PROSVETA
Uredniški t* upr»vnl*kl pro.torU
*	Sdftr f. Uwndolo Avo.
*	*	mm^mmmm
Offfoo of PubUcotton: MAV South UwwU0o Avs. ^TaJepkon., EoekwoU 4104
prsuiker. Bolidsjrt*
rc PODPORNE
JbO SLOVENSKE
9TEV.—NUMBER 102
Chkago, 111., sobota, 2. maja (May 2), 1P31
Potres V Rusiji
Ml 392 oseb
ponJan v upor
»pr. — Dr. Psol Jo-'^h-U, fsAbt |n prtjotolj J^fs voditeljs Hltlsrjs,
obrokov«! »n
"^•likanako vlado v «vo-
^'1'UJ.	-
FZOSVETZ*'
Glasovi iz naselbin
Zanimive bdežke Iz
krajev
(Uo^Mrvslri ta paraiatsM SaaMŠIb aaati. U Hk PraavaU prUafa 4 Ioni "ttJMtri U aas»IM»,H aa) vaak) podpiia|a ave|a pola« iai« ia 4a*a Malor. kar naj a«a*l ia Aaaa41*o aa av*i prkparak. iopiai boda H^d. kratki la raaatfais apiaaal an»raja MU v Na
piiaia la šaplaa aa aa toae aiiraU.)
Italija je na vrsti
Po padcu špsnske monarhijo ja Italija ostala kot najrsskcionsrnejšs večjs romsnsbs drtsva, če ne v vaej Evropi.' Prsd fašizmom Je bile Itelije liberalna dežela, v katarl aa ae vae mišljenje evobodno Izražala. Rimska cerkev, ki Je tam ustoličena ia od svojega začetke, je imels najmsnj beeede v Italiji. F*šl-zcro je porinil Italijo zs 60 let nazaj: zvezal im Je s cerkvijo ln potlačil politično demokracijo ter svobodo Izražanja* Moeto odpadle Španije je prevzela nanovo zasužnjena Ita-
lx»gično Je zdaj Italija na vrati, da eledi ftpenljl ln vrže od sebe spako fažlsma la obenem *>ako monarhije ter hierarhije. Revolucija v Italiji mora prinesti demokratično republiko in vae pogoje za zdrav aoclalno-eko-n omak i razvoj. Italijanska monarhija ni nič manj trhla kot Je bila ipanska, pravzaprav Je dane« le privesek fašizma, s ksterim živi in pade. Svobodoljubni Italijani, ki so bili mo-narhistl, ne marajo več slišati o kralju; prav Uko ne bodo nikoli odpustili papežu, ki se je brž naslonil ns fašistično tlranstvo. Milijoni Italijanov tudi komaj čakajo, da ae rešijo sline armade kardinslov, škofov, duhovščine in menlščlne, ki se Je spet zsjedlu v telo Italijan-sksga ljudstva kakor kobilice, kl padejo ne aeleno polje. ,
Naši ljudje se bodo bolj zanimali za revolucijo v Italiji kot so se sa ono v Španiji. Dogodki na Primorskem, kjer fašiaem terorizira stotisuč« naših ljudi, silijo svobodoljubne slovensks delavce povsod, dz sc bodo bolj za-nlmsll za bližajoče se epohalne dogodke v Italiji.
Kakšni so pogoji zs iUlIjsnsko revolucijo? — Kakor doznavamo iz Loiidona, so italijanski revolucionarji zelo aktivni. V Italiji Imaje tajno organizacijo z imenom "Pravič-noet ln svoboda", h kateri pripadajo največ delavci, ima pa pristaše med antifašlstl \;soh slojev. Olavnl voditelji ao kajpada zunaj Ita-Uje. V tej organizaciji, kakor na Čelu late, ao združeni aoclallstl in val napredni elementi, IU ao ae aedlnlii za revolucionarni program, samo komualatov nI araven. Komunisti ča-kaje, da drugI Izvedejo revolucijo in lavrše najtežje delo, nakar hočejo oni Imeti vlado ln diktaturo I
Organlaaclje deluje tajno v Italiji za atr-moglavljenje fašizma in ustanovitev demokratične republike. Akcija mora biti revolucionarna, kajti pod fašlamom je vsaka drugs oblika boja nemogoča. Ena roka akcije mora biti dela vat vo a generalnim štrajkom, druga pa armada, kl jo skušajo pridobiti za prevrat. Udarec bo morda kratek in brez večjih Izgub, lahko pa se vleče dolga civilna vojn«; vee za-visi od t«ga, kako bo organizacij« pripravljam.
Organizacija odločno nuglaia sledeče točko program«: Osvoboditev Italije mor« biti , delo Italijanov samih; republika garantira vsemu ljudstvu legalno, politično, kulturno ln jezikovno svobodo, Iz k«tcre se nsj laclml ekonomska ih socialna pravlčnoat; takoj po zmagi ust«vod«jua skupščina izvoljena na podlagi splošno in enake volilne pravice; tskojšnj« Izpustitev vaeh političnih Jetnikov in odškodnin« z« žrtve reakcij«; takojšnja revizija vseh dclsvskih kolektivnih pogodb; prenos vse lastnine fsšistlčne stranke in fašističnih organizacij delavskim in kmetskim organizacijam; ponovna ustanovitev * tovarniških odborov; takojšnja redukcija vojnega proračuna najmanj aa dve milijardi lir in Micijakega bud-get« zs pol mtlijsrde v prid brezponelnlm delavcem; konfiakacija premotenja vseh, ki so odgovorni za fašiatlčao diktaturo in sodnljskl prooes pred revolucionsrnim sodiščem proti fsšlstlčnim voditeljem.
Program je tak. ds gs mors osvojiti vsak svobodoljuben in napreden človek. S takim ^»prsmom mors revolucij« uspeti in zmagati/ V programu je zajemčens odprava krivic tudi primorskim Jugoslovanom ln nedvomno tudi oni nodelujejo v tsjni orgsnizacljl. Saj je v tej revolucionarni organizaciji njihova edina nujn« odpomoč ln rešitev is aed«njlh barbarskih razmer. Svoboda italijanakcgs ljudstva bo tudi njlhovs svoboda.
Voditelji revolucloaarne organizacije, ki so v Londonu, ao pravker objavili v angleškem i tam f letu vaebino tajnega letaka, kl je bil utibotapljen ln raztresen po vsej Italiji. Letak Je naalovljen na Italijanske delavce, katerim daje navodila, kako morajo postopati la delati priprave za revolucijo.
(Msšsljfvsajs v asšajl bahat)
Otvoritev., »letnega
(onneaut, O.—Akd ce peljete c avtomobilom Iz Clevelsnds proti vzhodu po cesti št 20 (Msin Rdu) ob jezeru Erie, potujete skozi naravno krasne ia skrbno obdelane kraje. Vsak trenutek ee gfžkaše fadataiku nekaj novega, romantičnega pred očmi, posebno sedaj v spomladanski dobi. £er vaak želi ves v prosto naravo, ja vežaja v te kraje pravi užitek.
