen Udeleženci sporazuma bomo vsako leto, najkasneje v oktobru vsak prek svojega najvišjega samoupravnega organa (skupščine KS, delavskega sveta ozi roma zbora delavcev) ocenili izvajanje določil sporazuma hkrati z oceno izvajanja planskih dokumentov in na tej osnovi sprejeli ukrepe za prihodnje obdobje in predlagali ukrepe (opomin, odpoklic) organom in posameznikom, ki niso opravili svojih nalog za uresničevanje s tem sporazumom določenih obveznosti. 13. člen V postopku spremljanja izvajanja tega sporazuma se bomo udeleženci prek odbora podpisnikov najmanj enkrat na tri mesece medsebojno informirali 0 vseh ukrepih in predlogih za urejanje spornih vprašanj ter v ta namen predlagali skupno obravnavo v zboru KS in zboru združenega dela občinske skupščine. , . .. 14. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga po javni razpravi v organiazcijah SZDL 1 n sindikatov sprejmejo skupščine krajevnih skupnosti in delavski sveti, oziroma zbori delavcev ter podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. Sporazum velja za srednjeročno obdobje 1981-1985. Z dnem podpisa tega sporazuma preneha veljati samo- upravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programa in planov krajevnih skupnosti iz* leta '1975. 15. člen Sporazum se objavi v Skupščinskem Eblenjskem listu. Številka: 402-3-81-01 Datum: 4. 3.1981 Podpisniki: INLES TOZD TSP Ribnica INLES TOZD TSP Sodražica INLES TOZD TSP Loški potok INLES DS skupne strokovne službe Ribnica INLES TOZD Dolenja vas INLES TOZD Trgovina Ribnica RIKO Ribnica DO RIKO TOZD Rikostroj Ribnica DO RIKO TOZD Ricomag Ribnica Mercator — TOZD Jelka Ribnica Kmetijska zadruga Ribnica GG Kočevje-TOZD Jelenov žleb Ribnica GG Kočevje — TOZD. Gozdarska kooperacija Ribnica IT PP Ribnica EUROTRANS Ribnica DONIT TOZD Pletilnica Sodražica „Sukno“ Zapuže TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica „Pletenina“ Ljubljana TOZD TRIM Sodražica Slovenijales „Žičnica“ TOZD Ribnica Obrtno podjetje Ribnica Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica Osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški potok Osnovna šola Jože Petek Ribnica Glasbena šola Ribnica Vzgojno varstveni zavod „Maj-da Silc“ Ribnica Zdravstveni dom Ribnica Skupščina občine Ribnica Občinska konferenca ZKS Ribnica ‘ Občinska konferenca SZDL Ribnica Občinska konferenca ZSMS Ribnica Občinski sindikalni svet Ribnica Krajevna skupnost Ribnica Krajevna skupnost Sodražica Krajevna skupnost Loški potok Krajevna skupnost Dolenja vas Krajevna skupnost Sv. Gregor Krajevna skupnost Vel. Poljane Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Ribnica Strokovne službe stanovanjske in komunalne skupnosti Ribnica Združenje obrtnikov Občina Trebnje 55. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je občinska skupščina na 18. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1981 sprejela ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V NASELJIH OBČINE TREBNJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta-odlok določa ukrepe za varnost cestnega prometa na lokalnih cestah in cestah v naseljih na območju občine Trebnje. Javne prometne površine po •tem odloku so vse kategorizirane in nekategorizirane lokalne fS DOLENJSKI LIST - št. 12 (1649) - 19. marca 1981 ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, hodniki za pešce, parkirni prostori ter priključki k javnim stanovanjskim in poslovnim prostorom. Za ceste v naseljih'po tem odloku se štejejo vse javne ceste ne glede na to, kdo z njimi upravlja. 2. člen Z lokalnimi cestami I. kategorije upravlja pooblaščena SIS, z ostalimi lokalnimi cestami II. kategorije in nekategoriziranimi cestami pa krajevne skupnosti na svojih območjih. II. PROMETNA UREDITEV TER ZNAKI IN OZNAČBE NA CESTAH 3. člen Promet na lokalnih cestah oziroma promet v naseljih (prometna ureditev) urejajo s svojimi akti občinska skupščina, izvršni svet občinske skupščine in občinski upravni organ v mejah svojih pristojnosti ter ob upoštevanju splošnih predpisov o varnosti cestnega prometa in določil tega odloka, sprejemajo načrte prometne ureditve, s katerimi se predvidi tehnična ureditev prometa. Za izvedbo načrta prometne ureditve skrbijo v mejah svojih pristojnosti in nalog: 1. občinski upravni organ, 2. upravljavci cest, 3. vzdrževalci cest. Prometna ureditev na lokalnih cestah oziroma na cestah v naseljih v občini Trebnje mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo. 4. člen Dovoljenje za postavitev in odstranitev ali spremembo prometnih znakov izda na lokalnih cestah in mestnem naselju Trebnje upravni organ, pristojen za komunalne zadeve s sodelovanjem z organi za notranje zadeve občine Trebnje, za nekategorizirane ceste pa organi krajevne skupnosti. Za postavljanje, vzdrževanje in brezhibnost prometnih znakov na lokalnih cestah in cestah v naseljih skrbi in je odgovoren upravljalec in izvajalec, oziroma krajevne skupnosti na nekategoriziranih cestah. Vzdrževanje, postavitev novega • prometnega znaka iz 2. odstavka tega člena ali označbe na vozišču izvaja izvajalec po pogodbi z uprav-ljalcem. 