Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
' * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri
dopoldne. ■*.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
1'pravnlSlvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6'H) mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 15.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 20. januarja 1910. I <wni račun *».8i?. | Leto il.
Pavliček.
Pred nami leži disciplinarna sodba, v kateri či-tamo:
»Tako sodelovanje (pri političnem strankar-stvu) je sodniku vsled dolžnostij, katere mu nalaga njegov stan, zabranjeno. Ne more se sicer zahtevati, da bi sodnik žrtvoval svoje politično prepričanje in zatajil, da pripada svoji narodnosti; v udej-stvovanju tega svojega prepričanja pa se mora gibati v onih mejah, da si ohrani zaupanje v svojo objektivnost. Akotudi so sodniki, ki duševno tako visoko stoje, da se v izvrševanju svojega poklica popolnoma ločijo od enostranskega mišljenja, kakor je lastno političnemu agitatorju; ako tudi tak sodnik s talarjem sprejme drug način mišljenja in presojanja, kakor oni svojega zasebnega življenja, ga vendar vsi, proti katerim je v političnem boju nastopil gledajo z nezaupanjem in bodo za vsako njegovo sodbo iskali nestvarnih, po političnem prepričanju povzročenih nagibov.
Kar je za vsakega sodnika že vsled njegove vzvišene naloge tudi brez zakonitih predpisov dolžnost, to mu je vrhutega § 47. ces. pat. z dne 3. majnika 1853 št. 81 drž. zak. izrecno naloženo in je to obdolženec tudi s svojo službeno prisego obljubil: »da se bo tudi v svojem domačem in meščanskem življenju vedel tako, da ne bi mogel temu nihče oporekati, ter da bo v uradu in izven njega vse opustil, kar bi moglo zaupanje v sodnijsko ura-do vanje zmanjšati.«
Hudo kršenje te dolžnosti, ki se kaže v obdolženčevem ravnanju, se mora kvalificirati kot služben prestopek.«
Kdo pri čitanju te razsodbe ne bi mislil na rogaškega sodnika Pavličeka? Skoro se bo obnovilo leto, kar je »Narodni Dnevnik« poročal o neverjetnem dogodku, da je kazenski sodnik na čelu gostilniške družbe, v kateri so bili tudi njegovi pisarji, surovo napadel potovalnega učitelja Ciril-Meto-dove družbe, g. Prekoršeka m še dva druga Slovenca, samo zato, ker so se omenjeni gospodje v medsebojnem zasebnem pogovoru posluževali slovenskega jezika. Sodnik pretežno slovenskega okraja je pred vsemi ljudmi kričal »Hier wird nicht windisch gesproehen« in se je spozabil celo tako daleč, da je poklical hlapca, da vrže Slovence na cesto ter na ta način povzročil navaden pretep, v katerem je bil jeden izmed Slovencev ranjen.
Po celem Slovenskem je šel takrat glas ogorčenja. Akoravno vemo, da nimamo pričakovati pri j »stični upravi jednakopravnosti, smo bili vendar prepričani, da ne bo mogel Pavliček v rogaškem •kraju niti ene sodbe več izreči, da se bo vsaj toliko varoval decorum in se bo takega sodnika vsaj premestilo v drug okraj. Poslanec Roblek je v posebni interpelaciji opozoril justičnega ministra na škan-
S
1
E K,
Vojaško leto Pavla Poljanca.
Pe pripovedovanjih in pismih prostovoljca Patla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova.
Potrpite, draga prijateljica, danes bom zahteval mnogo od vas. Ves popoldne mi morate žrtvovati. Sprehajala se bova po vašem gaju, po ma-hovitih stezicah, ki jih tako ljubite. Pripovedoval bom vam o Krakovu, o vojaškem zraku in poljskem življenju, vi pa glejte le na mahovite steze in v gaj, ne na mene! Take oči vzbujajo srce, — in moje pripovedovanje bi ne bilo popolno, temveč vmešano, često pretrgano in brez smisla. Vodil bom vas mimo dogodkov vojaškega leta.
Res je, da vam ne morem vsega navesti, saj bi vas gotovo utrudilo. Samo o tem vam hočem govoriti, kar se mi je zasadilo najglobje v spo-»in. Ko bi bil čutil, da me čaka sreča današnjega dne, bi bil opazoval na Poljskem naravo in ljudi posebe s tega stališča, da bi vam sedaj lahko govoril o tem, kar vas najbolj zanima. Pa saj veste, vojaki so ljudje svoje vrste, ki imajo često drugačne oči in drus-ačen okus nego navadni ljudje.
Čudno vam je bilo moje slovo pri odhodu k vojakom. Kot dijak sem se poslavljal odhajajoč v
dal, ki ga je povzročil c. kr. sodnik in je povdarjal našo zahtevo, da ne sme ostati Pavliček niti en dan več sodnik v Rogatcu.
Slučaj Pavliček se je zgodil komaj par mesecev po discipliniranju avskultanta dr. Lašiča, ki je v zasebnem pismu svojemu znancu županu priporočal, naj varuje v občini pravice slovenskega jezika. To vprimeri s Pavličkovim nastopom gotovo nedolžno pismo, katero bi bilo ostalo sploh neznano, ako ne bi bil nek sodni sluga dr. Lašiča denunciral pri predstojnikih; pismo, katero ni bilo namenjeno javnosti in bi ne bilo za stališče justice v deželi imelo prav nobenih posledic, je bilo povod, da se je dr. Lašiča takoj suspendiralo, uvedlo proti njemu disciplinarno preiskavo in se ga šiloma poslalo v pokoj z utemeljitvijo, iz katere smo v uvodu članka citirali najbolj značilne stavke.