Prvo večja meeto od Clevelan-^ Painesville, potem pridejo tnalam«*t* Madison, Unionville, Ganeva, Ashtabula itd., po vseh tek mestih, in med njhni se Je naselilo zadaje čase mnogo naših ljudi« največ mislim, da iz Cle-velanda. Niso si zbrali slabih krajev. Po večini so si kupili far-me, katerim pa cena Jako vi
Potem pride prvo večje mesto Conrieaut, ki Je že precej sUra slovenska naselbina, jfc katere ni mnego slišati po naših Časopisih |g .vzroka, ker nas je Jako malo tuka* naseljenih, približno 20 slov.Mn hrvatskih družin. Smo, oairoma smo bili večinoma upo-s len l! pri NKPRR. a v zadnjem času t pa kompanija odpušča deloven* sleherni teden, in tako smo prizadeti tudi ml. Kateri mejo; delo, delajo k večjemu trt dni aa teden. Ravno sedaj je pa tovahm zaprta, In sicer do 4. maja. rta	.....V/"
Kljub temu pa imamo tri pod poms društva, in sicer najstarejši društvo št. 237 SOTJ, žt 195 SSPZ ln št. 49 SDZ. Vsi Skupaj amo pa združeni v "Jugo-sJsvVorkera' Ctebu") Ta klub ie kupil prsd letom IS akrov gozda v bližini mssta na Dorman Rd. Naredili smo načrt, da dotlčnl prostor uredimo za poletne Izlete. Ker smo bili v gmotnem ozi-ru bolj na plahem, smo se združili ter žil v gozd in posekali drevesa, is katerih smo dobili nekaj potrebnega leaa i* kočo (leg cabin) in sa prvovrstni paviljon, kateri odgovarja za ples In tudi druge prireditve. BUo jo mnogo dela za tako malo ljudi, ker naredili smo vee sami v prostem Česu In smo dokončsli ter smo sedaj ponosni na naše delo. Sicer dotlčnl proetor še ni v vseh oslrih urejen kot bi morsl biti, čaka*naa še mnogo^dela. Vseeno, kot je še navada, da ee take stvari bolj ali manj avočano otvorljo, tako bomo tudi mi otvorill naš Izletniški prostor s benkatem ae dne 10. meja ob 1. popoldne.
Vabimo rojake Iz bližnjih kra jev, posebno ps člans kluba, da nas posetljo na dotični dan — da vidite kaj smo naredili v zim skli) mesecih in tako skutmo proslavimo otvoritev našega is-letnlškega prostora, kateri bo vedno odprt za rojake, kateri na« l»onetijo ali pridejo ns obisk v Conaoaot^mhibov
it 482,	it. 866, 1.00; it. 104.
1140; »t. 714, It.00; it. 406, It JO; it 248. $144; it 27«. $240; it. 106, 60c; it. 64, 11.00; it. 386. 9140; M. 60. 1240; it. »23, 1240; it 4bJ 1)40; M. 270, $140; št 47, $240; it. 317, (240; it. 888, »1.00; it. 82, 8140; M. Igl, $1.00; »t 400, $8.00; it 80». »240; H. 622, $240; it. 189. $1.00; it. 800, $140; it. 601, »140;
n. 225. $1.00; it. m, $1.6»; št m.
$1 00; it. 8, $2.00; it. 188, $240; it m, »14»; it 60», $2.60; «t. 247, $t»0i »t UM, $140; it. 887, $140; it. 180, $1.23; it. 10», $1.00; it 866, 8140; it. I, $240; it. 678, »8.00; M. 860, $140; it. 362, $1.0»; 8»6, $1.00; it. 724, 92.00; it. 1»», $140; it 88», $14»; it. »8, $4.1$f H. 244, $1.00; it. a 14. $240; it ISi, $240; it. 713, $2.00; it. 170. $2.00; it 421, $1 oo; M. 818. $140; it 888. 81.00; M. 488, $140; it. 423, $1.00; it 880, $148; št 80. $240; it. 608, $1.00; «t 62», $140; it. 40$, 60e; M. »88. $1.50; št 388. $1.00; it. 8», $140; it. 623, $840; M. 78, $140; it M, $240; it. 86, $24»; it. 631, $840; it. 818, $140; it. 11», $240; it. $»4, $104»; »t 711, $240; it »00, $240; it. 887, $840; it. 430, 8240; it. 287, $140; it. 142, $140; it 19, $140; it. 204, $2.00; it. 20, $140; it. 408, $1.00; it. 682, 8100; it. 722, 81 00;
426, $240; it. 472, $1.00; it 184, $240; it 728, $440.
Slučajno, da Je kakšna številka igpuščena, prosim, da se mi naznani. — Hvala vsemi
John Sraj, član drušitva št. 9.
le j. kadar sem k® v Mnstownu, j paegitimie za eno ali <kea ašn|r. Naj ga krije šdadna tuja-gruda ameri-Ka pred nema glaven sk emu delavstvu, katero ga je poznalo, bo ostal v trajnem spominu. -
Naš dramski odsek gre dne 9. maja na Sygan, Pa., igrat za taaskajinji klub. Imeli bodo lep program, zato ae upa, da bo tudi udeležba velika. Bodo dve igri, dekteamcije, govori in glasbene, točke, slovenske ln druge, na klavir. Zato se apelira na vse delavstvo tudi iz bližnjih okoli«, da poeetijo priredbo kluba na Sjrgar nu 9. maja. Zaključek dramske sezone za klub št. 11 bo dne li. maja v Bridgeportu. Ne
Bolehal je na jetlki nad tri leta Tukaj zapušča brst* Fkaidui. P poklicu je bil kovač. Doma je na Dolenjskem. Pokojni je bi član društva 16 9NPJ, katero| je udeležilo pogreba v velikem številu. Pogreb se je vršil v soboto popoldne dne 26. aprila iz Ermencovega pogrebnega zavoda na Good Hope pokopališče. Na tem pokopališču Je pogrAnHt Ermenc rezerviral poseben prostor, k jer se bo v prihodnje pokopavalo člane druftt. M SNPJ i* r s tem omogočilo, da bodo u-mrll člani omenjenega društva počivali v njih lastnem krogu.
*V nedeljo zjutrej 2S. aprila je umrl rojak Anton Mesec, star
64 let. Btt je samec. Doma je bil,	_ _ . ..
v JOvanju v Savinjski dolini na Štajerskem. Tukaj aapušča se- * to
^BOTA, 2 MAJI
•ocializem
stro Jozefo in brata Valentina l Ctevelandu, O., v etarem kraju pa S brate in eno sestro. Pokojni Anton je bil zvesit član društ. 10 SNPJ, katero *a jo spremilo k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil iz Ermencovega pogrebnega zavoda v sredo popoldne na Forest Home pokopališča.