5. člen Za urejanje javnih parkirišč v mestnem naselju Trebnje skrbi Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje, za vzdrževanje in postavljanje prometnih znakov pa izvajalec po pogodbi s pooblaščeno SIS. Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in hišni sveti so dolžni na lastne stroške urediti parkirišča in skrbeti za ustrezno prometno signalizacijo na teh parkiriščih. 6. člen Kdor poškoduje prometno signalizacijo in javno prometno površino je dolžan vzpostaviti v prejšnje stanje. 7. člen Register prometnih znakov na lokalnih cestah (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/72) in v naselju Trebnje vodi izvajalec, krajevne skupnosti pa register prometnih znakov na nekategoriziranih cestah. 8. člen \ Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov opravlja medobčinski inšpektor za ceste. III. OMEJITEV V PROMETU 9. člen Na posamezni cesti se lahko prepove ali omeji promet v obe smeri ali v posamezni smeri za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil oziroma udeležence v prometu. 10. člen Lokalne ceste I. in II. kategorije morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo, ki omejuje osni pritisk vozila. 11. člen Pešec mora prečkati vozišče na označenem prehodu s pospešeno hojo. Praviloma je pešec dolžan hoditi po desni strani prehoda. 12. člen Dovoljena hitrost v naselju Trebnje je 50 km/h, na Mirni, v Dobrniču, Šentrupertu in Mokronogu 40 km/h. V ostalih naseljih pa kakor zahteva zakon o varnosti cestnega prometa. Omejitve hitrosti iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za vozila, ki so na nujni vožnji in to naznanjajo s svetlobnimi in zvočnimi siganli. 13. člen V primeru ustavitve vozila ali pri nakladanju tovora voznik ne sme pustiti motorja v teku več kot tri minute, razen če se je ustavilo zato, da bi se ravnal po prometnem znaku, da bi se izognil oviri ali zaradi zastoja v prometu. IV. USPOSABLJANJE VOZNIKOV Z VOZILI NA MOTORNI POGON 14. člen Avto šole morajo opravljati začetni pouk kandidatov za voznike motornih vozil, ki traja najmanj pet ur na površinah, ki niso namenjene javnemu cestnemu prometu. 15. člen Nadzor nad izvajanjem določbe 13. člena tega odloka izvajajo miličniki in občinski organ, pristojen za notranje zadeve. V. USTAVLJANJE IN PARKIRANJE 16. člen V naseljih občine Trebnje je dovoljeno ustavljati in parkirati vozila tam, kjer ustavljanje in parkiranje ni že s splošnimi predpisi o varnosti cestnega prometa prepovedano, razen če ni na teh mestih ustavljanje in parkiranje drugače urejeno. 17. člen V naseljih na območju občine Trebnje smejo parkirati vozila samo na parkirnih prostorih, ki so določeni za posamezno vrsto vozil in s prometno signalizacijo vidno označena. 18. člen Prepovedano je voziti, ustavljati ali parkirati vsa vozila po zelenicah, parkih, pločnikih ter peš poteh. Prepovedano je ustavkati ali parkirati vozila na prostorih, namenjenih za odvoz na dvorišče ali stavbo. 19. člen Na javnem parkirnem prostoru za turistične avtobuse je dovoljeno zadrževanje posameznega avtobusa največ 2 uri. 20. člen Prepovedano je prislanjati kolesa ob pločnike, zgradbe in druge objekte na cestah in ulicah. Kolo in motorno kolo je dovoljeno puščati le na za to določenih mestih. 21. člen Parkiranje vozil ni dovoljeno na cestah in drugih površinah, namenjenih za promet, če so postavljeni posebni opozorilni znaki, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe. Obvestilne znake postavi pooblaščena organizacija najmanj 12 ur pred pričetkom dela. Kdor ima vozilo na tem območju, ga mora odstraniti, v nasprotnem ga odstrani pooblaščena organizacija na stroške lastnika oziroma imetnika vozila. 22. člen Invalidnim osebam, ki se težko gibgejo, je dovoljeno ustavljati ali parkirati motorno vozilo na krajih, kjer to sicer ni dosoljeno, če tako ustavljanje ali parkiranje ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu. 23. člen Pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet v naselju, lahko odredi na kraju samem, da vozilo, ki je nepravilno parkirano ali ustavljeno in predstavlja neposredno nevarnost ah oviro za druge udeležence v prometu, da se tako vozilo odstrani. Odstranitev vozila se izvrši na stroSce lastnika oziroma imetnika uporabe vozila. Organizacija, ki odstranjuje napačno parkirana vozila, mora storiti vse, da se vozilo pri odstranjevanju ne poškoduje. VI. DELO NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH