Jožef Gruden:
O slamnatem voličku.
(Pravljica  iz  Podkarpatske Rusije.)
MMHmMHMM  rV ivela eta dedek in babica.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H  /j Oba   sta   bila   siromašna.
^^^^^^^^^^^^l^^^^^^^^^^^l  Porabila sui, kar eta zaslužila.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H  ^ato se je   začela   babiea   z
^^^^^^^^^^V      ^^^^^^^^^^^J  dedkom pričkati in rau rckla:
^^^^^^^^^^Kf^tffl^^^^^^^^^fl  »Napravi  mi   slamnatega   to-
^^^^^^^^^^^^PubV^^^^^^^^^^^I   lic-ka in ga osmoliU
^^^^^^^^^^^b9L^^^^^^^^^^|      *&ai t° govoriš,« je dejal
^^^^^^^^^^^Hfj^^^^^^^^^^H  dedek,   >eetnu   ti   bo tak vo-
^^H^H^^^^^^^J^^^^^^^^^KO^H        Ded je apletel slamnatega
^^^^^^|^^^JB^^^^^^^^r^^****~?    volička in ga osmodil. Ko sta
l^^^^^^^^**^vL^^^^^^w   _^g^^—Z   se   nasPa^n'   Je   vze'a   babica
Bfl^HiHh-----^ ^/^^H|HK^iM^^r^3   zgodaj zjuiraj preslico s ko-
deljo in gnala slainnatega vo-
lička na paso. Sama je sedela pod gričein, predla kodeljo in pela; >Pasi se, voliček, pasi na iravniku, dokler ne napredem koželja.c
Pa je predla in predla, dokler ni zadremala. ]n tedaj je iz črnega boro-vega gozda prihlaČal medved k voličku ter ga vprasal;  »Kdo si?<
In voliček je odgovoril: Voliček sem iz slame, ded me je naredil, s smolo me zasmolil.
Medved je rckel: »Če 51 slainnat in s smolo osmoljen, daj mi smole na pretrgano pleče!«;
Voliček je molčal. Tedaj ga je medved pograbil za bok in začel elamo trgati. Trgal je in trgal ali zasmolil si je zobe ter jih. ni raogel izrvati. Režal je nad njim in zavlekel volička bog ve kam.
Predramila se je babica, a voliČka ni bilo nikjer.
»Oh, gorje mi,< je zaplakala, ?kam je šel raoj volek? Ali je šel domovPe Tekla je domov in videla, ko je medved vlekel volička proti gozdu. Po-vedala je dedu: »Voliček nam je privabil medveda, pojdi in ga ubij!«
Ded je planil pokonci, ujel medveda in ga zaprl v čumnaio.
K.o se je drugi dan začelo svitati, je babica vzela preslico iu gnala volička pod gozd na pašo. Sama je sedla pod gričck, predla kodeljo in mu prepevala: >Pasi se, pasi, volicek, na ttavmku, dokler koželja ne napredem!«
Predla je, dokler ni zadremala. In iedaj je pritekel iz temnega gozda tam od velikega bora sivi volk ter vprašal volička: »Ti, kdo pa si?< Voliček sem iz slame, ded me je naredil, s smolo me zasmolil.
s>Ako si s smolo namazan,« je rekel volk, >daj mi smole, da ei zamažem pleče, zakaj pri so me napadli.«  »Vzemi si jo!«
Volk se je vrgel na volicka, da bi si natrgal smole. Trgal je in trgal, ali zobje.so mu obtičali v emoli in jih ni mogel odtrgati. Vlekel je na vse Btrani, a. zaman. Odvlekel je volička v gozd.
Babica se je prebudila in ni videla voliČka, Menila je, da je gotovo odšel domov. Odhitela je domov in cpazila, da Tolk vleče volička. V eni sapi je to povedala dedu. Ded je šel za volkom, ga ujel in hajdi ž njim v čumnato. Babica je gnala trejti dan volička na pa§o. Predla je pod gri-Čem in zaspala.
60
Priiekla je lisica, zagledata  voiička ter ga  vpiasala:  »I, kdo pa si?«
Voliček sem iz slame, ded me je naredil, s smolo me zasmolil.