Skoraj tisto uro v nedeljo jc umrl tudi rojak Mihael Sošta-rich, v starosti 70 let. Umrl je v Mlltvaukee County Hospltal, kjer je bil približno 3 mesece. Pokojnik Je bij ugleden star rojak. Rojen je bil blizu Metlike ter je bil za časa njegove mladosti ja-ko aktiven. Bil je namreč v penn-sylvanijsklh rudnikih nad 30 let. Bil Je tudi organizator Hrvatske
ka. Ker priredbe, kot bo ta* vam | ne bo mogoče kmalu vidoti. rej bodite točno ob T. ait v rani.' V' /
Izdan je bil tudi oklic aa I ferenco soc. klubov in-društ-Rra-] svetne matice, kataea aa varii na Glencoe dne 80. maja pri A. Kra vanju. Dopoldne ^bo kea-ferenca in popoldne ko pa zaba-| va v prid konference, na kateei( bo tiidi govoril mladi VictorM sek iz Pourer PoinU, O. Val ldar| bi ln dražtva, ki spadajo pod to okrožje, pošljite zasacq?alke iai delujte, da bo konferenca ln priredba izpadla kar najbolje. Ka-! kor Je razvldetl is poročil v M-! stih, soe. klubi in drage nagradne organizacije eo zalo aktivne. To kaže, da se je ljudstvo zaAeiol
^tfu j"	- zabelo si>oznavaU, da
^.f^TTMlr otrok"' dobre »politične
Poročilo la zahvale Hlbblng, Mlnn. — Kttzville, Mlnn., je majhna alovenska ns-seibina, ki spada pod Hibblng. Večina tu žive le Slovenci in par italijanskih družin. Imamo dve slovenski drultvi; eno je žt. 101 SNPJ.
Dne 36. spftla se je vržila tukaj konferenca Minnesotska federacije društev SNPJ, kat&e se Je udeležilo veliko število zastopnikov in članov. Na ta dan je naše društvo št. 161 obhajalo svojo 20-letnko. Hvala vsem za udeležbo. Hvala gre tudi g. Ker
to ženo in pet odrastllh Pogreb se je vršil v sredo zjutraj iz Ermencovega pogrebnega zavoda na Holy Croee pokopališče. — Blag jim spomin!
Poročevalec.
"Jurij po potoku tuli* Hlbblng, Mlnn. — Dela ni, čase j? dovolj in roke čakajo na delo — in žulje. Prišel Je Prvi mej' ln delavske razmere eo še vedno slabe in mnogo delavcev jc brez dela.	•<->
V roko ml Je pričel "A. S." od 14. aprila, v katerem sem čltal o škofu Jegliču, ki so ga Italijan-
, . .	* . i ske oblasti vrnile z meje, on pa
letu, ki Jonajvoč pripomogel k Je Muwotu vrniI odlikovanja. Se uspehu prireditve., On je oslgrb-11 nik šole (n nam je izpoaloval šolske prostore breaplačno. Hvala tudi br. Kofeiju, predsedniku Federacije, aa njegov pomenljivi govor. I. Teran nas Je Imenitno sebe val s petjem; hvala mu I Na- j ša mlada dekleta so pridno stft* gte gostom ln pomagala na prireditvi. Hvala vsem skupaj. Neka-tcfe so članice, druge pa še ne, upam pa, da bodo postale v krat-k< m
Taki aestanki so velikega po-| mena sa nas vse, še posebno pa sa naša druMvsi ln jednoto. Vidi ae, da so federacije SNPJ potrebne.—Frank Pipan.
Domače vesti Milwaukee, Wl». — Smrt lp zopiit žela v naši naselbini. Zadela je posdbno Slovensko na-
delavatvo ne bo nikdar nikamor prišlo. Pri drugih strankah al drugega kot greli in korupcija.
Delavske razmere v tej okolici so tako slabe, da ee ne pomni kaj takega. Premogorovi večina počivajo, tovarne pa skoraj ravno ter ko. V delavskih drutinak vlada veliko pomanjkanje. Koliko časa bo to trpelo, nikdo ne ve. Ne kaže nič, da bi se obrnilo kaj na bolje. Mialfm, da dokler komo i-meU teke Inženirje kot Je Hoover, da ne bo nobenih dobrot sa delavca. Oaa je ie, da ee ljudstvo zbudi ln začne misliti, ds Je trebs delavske Inženirje v Belo hišo.—Jeseph Ssoy.
meni ss smili U stari možišek, pa
kaj se hoče, starih ljudi nikjer) ne marajo. Jegliča sem zadnjič videl pred 20 loti na Jseenkak na birmanskih ceremonijah. In kakfc so sc mu ljudje klanjali. Takšna čast, sedaj pa takšna sramota aa našega Bonaventu-ro. Kot sem čltal v "A. S." se Je šel škof po zavrnjenju z meje potožit Bogu na Brezje, da kako se Slovencem pod Italijo slabo Kodi. Ali ni tega pr«J vedel, ali Je toliko sebičen, da je šel aa Brezje vsled lastnega srca, ker ao ga vrnili z meje?
V isti št. MA. S." sem čital pismo rev. K. Zakrajška: "Proti božji časti grežlmo, ako skruiri-mo Bogu posvečene osebe, kraje ali reči, zlasti ako skrunkno sv. zakramente z nevrednim sprejemom". Itd., It«. Zatem pa na-
rodno podjHjrno jednoto, oziroma AUva razne redove, kl so posve-
H Poročilo In aehvale 1'ituburgk, Kana. — Dolžnost m« vy><\ ds se vsem darovalcem s|)odaJ navedenih pris)>evkov Iskreno sahvalim, ker so ml omogočili, da si bom nabevll novo u-met no nogo. Hvela br. Joeef Bratkovlču. kl Je mojo prošnjo oeebno priporočil In mi a tem • Uko pomagal ln gl. In upravnemu odboru za uslugo. Hvsla sorodnikoma K. Rranotnlku In Loukt Ramovšu; prvi je darova 62. drugI pa $1. Iskrena hvale vsem skupaj.
Darovsls so sledeča družtva SNPJ:
ftt »08. $140; M. 336. 11.80; it 446. 1.00; it. 14. $840; it 6M $1.00; H. 67, 100; K. $17, $240| n. 61. $4.00] M. 240. $140; 61 183. $2.00: it »aa. $240; «t M7. $84»; M. 487, »I.0S; St 840. $140| it. O. $140; |t. 884, $1.00} M. 18. 8160; it t, 86 00; it. 804. $gJ0t M. 880. $1.00; št. 10, 82 80| It 883. $100; M 828, 81 00: It. 474. $140; U 208. $2 66; M. 480. »8 00; H. 181 $8.00; M »00. 8240; it. 101. »t 00; It. 27». 11.001 M. 68. 82-601 It. 222. $2 00; it 28, $1.00; it. 174. »240: It. 808. $148: H 8S0. $100; ft. 107. $1.00; M 721. $14«; n. 706. $140; M 106. $140; it. 410. $1.0»; §L ss. $_• «h, It Ml. $1001 It. ». 84»; M 462. $84»; It 18». $2 00; It »»0. 88 00; n. 1«. $140; it aie. $i m: «. eee.