IN PREKOPAVANJE CEST 24. člen Na javnih prometnih površinah je dovoljeno izvajati prekopavanje in druga dela ob pogojih, da bo cesta oziroma javna prometna površina po opravljenem prekopu oziroma izvršenih delih vzpostavljena v prejšnje stanje. Za prekopavanje ceste oziroma javne prometne površine in za izvajanje drugih del na cesti oziroma javni prometni površini si mora investitor oziroma izvajalec pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravljalec . est oziroma javnih prometnih površin. O začasnih ureditvah prometa v zvezi z izvajanjem prekopov in drugih delih na prometni površini določa občinski upravni organ. Investitor oziroma izvajalec del sta dolžna čas trajanja in način začasne prometne ureditve objaviti v sredstvih javnega obveščanja. 25. člen Upravljalec javnih prometnih površin lghko zahteva, da investitor oziroma izvajalec del opravi na prometnejših javnih površinah manjše posege v nočnem času, to je med 21. in 5. uro. Zahtevo za izdajo dovoljenja iz 2. odstavka 23. člena tega odloka je treba vložiti najmanj 15 dni pred nameravaninpričetkom del in mora vsebovati podatke o začetku in trajanju del, o zavarovanju kraja in ureditvi prometa v času izvajanja del. 26. člen V primeru nastanka večjih okvar ali poškodbe na javni prometni površini ali na prometnem objektu, ki kakorkoli vpliva na varnost udeležencev v prometu, je upravljalec ceste dolžan, da takoj, ko je seznanjen (sporočeno) ukrene vse potrebno, da se nastala situacija predpisano zavaruje, ovira pa čim-prej odpravi. 27. člen Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki. Ponoči in kadar je vidljivost bistveno zmanjšana, mora biti ovira zavarovana še s svetlobnimi znaki. 28. člen V primeru popravila stavb in drugih objektov, ki mejijo na javno prometno površino, je izvajalec dolžan ukreniti vse potrebno, da je zagotovljena varnost udeležencev v prometu. 29. člen Vsa dela, ki se opravljajo na javnih prometnih površinah in predstavljajo določeno oviro, je treba opraviti v čimkrajšem možnem času, opozorilne znake in druge označke pa odstraniti takoj, ko so dela končana. VII. POSEBNI UKREPI 30. člen Da se zagotovi večja varnost udeležencev v cestnem prometu, je prepovedano: 1. postavljati ob javnih prometnih površinah ograje, saditi žive meje ali drugo zelenje tako, da je s tem ovirana ali ogrožena prometna varnost, ovirana preglednost ali zakriva cestno prometno signalizacijo; 2. z vozilom poškropiti ali umazati druge udeležence v prometu; 3. poškodovati ali odstranjevati prometne znake ali spreminjati njihov pomen, oziroma poškodovati druge označbe na vozišču; 4. dopustiti otroku do 5. leta starosti zadrževanje brez nadzorstva na javnih prometnih površinah; 5. onesnaževati javne prometne površine pri oranju ter drugih poljskih ali gozdnih opravilih, oziroma orati od roba cestišča do širine 1,00 m pripadajočega zemljišča. 31. člen Piistojna inšpekcija lahko odredi, da mora lastnik oziroma uporabnik zemljišča odstraniti ovire iz prve točke 29. člena. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 32. člen Z denarno kaznijo od 500 — 20.000 din se kaznuje pravno osebo: 1. če si ne pridobi dovoljenja za postavitev ali odstranitev ali spremembo prometnega znaka; 2. če ne sklene pogodbe o vzdrževanju občinskih cest; 3. če ne postavi ali redno ne vzdržuje cestne prometne signalizacije (4. člen); 4. če ne skrbi za urejanje javnih parkirišč (5. čjen); 5. če poškoduje prometno signalizacijo (6. člen); 6. če ne vodi registra prometnih znakov (7. člen); 7. če krši določbe 11., 12., 13., 15., 17., 18., prvega odstavka 19. člena, 20., 23., 25., 26., 27. in 28. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 - 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba za prekrške, navedene pod točkami od 1 — 7 tega člena. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Izvršni svet skupščine občine Trebnje mora v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka izdati odredbo, s katero se določi prehode, stranske in enosmerne ceste, določi parkirne prostore, način parkiranja, uredi promet pešcev. Odredi postavitev zaščitnih org^j na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu, odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez cestišče v bližini šol ter ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih. 34. člen Organizacije in organi iz 4. člena tega odloka morajo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka opraviti popis prometnih znakov za svoje območje in v ta namen nastaviti register prometnih znakov. Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: tekoča številka znaka, datum postavitve prometnega znaka, vrsta prometnega znaka, naziv organa, ki je izdal odločbo o postavitvi, zamenjavi ali odstranitvi s številko in datumom ter stolpcem za opombe. 