»Daj mi sniole, voliček, daj, du si jo namažem na rebra; psi so me načeli.« >Vzemx si jol«
Lisica je hlastnila v volieka, aiupak zob ui mogla izvleČi. Babica je to povedala dedku, dedek je brž prikorakal, ujel lisico ter jo vrgel v čumnato.
Tako sta potlej ujela še zajca-dolgoušca.
Vstopil je ded v čuninato, sedcl za vrata in pričel braeiti nož. Medved je to videl in vprašal; »Ded, Čeinii brusiš nož?«
»S iebe bom kožo potegnil, da bo meni in babici za kožuh.*
»Oh, dedek, nikar! Izpusti me, prinesem ti veliko medul«
jNo, daj, prinesi!«
Ded je izpustil medveda. Sedel za vrata in iznova brusil uož. \olk jo vprašal: >Ded, čemu brusiš nož?«
sS tebe bom kožo potegnil, kučmo potrebujem za ziroo.«
»Oh, dedek, ue jcmlji mi kože, prinesem ti za to čredo ovac«
»Prav, prižeui jih!«
Dedek je izpustil volka, sedel za vraia ter btusil nož.
Lisica je to videla in vprašala: »Bodi iako ljubezniv, dedek, in povej, čemu brusiš nož'!*«
»Lisičica, lepa je tvoja koža ter kakor nalašč za ovraluik!^
»Oii, dedek, pusti rai kožo, jaz ti priaesem za to gosi in kokoši!«
>No, tak jih prinesi!«
In izpusiil  je  Iisico. Ostal je  še  zajček in  ded jc  dalje brusil  uož.
Zajček ga je vpraŠa), čemu pač, pa rau je odv^nil:
>Zajec ima mehko kožo, iz nje si napravim za zimo rokavice!*
>Oh, ne reži me, dedek, prinesem ti vsega, da boŠ imel z babico vred vsega dovolj.« In izpustil je Še tega.
Šla sta spat. Zjutraj pa na vse zgodaj lop, lop po vratih. Prebudila se je babica in kriknila: >Stari, nekdo tolče pri nas na vrata. Pojdi in poglejl«
Ded je vstal in videl, da je medved cel panj prinesel. Ded je vzel med in zopet legel. Toliko da so mu oči skupaj padle, in zopet nekdo po vratih lop, lop! Ded je stopil na dvorišče in glej, pred njim velika čreda ovac. Prignal jih je volk. Kmalu nato je prinesla lisica gosi in kokoši in zajec mnogo malenkosti. Vesel je bil ded in vesela je bila babica. Prodala sta ovce in kupila voli. Ded je zacel z voli voziti in služiti. Slanmati volek je pa sial na soncu, da se je smola razgrela in ž njega skapala.
¦f1 Jožef Groden. V vrstah >YrtČevih« sotrudnikov je nastaia vrzel, ki jo bo težko nadoiiiesliti, V sredi oktobra je namreč umrl Jožef Gruden, višji poštni kontrolor, ki je bil eden imjzvestejsih in najvaetejših delavcev pri našem listu. V »Vrtcuf je začel pisati že leta 1904. Od takrat naprej ga ni letnika, v katereni ne bi sreČali njegovega imena. Prevajal je ponajveč iz češČine. Dvoje je, česar naj bi se mladi pisateljski rod učil od ujega: zvestoba do lista in vestnost v prevajanju. Morda so ga kani drugam vabili, morda se ie tudl odzval — ne vem — a prav pri srcu mu je bil >Vriec<, kjer je prvič poskusil svoje prevode, kjer si je izklesal svoj jezik, ki je izbrušen po vseh naših veljavnih slovničarjih. Kadar-koli je prinesel Vrtčevemu uredniku kak prevod, je urednik vedel, da mu ne bo treba popravljati ne skladnje ne ločil, ker je bil vesten, ko je dajal svoia dela javnosti. Jožef Grudeai se je rodil na Blokah I. 1846, kjer je bilo v starih Časih živalino križišče cest iz Vel. LaŠČ (Levstik. Stritar) in iz Ribnice {Škrabec), zato 2e dandanes govorijo tam lep, čist jezik. V njem se učimcf spoštovati naš lepi slovenski jezik. Neutrudnemu delavca — božji mirl
61