8100: n. 871, $100; II. IM. li oe, M 404, 6140; M. m. $1 60; M 718. 0140; It 66, $248; St 484. »14»;
lokalna društva. Dne 16. aprila je umri v okrajni bolnišnici rojak Nik Vukusich, rodom Hrvat, živeč na 571—76th ave., We»t Allla. kjer je spadal k društvu 104 SNfJ, kl Je skri>e1o sa njegov pogreb 19. aprila na Good Hope pokopališče. V etarem kraju zapušča ženo in sina.
Naolednji dan 16. aprila, je u» mrla rojakinja An na Ch*aj, v starosti 61 let. Podlegla je bobznl na jetrih In vodenici. Bolehala Je 8 mesecev. Pokojnlca je bila doms is Ljubnega v Savinjski dolini na Štajerskem. Dolgo let je bile njena družina v Clintonu, Ind., kjer so njena sina ln mož delali v premogovniku; pre.<elW \ Mllwaukee pred več leti. Pokojna zapušča tukaj soproga J seka, dva sina ln enega brata. Spadala Je k družtvu 16 SNPJ ln k Slov. len. zvezi. Omenjeni družtvl sta se pogreba udeležili v velikem Atevllu. Sprevod se Js vržll ts Br-meneovegs pogreb ne gs zavoda M. aprila ne Holj Cross ^kopališče.
Dne 23. aprila je preminula rojakinja Anna Kallšek. stsra 86 let. živeča na 467 — 62nd sva. Podlegla je aa rakom, kateri jo je napadel pred približno enim letom. Tukaj sapušča žahijoče-
U-oga Antona In pet otrok.
I ae Je vržll Is hkže žalosti v soboto 16. s pri Is na Calvarjr pokopališče.
Ravno Istega dne je umrl v Mulrdale aanatorlju V Wsuws-toal aa-letsl rojak Tc»ny Mihelčič. poj aa zadnji konvenciji. In vee-
Čeni v to ali ono evrho cerkvenega biznesa. V isti številki sem videl, da je označen datum sv. Jurija sa 23. aprila, četudi ga vsi drugi navajajo za 24. aprila. Saj Je vendar Jurjevo vaako leto na 24. aprila. Tudi ssm g. Trunk ml bo to potrdil, upam, ki pravi, da "Jurij po potoku tuli".
Frank Pipan.
mmmmrnmmm •
' Razne veatl
Brtdgeport. O. — Dne 26. spri la emo šli na Power Point, O. 1-grst sa soc. klub št. 9. Priredba je bila izpadla dobro finančno in moralno. Kako 80 ee igre poeet-nlkom dopadle, naj sodijo sami. Aplavza je bilo dovolj. Govor ao-drugs Mstt Tušeks v angleškem Jeziku je bil aelo dober. Videl aem posetnlke te Salema. East Palestine In Iz Girsrda. Ampak mi smo pa imeli smolo vso r>ot nazaj z našo "liso", In vreme slabo. Rad bi bil oblaka! nekaj starih znancev, farmarjev, pa ai bilo mogoče. Naj nam oproste 8odr. In rojaki, pojdite na delo. dokler ne boste Imeli podvojeno članstvo pri klubu št. 9!
Prejel sem vest, ds je preminul sodr. Andrej Ivsnčtč, član št. 44 SNPJ ln soc kluba št. 6. Kar verjeti nisem megeL Samo teden dni preje sva bil« skupaj In ni omenil nič. da m slabo početi Andrej je bti delaven povsod. kjer je šlo sa napredek. Bil je tih ln resen. Bila sva aku-
< .Takaj al dehl ' $
Red Lodge, Mont. — V kapitalističnih likih sem čRala, da bodo v tem okraju potrebovali večja število delavcev, kar pa ne odgovarja resnici. V glasilu U-nited Mine Workere Journal z dne 16. aprila sem čitak izjavo, ki Jo Je priobčil WilHam Riddell, tajnik4>lagajnik 27. dietrikta U.-M. W. of A.
Riddell svari vse delavce, nad nikar na hodijo sem za delom, ker ga nil Okrog 300 delavcev v tem diatriktu je btto brez dela vso zkno, sedaj pa eo raagkuiill magnet je v kapitalističnem časopisju, da se v tem okrožju delo dobi, kar seveda ni res, pravi tajnik Riddell. Posledica aava-islm-ga oglaševanja od strani kapitalističnega časopisja je la, da je i>ri*loa«dnječase go delavcev sem za delom, ki pa ga sevda niso debiU, ampak je a tem brezposelna armada še povečana. Nad 2,000 delptoev tava okrog sa delom po okoliških naselbinah, pa zaman.
Torej nikar sem za delom, ker gs nI!
Frančiški Kroplvšek. članka društva al.
SaU odgovor Cleveland. O. — V Prosvstl 4. aprila je bil priobčen Geo. Rsukarjev dopis is Paw Paw, M teh., ki opisuje In priporoča ondotne farme ter dostavlj«, da Je pripravljen dati zadevne Informacije vsakomur. Pisal sem mu In dodsl znamke za odtfo-vor. ker ps dosedsj še nleem dobil odgovora, želim, da ml sporoči. Pošta ari ni vrnila pisma. kar znači, ds je bilo dostavljeno.
Matt Richtor, 0613 St Clair| ave.
SUojepIsal kontest Mavaard. O. U Podpisani in I Joaephlne Bajrda. oba Člana dru-l štva št. 276 SNPJ. sva bila uspešna v strojepisnem k on testu štirih okrožnih srednjih šol. ki se je | vršil v Bridgeportu. O., dne lg. aprila. Ubrana »va spet aa ožji I kontest kl se bo vršil dne 9. ms-1 ja v BovrHng Qreen kolegiju i državo Ohio. Kontest uMjučujel strojepisje, stenografijo In lmji-| govodetvo.
; tajnik št. 276.
(Nadaljevanje) Thomas deli sesnijiški problem v W tegorije, ki ae rešujejo separatno in rulM stavbna zemlja ali stavbišča v mestih iT seibinah sploh, rudninska in gozdna ter zemlja za farme. Njegov paegi*ffi se stsvbtščmn zniža Vrednost privatne 1 Z visokim davkom in s tem im-m«-, poeeet. Mineralna, premogovna i« pokrita aemija mora takoj preiti v posest in aieat na enak načia kot Farmska »cmlja Jtot prej omenjenq, se" na a višino rentne vrednosti, dovolijo neke igjease aa ona fevmarja, ki ssmi jeio svojo zemljo za svoje potrebe. Na čin bi mali farmarji obdržali ln m prfrstao posest aa neko dobo. v
Razdelitev zemjUiškega vpraža« ja je ^ na, teftko pa je na prvi pogled .s^iU o tičnosti tega programa. Začasna javne |n privatne posesti bo vsekakor ne na, vendar pa mora biti težnja nove da zemljo vseh kategorij čim prej terme pa industrializira, tako da bodo aki delavci večinoma spadali v Živilsko strij o.
Thomas se boji, da je ie danas farmske zemlje v Združenih državah, obdelane, za Industrijsko farmanje; u ključuje, da bo treba velike koae sveta d|ti aH spremeniti v parke.