35. člen Pristojni organi iz 4. člena tega odloka morajo najkasneje v šestih mesecih potem, ko začne veljati ta odlok, izdati odločbo o morebiti postavitvi manjkajočih prometnih znakov in o zamenjavi in odstranitvi že obstoječih. V ta namen je dolžan skupno z upravljalcem ceste pregledati obstoječo prometno signalizacijo v naseljih in to pred izdajo odločbe. V komisiji iz prejšnjega odstavka tega člena sodeluje tudi predstavnik postaje milice. 36. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve in pristojna inšpekcija za ceste. 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-01/81-10 Datum: 30.1.1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT.l. r. 56. Na podlagi 61. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) in 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 2. 1981 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 1. člen Odlok o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/73) se razveljavi. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1981. Številka: 191/D—01/73—1 Datum: 27. 2.1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT,!. r. 57. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in izida referenduma z dne 8. marca 1981 je skupščina krajevne skupnosti Šentrupert na svoji seji dne 11. marca 1981 sprejela SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT 1. člen Za območje krajevne skupnosti Šentrupert se na podlagi odločitve občanov na referendumu 8. marca 1981 uvede krajevni samoprispevek za izvedbo srednjeročnega petletnega programa krajevne skupnosti Šentrupert, katerega realizacija se financira iz krajevnega samoprispevka v višini 8.940.000 din, to je iz vseh sredstev, ki bodo zbrana iz samoprispevka. Zbranih 8.940.000 din se uporabi: 1. za asfaltiranje in obnovo že asfaltiranih krajevnih in vaških cest; 2. za izgradnjo PTT omrežja; 3. za izvajanje komunalnih programov vaških odborov (ceste, mostovi, vodovodi, kanalizacije), programov glasilskih društev in kultur-noprosvetnega društva ter družbenopolitičnih orgahizacij. Petletni program bo uresničil svet krajevne skupnosti Šentrupert na osnovi sprejetih letnih planov. Letne programe, izdelane na osnovi kriterjev, za vsako leto posebej predlaga svet KS in da v javno razpravo občanom, sprejme in potrdi pa jih skupščina KS. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 lef, in to od 1. aprila 1981 do 31. marca 1986. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Šentrupert: - po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega rzmeija vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu; - po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka obrtnikov in od presežka oziroma dosežene osnove, zmanjšane za plačane davke in prispevke; - po stopnji 2 % od pokojnin; - od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 5 % letno od katastrskega dohodka negozdnih površin. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstasku, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 3.000,00 din neto dohodkov mesečno in delovni ljudje in občani, ki ‘imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000,00 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 5. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil neto osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa delovne organizacije, obrtniki od zaposlenih in skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja krajevni samoprispevek davčna uprava skupščine občine Trebnje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo oprav-1 jala davčna uprava skupščine obči ne Trebnje. 6. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Šentrupert. 7. člen Za zbiranje in namensko uporabo sredstev skrbi svet krajevne skupnosti Šentrupert. 8. člen Svet krajevne skupnosti Šentrupert je dolžan vsako leto na krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih pomembnejših vprašanjih in podatkih, ki se nanašajo na krajevni samoprispevek in izvajanje programa iz' 1. člena tega sklepa. 9. člen Po izteku petletnega obdobja, za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti Šentrupert sestaviti zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v obravnavo in sprejem skupščini krajevne skupnosti Šentrupert. Ta mora s podatki zaključnega računa seznaniti na zborih občanov vse občane in delovne ljudi krajevne skupnosti Šentrupert. 10. člen Skupščina krajevne skupnosti Šentrupert odloči tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po uresničitvi programa iz 1. člena, zaradi katerega je bil krajevni samoprispevek uveden. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. Številka: 3-S/81 Datum: 11. 3. 1981 Predsednik skupščine KS Šentrupert: JOŽE BIZJAK, l.r.