Razdeljevanje blaga, kar danes opr jo trgovci na debelo in drobno, je pi kooperativam. To vprašanje ni dovolj ko obdelano. Nova družba bo vsekakor dala, da bo v tem oztru Čim manj cev. Najboljše bi bilo direktno izmenja« surovin in produktov med induatrijakimi gani. Vsaka lokalna unija ima v svojem; ročju skladišče vsega blaga, ki ga za avoje člane t- kakor ima šolo, knjižnico, bolnišnico in druge zavode.
Toliko v kratkim potezah glede aovega programa sa prehod iz kapit v socialistično družbo na ameriškem nentu.
Pri tem jc treba pripomniti, da eproti primerja 8voje zaključke s socialističnimi, predvsem a (komunističnimi), teorijami, ki jih mogoče uljudno kritizira, primerjajoč starelost ali nepraktičnoet z ozirom na Šjce razmere, pa tudi eplošne.
V enem eelem poglavju ae Thomss | socialistično filozofijo in individijem. W povedal nič »ovegs za socialiste, ki pojmujejo to stvar, ampak njegova velja predvsem za širšo publikcf, ki sepr ma požira lati na rsčun socialističnega raaja. Sna teh laži Je, da socializem njava glkvO Za^trebuh 1n da hoče redu ljudi na sužnje, na mravlje ali Čebele v Posameznik nI nič in družba je vse! — Ce] bilo to res, bi ne bil socializem vreden enega lasu na glavi vseh onih ljudi, ki svoja življenja posvetili zanj.
Kdor želi srečo človeštvu, jo mora posameznikom, kajti posamezniki so Štvo. Individij trpi in ae veseli, ljubi in no masa. Prvo, kar socializem obets ■ niku, je ekonomska neodvisnost, ds ne bo no v strahu pred bedo in v skrbeh za obstanek. Družba je odgovorne m fl vseh ovojih članov. Ko Je to doseženo -1 je posameznik osvoboden iz skrbi za mat ni obstanek — družba poreče posar "Jaz ti dam vse kar potrebuješ, ti daš ■ zameno toliko in toliko dela, ostali čas tvoj, da ga porabiš kakor hočeš v svoje W in svoj užitek. Zajamčeno kolektivao delo i plačilo — ia evobodno Individualno uiiva ia udejstvovsnje."	.
Socializem je torej namenjen pr«W osvobojen ju posameznika, da bo enkrat rd tpja za obstanek in da lahko, posvet) «« zmožnosti idealom svoje sreče Edinole P® zit ln kroničen lenuh ee more protivitJ ia programu in govoriti o sužnoeti. Pers*« lenuh, kl živi od dela drugih! ' Jj
Skratka: ko je Thomas dobro preren socialistično filoeottjo, je zaključil, ds* filoeofija mora nudsgati v luči am mer ln potreb, če ee hoče prlUgodiU i» Ijavlti v Ameriki. Socializem ja tieoa m
rikaniziratl".
Socializem nikakor ne sme biti dof"J aem. ki zahteva, da se morajo d« istvs ap-
e teorija Baž narobe: teorije so morji«o
rati na fakte. Kakor hitro naredimo dogme. Imamo opraviti z religijo, ki ae mn ra na snanetvo, temveč ns verovanj« "j stvovanje.	.
Komunisti delajo veliko napako, ks *m vsjo brezpogojno pedvrženje Meekvi « u tolmačenja mgkkaUms. p«
_______ Pri
MjŠeviki sam"|J~deiaJo v proUslevj«i b aj ksizmom, kajti po Marksovih teorijsn ^-T ni bila srda za socialne revolucijo! sklepal, da socialni prsobrst pride
Angliji. Franciji, NemdjMn Amrr.SJ
rej vee drugje kot v Rudji. v kateri ss-n trideset let po Marksovi smrti prvi znaki kapltallatičneg« razvaja-_ rajo boljševiki danes sami mortiu etično fazo ekonomije ia iakstl	Ff «
nanj (h kapitalistih in sklepsti	j
ti raki delavstvo in najgršimi	J m
komunističnih deUvcev. a. pr « tui-	(Keoec v poadeljek) ^
Vo znači, da Malijanekl delajo odprto pred vsem
upajo v svojo zmago, da ae ^	pi
- Ob prvi priliki priaese Vr^
vod
Vesti iz Jugoslavije
M4749 9* Uw»deW Ar*, Ckkar», lil.	T»L H
GLAVNI ODBOR B.N.P.J. ^ : , ,4 unumi onMrt i,* \ ;v;,
VIVOBMT CAINlAt, *r«4aedaik....MI7 ft. Um4«k Am,
IMicJK^tir^K^ v - 'g t is
IUI NOVAK. Ujnlk bol. MNlU... .pCVT B. Ii>
JOKN VOCMMCH, gl. blagajnik......MU ft. Laamdmi A«.
CIODlM^f ipvnMil) ®IB8HSs«O • «688 (i molkki ^^^^	e^^nj^^j®
ANDWBW VIDRICH, and Ml^^k!^« KunU At%. J<
VtAMCMft lASOVftSK ilORUl HfRKKAR. ft
......t® Cantral Park. Par*, IU
JUM IflUfjk Motal ; «u podetaj. hudoha. I« v pekel bol prlieir
kit) M aH j a," vdihne mol.
>*tor«J ae U le Um n« bom ane*
Mir •• • * »L,
m PROSVETA
I Erik Dvianri
Armada za žičnimi plotovi
Co Prooveto prevedel Tooe
Obo novo, Seydlitze in Poseko Je oprovil OPod n* noio prično. Storil je to, ker Je ops-zll, do bi ju rod ime! pri sebi. "Pridite, do bo imel nsš junker človeks. s kote rim se bo lohko pogovarjali" je dejsl osorno. "Jaz sem itak
samo neumno teelo ..."
Vlak js odpelje!. Vozimo se dsn so dnem. pod ne zksčs nič več Uko vneto pri veokl posta j I z vagone, kskor preje. 8omo enkrst ns dan gs lshko ie poiljem kupovat. "V»rčevat moramo, Pod! I ms m ssmo ie tri rublje, koliko ps ima* ie ti—r
"Človek božji," je dejsl čemerno, več tednov ne premorem niti ene kopejke!"
Ko bi le mogel kje koj densrjs dobiti! Pods moram ohrsnitl pri dobri volji, nsj stane ksr hoče. Ksdar Je vesel, jo nam vsem, kakor ds bi sijslo aolnce v nai vsgon. Veael ps je le, če Je sit! In mnogo rob! .. .
Od petih novih, ki smo Jih dobili v nsi voz, zts dvs bolns na grl«. Bila sta te prešibka ds bi prlils ns gornjo prično. Letita izčrpano v temnem kotu v svojem lsstnem blstu. Podnevi oi ne upsta priti Iz teme, ponoči ps čepits ure in ure pri odprtih rotih. Dssiravno ne jesta skoraj nlčessr, veiidsr lije neprestano ii njih. Okoli njiju je vss pomo-feno
"Svinjarijot" je klel Poask. "Vsn jih
vršimo!"	' .	.
"Pa čs bi vi Imeli Uko bolezen — V je
vzkliknU Blsnk ve« razburjen. "Kaj pa mo-n t a zato, ubošca?"	^ .
-Ali bi dobil rad katero v vamp—r Je
laikrtal Pod.
Posek «e Je potuhnil. "Menil sem le, ds Ju ne bi «msll pustiti z nami!" js zamrmral.
Na poeta j ah «mo »rečsvsll aedaj dolge vlake z begunci iz Ukrajine, Poljake, Utavlje in Baltlje. 2e meaece stsnujejo v vagonih z otroci In z vsem, kar so mogti oteti.
"Junker," me Je nsgovoril nekega dne Brann, ko amo se ustsvlll na poetajl, kjer jo bilo polno beguncev, "pregovorite vendar strs-io, da nsm dovoli vzeti v vsgon ksko deklo?!"
"Ali ste prismojeni, Brilnn T'
"Zakaj ? Zbrali amo pet rubljev, ali nima dovolj f Punca je begunka, lepa, mlada, napeta ln zdrzva! Do jutra ostane pri nas, potom se odpelje takoj nszsj . . .H
"Ne, tsgs nočem! Poličite zl kogs drugega . . ."
Debelo me Je pogledal. 'Toda zakaj ne?" mo Je vpraial upropalčen.
"Ker se ne msrsm udeležiti tekih svinjarij ..
"PoaluiaJ me," Jo dejal mrzlo. "Kakino i (t tvoje mnenje o tej zadevi, nas nič ne brigs. Nas tudi ns zanima. Toda če nlmai toliko Čuta tovsrlštvs v tebi . . . Ti al mlad, mogoče tega niti ne poinai , . . niti ne vei kaj pome-- nI ... Ml ztarejil pa, ml členjeni.,. Kaj mislit. da ai kar tako grizem prste do krvi? Vsako noč, vaako noč ... Ne, o Bog," jo Vzkipel "prosim te, vzl te proelmo, saj vsndsr ns more nikdo z nJim govoriti kakor tU Ah, Bog . . ?
"Tiho Brilnn! Bom poskusil . . ." •
Ko se Je znočllo, Je zsbriizgsl znak zs odhod. V zsdnjem trenutku je potegnil BrOnn okozi nssprotno vrsta čvrsto dekle v voz. Stražar se je napravil, kakor da spi. Vsi smo razburjeni in napeto tiho je v vozu. Ssmo cigsn cvili kskor ksk velik pee.
Dekle ee je v zadregi oziralo po vagonu in ae jo smehljslo. Spodnjo prično so za ta namen spraznili ...
Trideset izstradanih mož . , . Ko sem se proti jutru obrnil, sem videl blesteti njeno belo telo . . .
Brilnn leži ns praznem ležiiču in zpi. Njegov lepi obraz so smehljs, nsvitl brki po-drhtevajo. Mali Blank Joče. Njegovo mlado telo močno trpi. Pod leži poleg mene ves poten. 4 No očeh drži stisnjene pesti in icpeče. -Ana," iepeče neprestano, "Ana . , ," e
V Samari eem pooUl Pods poslednjikrat nakupovat. "Za ducat mesenih itrukljev bo ie, sem mu dejal v smehu. "Poslednje kopej-ke — prineel, kolikor morei!"
Prišel je nazaj in prineeel ie enkrat toliko, kolikor bi eicer dobil. Tako je vedno. Hud|č vedi, kako to napravi? Ali ae mu ne morajo kmetice upreti, kadar prosjači, sli ps krade?
de enkrat smo ss do sitega najedli. Naslednjega dne si Je Brilnn že zategnil pas tesneje.
Nič več ne hodim z vsgons. No moram gledati Poda, kadar stoji z odprtimi usti pri stojnici. Gornje telo ims sklonjeno, oči srepo strme v štruklje. Enkrat so gs že z nagajko, ker je zaradi tega akoro zamudil vlak. Sedaj pa pozi nanj Blank. Val Imajo peklenak občutek v želodcih, kadar vidijo goai in race.
"Tega vraga ie niti vohati ne morem več!" je dejal BrUnn.
Obadva na griži bolna oto vedno bolj hirala. Zylto vass sto ležsla pod prično, kožs ns obrazu js bila kakor psrgamont. Nič več se ne moreta splszitl k vratom. Okoli njiju jo mlako blato in bledikaste krvi. Neznozno smrdita. Ako vstopii v vsgon, bi nhjraj* bruhal.
2e v tretje sem govoril s stražo. "Kame-rad," asm mu dejsl, "obo bosta umrla, ako ne prideta v bolnico! Vai se bomo okužili. Javite vendar to poveljniku transporta . . ."
"Naj crkneta hudiča 1 In če mi pridei io enkrat s to stvarjo . . ." Položil je roko na n Hiraj ko. Njeni jermeni so is črni od Schnar-renbergove krvi.
"Kakšni vojski pa so to?" jo hripavo vpraial fleydllts.
*<Oh," sem dejal, "to niso vojski. To ao 'pravzaprav transportni policaji, ki spremljajo zločince v Sibirijo. Saj ae ločijo od vojakov po uniformi: Ti nozijo zeleno rubaiko, temne jahalne hlače, revolver z rdečo vrvico, kozaško sabljo in nagajko."
"Potem nismo vojni ujetniki?" Je dejal. "Potem smo torej zločinci, morilci, totovi, iz-gnsnci? Oh, sedaj razumem . . ."
(Dalje prihodnjič.)
F. C. Weiskopf:
Življnska rttta ali Mli
M Spi
Vlrfl je to u v klel in tako je o-stala soba prazna.
Ne sicer popolnoma prazna: Virfl je namreč postavil v njej dve leseni kletki, kajti začasno je nameraval gojiti kunoe.
Temu Jarmila nI ugovorjala: mala kuncereja gotovo nI več. kot moreš pojesti, prav nasprot no, — so prevzetnosti nI niti go-vora!
V.
Biti poročen Je lepo! To si je gospod Vlrfl vedno znova govoril:
Zjutraj, — če je. komsj prebujen in še omotičen od spanja, slišal že v kuhinji poleg mlenje mlinčka za kavo; opoldne. — če je prišel domov in je videl, kako čaka nanj pogrnjena miza; zvečer. — če je zlezel pod mehko, visoko pernico in Je čutil poleg sebe telo, ki je dišalo po Jarmill Govoril si je to ob nedeljah, če je pri oblačenju svežega peri la z zado\ oljstvnm ugotavljal, da so vsi razpori In luknje zašiti ln zakrpani; govoril si je to ob de-Isvnikih, Če Je ob desetih ln ob štirih odvijal skrbno v dva pOpir. ja zamotane kn«e maslenega kruha ; govoril si je to ob sohotoh, Če je pred spanjem vtaknil noge v kopelj. ki Je bilo pripravljena prsv po njegovi ieljl. in al mehčal kurja očesa.
Da niti ne omenimo vznesenih trenutkov, v katerih je — ae da bi ga govoreči opazki — ujel pogovore. kot:
"No, kako gre Vlrflu, odkar je poročen F
"Človek, ie vprašaš? Banko po-
glej ai ga vendar! Temu de zakon kot lačnemu alanlna! No, i-ma pa tudi ženico. Kot jermeni" Biti poročen jo lepo! To si Je tudi Jormlla vedno znova govorila:
Ce je ila nakupovat ln ao jI rekle branjcvke "Mlada gospa" ln "Poljubljam roko!" ,..
Ce ji je hišnica zaupno povedala, da je imela zopet neka slui-klnja nesrečo v ljubezni ,
Ce se je oorls — pri umivanju posode ali pri krpanju perila — po kuhinji ln Je s ponosom spoznala, da je vss, ksr tu vidi, njeno, od mlse zs pripravo jedil s prtom:
Z novim varčuj
Staro zakrpaj
S'cer ne bo nič!"
do stojala sa krožnike z dvema steklenicama za Jealh ln olje ln s šestimi pooodoml za sol. poper, kumln, peprtko, Ingver ln klin-ček , .,
Posebno po, če Je ila s možem "ven" In eo ju kramarji ln hli-nlkl Iz njune ulice io od daleč po-sdravljall: "Imam čeat. gospod Vlrfl P "Pok Ion!"
"Najponlinejil sluga!" "Dober večer!" Da. biti poročen Je res lepot Zlesti v toko dobrem času kot prsv sedaj. Goepod Vlrfl Je Ime mnogo dele: neprestano Je Ime opravka. Zasledoval ni samo tenak, ki pošiljajo otročičke nebesa, ln malih tatov, ns. bilo je stavk, demonstrectf, hišnih prelsksv . . vmes ps zrnom k »pet nedsorovsnje subverznlh e-lementov, ki so oe — hvalo ho-gu — ie davnaj zopet pojavili. To Je bilo ti vi Jen jo! to jo done-šalo poeabne nagrade In dodatke za pripravljenost io bi
priskrbelo celo Izredno povišan
J«.
Več kot enkrat je napravil gospod Virfl, ko je prišel domov dovtlp:
"Prav za prav, Jarmila, niao tile prekuouhl niti tako alabt! Ce bi teh ne bilo, ne vem, kje bi tako hitro dobila denqr za sobo — — Poglej! Zopet poeebna na grada!"
Pri takih pogovorih se je J ar mila akrlvnoatno smehljala vase Tudi ona je nsmrač sluiils. NI se ssmsn naučila preje pri gospod toko lepo prsti ln likati. Čeprav je bilo trdo, tokrat, aedaj je do-našalo denar. Ne mnogo, same par kron tedensko, — toda šest ca v iepu je boljšo kot pljunek nI roki ... In do Vlrflove-
goetje pri večerji, ki so si jo prinesli a sabo, In so nestrpno zahtevali "ie eno veliko"! Prišleci so se povsod prerivsll ln so preželi na izpraznjena mesto. Natakarice, v vsaki roki pol venca preteksjočib čaA piva, so si dela le pot skozi klopčič ljudi. Slep harmonikar je igral: "Imam prav nov voziček— vsak Jud ti je tattiek!" Tri store ieneke so prodajale slane mande^e, orehe, rodkve, preste, slan tke in vloženo čebulo, kumarice ter česen. Vkljub vročini, gneči in mali kupčljlvo-sti ao hodili od mize do mize prodajalec aladkorčkov, neki vojni Invalid z "znanstveno preizkušenim silomerom", neki prodajalec srečk in neki "državno aproblra-nI elektriser • prakso v dvain-dvajeetih svstovnih kopališčih Neki mali, krivonogi moški ščipalnikom in cvetlico v gumb-niči je plaval akozi gnečo za stricem Vlastfan0om' ki si je sopi-hajoč in poteč trebil pot k mizi ki so sedeli za njg Jarmila z Vir. flora, teto Ljudmila in babica.
"No, hvala bogu, sem vss na-iOl?!"
Obrnil oe je ln je potolaien u gotov 11, da jo ie vedno viselo na roki, ki jo jo vlekel za sabo, telo krivonogega moškega ln ga je sedaj potisnil tesno k mizi:
"Tskooo! Tukaj sem vam pri peljal gospoda Pingitzerja, štor rega dobregs znanca!--Gospod Pingitzer, to jo moja mati, mojf sestra Ljudmila, gospod n grospo Virfl I"
Prestol je nekoliko, bsi dovolj dolgo, da so ostali utegnili izreči "Me veseli! Zelo veseli!", in je tskoj nsto nadaljevsl:
"Gospod Pingitzer Je priie ker sem mu povedal . . ."
"Počakajte, striček," gs je prekinil tedaj gospod Pingitzer, "saj toko zelo ne mudi! Stoje ze vendar ne govori o kupčijah! Se denje stane prav toliko densrja tiaha! Torej sedimo! Tskoj bom priskrbel dva stola .. " in 2e je izginil nekje v gneči. Stric Vlortimil jO rekel: 'Tukaj ga Imate, Pingitzerja Stavim, da bo priskrbel V petih minutah dva atola, pa četudi "n eden protft. Vražji človek! Prav kar išče prijazno opremljeno sobo pri boljttiivJjudeh In tedaj sem si mislil . . ."
Soba pri Vlfflu je nsmroč ie opremljena. Od včeraj. In danes *o se ssšli, da]>i proslavili to veseli dogodek. 4
. . .tedaj.#om si pač misli da bi bil to pravi najemnik za vso, Jarmila! Sicer Jud, toda drugače silno dostojen. Soliden točen in reden. Poznam ga ie leta. — No, kaj je? Kaj pravite temu?!"
Virflova ne vesta takoj, ka bi k temu rekla* Zato pa ve teto judmlla:
"Jud? — Toda Vlastlmll! jima vendar ne boi Juda . .
V tem trenutku se prikaže Pingiteer, balanairajoč v kvišku izteknje$i roki z stolom. Z elegantnim kolebom ga posadi na tU:
'Tukaj, striček, kar usedite se! Ste si pošteno zaslužili, ha-ha! — Takoj prinesem Še ene-
ga godu (dotlej Je bilo vae na, globlja skrlvnoat) se bo nabrala prav lepa vsoto 1
to sedaj se Je tatinski vesel lo njogovegs presenečenje spr Čo novegs vpisa v vloftno knjli oo.
To vložno knjižico mestne hranilnice in poeojllnlce, ki je blls Izdana na Ime "zakonca Prokof In Jarmila Virfl". sta potegnila skoro vsak večer Is najbolj spod. nJega predala komode sa perilo tr sta jo natančno pregledala.
V rubriki "vloge" Je bila prsosj dolga vrsta vpisov, ki jim Js pridružil vsskegs prvegr v mssBcu nov.
Denar ss sobno opremo Je bi' ie skoro zbrsn.
ft
Sssnar.ila sto se z gospodom Zikmeadom Plngitserjem v dvoru pivovarne "FVck" v spod njem Novem meetu.
Bil je soparen večer in dvor je bil prenapolnjen z hrupom, ao perico lo gnečo ljudi. Pri vseh mlsoh so sedeli teeno stisnjeni
mož, ki bi se radi par kron vznemirjal . . .!
Sedsj se ograje tudi Jsrmila. | Ali ima znanje, ali kako se temu drugače pravi? ^ Efldto?"
Stric Visetimi! ne razume takoj, kaj hoče Jarmila, na(o se ga pa poloti krčevit smeh:
"Ahahahahaha! Hhehehehe! Ne, kaj takega! Ne .!" Nato se umiri.
Ne, Jarmila je lahko popolnoma brez skrbi! Gospod Pingitzer nima nikakega znanja. Ta sploh ne pogleda nobene ieneke — razen če se hoče pri njem zavarovati, hahahaha!
'Kaj ? Pri zavarovalni družbi ~ je tudi še? No, hvala lepa! To m postaja zmeraj lepšo? Jud Inzra- ^ ven še pri zavarovalni družbi.) No, takega bi ne sprejela na ata-j" novanje, če bi mi ne vem koliko " plačal! Rajši »i dara odrezati rlavo, kot po da bi sprejela to-," koga za najemnika! Ta ti not ve-j" ze takoj kako gnHo zavarovanje ~ nameoto najemnine, ta . . ."
Gospod Virfl odbija zadnji napad tete Ljudmile s preudarnim nasmeškom:
'Nononono! Tako enootovno pa to zopet no grel
Ko se pojavi Pingitzer. ki pri-pleše z drugim stolom, goepod Virfl umolkne.	~ -
Nastane zmeden molk, ki ga skuša prepoditi stric Vlastimil s prisiljeno živahnostjo. Začne razkladati, kot da bi se o ničemer ne govorilo:
(Daljo prihodnji*.>
SOBOT A, 2 MAJA POSESTVO NA PftODAJ
Proda ae v stari domovi« J
liko posestvo v Beli Kraiini-1 katerega veseli to kupiti natančnejša pojasnila kako stoji posestvo in o ceni, t«*j»i piše ns: John Konda \U M proče št. 5, Semič, Slovenija. 3 goslavija.—(Adv.)	J
IIIIIIIIIBI m. m ■ ■ ■ ■ ■ ■ B a O saTI
Mestna hranilnica IjaMjanska I
Ljubljana, Prešernova ollca it. 3 je oajvečja regulativna hranilnica v Jugoslaviji IMA VLOG NAD 430,000,000 DIN.
Za voe vloge jamči nMsto Ljubljana s vsem svoji« premoženjem la s dovčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči rafc%!l Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovora ktr najbolj ugodno.
Rentni dsvek od vložnih obresti plsčuje hranilnica sami Bojski, ki hočete nalagati svoj denar v stori donovia, obrnite se na Meotno hranilnico ljuMjaaoko! Denar mor«, to pošlati po vsaki banki, htoaUMei pa pišite, po kateri bas. U ste denar nakazali, kdaj la koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti ■■
od nikogor nič je še tako vražji
Zbudite so sjutrej pripravljeni za dan ~
vseskozi odpočili,
mifilJemir
»JlJVemljlte ledno
Nikar biti
Severov Esko odpravi mutno eezemo, srbečico leošo, odpravi luske In posti kolo gladko ia sdmvo. Zsnooljlvo šo 80 lot. V lekarnah. Vsorec ZASTONJ. Pilite na W. F. Severa Co., Codar Rapids, Ia.
in rešite oe vseh želodčnih nerodnosti! Tri-nerjevo grenko vino Jo idojalni lufcrikant. Drši šeova odprta ia varuje prod ss petnico, s vsemi njenim! mučnimi simptomi kot glavobol,' slah dih, nervosnost, nepočitno spanje, itd. Trisorjovo grenko vino Jo sadnjih 40 lot povrnilo tisočerim bolnim ljudem zdravje in njegs popularnost narašča od dno do dno.
Veliko sdravnikov ga priporoča, kor poznajo formulo Trinerjevega grenkega vina in perfektnost njegovih 'snovi ^ „ < i
Vai lekarnar ima sedaj Trlnerjovo grenko vino v 2 velikostih, male in velike steklenice. Vsednostni kupon v voju.
Trinerjevo g rta] v ino je Mlodin
sa mlade in Vsak odjsaaki zadovoljen a uspehom, Čltajts primer to puaat
"Btnrid. J 1«. Itb. - Ji jemljem Triu jevo grenko vi vet is« in i sem, ds asa msga. Vas O ns (s Jemlje. . vem ksj bi ad brss njega, sveati, Frank BmaiO
PRIDRUŽITE SE
VELIKEMU IZLETU
DNE 20. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU
' v
MAJESTIC
ga!"
In ni ga več,
"NoooT pravi stric Vlsstimll. "Ali nisem rokel?! Vražji človek!"
Zmagoslavno ae ozre okrog. Toda teta Ljudmila se ne da prepričati z sposobnostjo gospoda Pingitserjs:
"Jud ostsne Jud, (n če je fte tisočkrat sposobnejši..." Vmes vpraša gospod Vlrfl: 'Koliko pa plača za sobo, tvoj gospod Pingitzer, ali veš mogoče T
"No, takole tri sto petdeset mesečno, menici"
TH sto petdeset? Tu moreš ssmo pritrditi I Gospod Virfl se sočne za stvar vidno ogrevati.
Ali se s tri sto petdesetimi kronami rasume vključno tudi luč in postrešba?
'To je vsšno, stric! Kajti tri sto pet«l«'*et kron s lučjo ln postrežbo ni nikakor preveč, mondl vedeti!"
2al, stric Vlsstimll ne ve. kako je z razsvetljavo h) postrešbo. Prav sa prsv no ve nič določenega .. Tudi o tri sto petdeeetlh kronah je. natančno vzeto, doni nevek, toda ...
"Aha! Sedaj Imamo r vseka teta Ljudmila v besedo. "Domno-v4r
Toda stric Vketimll se s tem ne da zmotiti:
... toda to nIČ he pomeni, kajti gftapod Pingitaor, pri bogu, al
od White Star Linije, kgteri prevod v pet in pol dneh. Naparslki bo izvrstna poologs, dobra jedilo In pljnčs; velike zračne kable« In prostorne društvene dvorano.
i
Velik popaot oe dobi, ako so vzorne povratno karta. Za pojasnlls obrnite šo na:
UtSPM AMERICAN STATE BAS
1900 BLUE ISLAND AVE.	pHICAGO, IU*
8PREJKMA YSA
I TISKARSKO OBRT SPABAJOČA KLA
Tlaka vabila sa TtMlioa In ahod^ viritnice, časnike, knjige* koledarje, letake itd. v alovenakam, hrvatskem, alovaikem, čeSkem, nemškem,
gngieikem Jedka In drugih
• »VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO aN.PJ.
DA TDSKOVINR NAROČA V. SVOJI TISKARNI
• i
Vsa pojosnOs dajo vodstvo tftOaraa. Cono smMO* uatjsko delo prvi rrsta
emu pa tnfotttaODe aa
S. N. P. J. PRINTERY
2657-M So. Lawaiale A verne
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNH.A