Upravičeno je bilo torej mnenje, da se bo vsaj v enaki meri pokazala strogost disciplinarne oblasti proti dr. Pavličeku, da se vsaj med sodnijskimi uradniki ne bo delalo razločka po narodnosti.
Kar je storil dr. Pavliček, je bilo gotovo mnogo hujše, bilo je kaznivo celo po kazenskem zakonu, in sicer je juridična kvalifikacija tega dejanja, s katerim se je pokazala posebna mržnja do druge narodnosti taka, da se bi bil moral Pavliček obsoditi v strog zapor, katerega bi e bilo mogoče nadomestiti z globo. Napadenci so tudi vložili kazensko ovadbo, m je v teku postopanja dr. Pavliček izrecno priznal, da je vse res, kar je trdila ovadba, ter se je le izgovarjal z razburjenjem. Kazen je bila tedaj neizogibna.
To je dr. Pavliček občutil in je z vsemi sredstvi skušal doseči, da se obtožba umakne. Ker niso spletke in grožnje, o katerih bi se dala napisati cela povest, ničesar pomagale, -se je poskusilo s prošnjami in Pavličkov tast, rogaški župan Feršnik je s solzami v očeh pritiskal kluke in beračil za usmiljenje. Tožitelji so nelepemu prizoru naredili konec in so kazensko ovadbo umaknili proti pismeni izjavi dr. Pavlička, v kateri je iznova priznal svoje dejanje, prosH oproščenja in se zavezal plačati večji znesek v dobrodelne namene. O doslovni resničnosti vseh naših podatkov se lahko vsakdo prepriča iz akta U V. 167/9 celjskega okrajnega sodišča.
Mislilo se je pač, da bo napadancem dala zadoščenje disciplinarna oblast, katera ne bo mogla prezreti po lastnem priznanju storilca dokazanega kaznjivega dejanja.
Uvedla se je tudi res disciplinarna preiskava. Svetnik dr. Smolej jo je vodil; zapisnikar je bil av-skultant, seveda Nemec. Bognedaj, da bi kak Slovenec dobil vpogled v disciplinarne akte o nemškem sodniku. Tudi o načinu disciplinarne preiskave, o obliki zasliševanja bi se dalo marsikaj na-
pisati; o načinu, kako se je poskušalo rešiti Pavlička na avstrijsko patriotično podlago, skrbno poizvedujoč, če niso morda Slovenci takrat klicali: »Živela Srbija«. Vendar vkljub temu nismo verjeli, da bi bilo mogoče na dejstvu, dokazanem po kazenskem aktu, kaj spremeniti.
Čakali smo, čakali. Pavliček je za nekaj časa »zbolel« — Slovenca so kar suspendirali — no, po preteku nekaj tednov se je spet vrnil; še več; v »Deutsche Wacht« smo čitali članek, v katerem se Slovencem grozi, da se jim bo v prihodnje v Rogatcu še vse hujše godilo. Kdo je pisal članek, o tem ne more biti dvoma. Poznamo ta način izražanja, in ni se bilo mogoče motiti o cinično prezirljivem posmehu, ki zveni iz vsake vrste.
mariborsko gimnazijo in na praško vseučilišče že deset let od sorodnikov, toda vselej precej mirno in na videz hladno. Če bi poznali, draga gospodična, več naših kmetskih dijakov, bi videli, da se kažemo rajši hladnejše nego smo v resnici. Kolikokrat mi je pospravljala mati s solznimi očmi prtljago, in me spremljala k pripreženemu vozičku na dvoru, a na meni ni smela živa duša videti nikdar, da mi je bilo hudo. V tem oziru sem bil podoben očetu, ki istotako ni hotel poznati nikake rahločutnosti ob slovesu, ki pa tudi ni imel zame nikdar nobenih nežnih besed razen stareotipnih „Pavel, le priden bodi!"
Tudi takrat sem bil pripravljen na hladno očetovo slovo, toda resnična bojazen se me je polotila, ko sem videl, da se je storilo očetu milo, ko me je objel kakor še nikdar ter zaihtel:
„Srečno, Pavel! Dosti sveta boš videl. Naj se ti dobro godi! Le piši nam — mene ne najdeš vec. —
Bog me varuj še kdaj v življenju takega slovesa!
Materi se je še bolj tresel glas, ko mi je zaklicala na voz:
„Z Bogom, Pavel, srečen bodi!"
Ali morda mati sluti, da ne bom srečen ? ...
Iztrgal sem se, misleč, da se na potu kmalu pomirim. Molče sva sedela z bratom Antonom na
vozičku, ne meni ne njemu se ni ljubilo dost govoriti. Prižgala sva si smotke in skušal sem ga ohrabriti s tolažbo, da današnje slovo ne pomeni prav ničesar. Saj se boji vsaka mati vojaščine svojega sina in nikakor ni res, da bi moralo moje prostovoljno leto biti nesrečno. Poguma in trdne volje sem čutil v sebi dovolj, da se prebijem. Nekako bo že šlo! Nikdar ne vprašujem, ali je daleč do cilja in ali je pot do njega udobna ali trnjeva. Kaj bo mi torej teh dvanajst mesecev! In ravno pred tremi tedni se je bil vrnil brat Anton iz Pulja, kjer je bil doslužil pri domačem 87. pešpolku svoja tri leta in Anton se je celo rad hvalil, da je bil vsa tri leta pri vojakih prav zadovoljen.
Železni voz je že drdral proti Gradcu, med misli pa se mi je kradel še vedno iu vedno dom s tistim slovesom. Na drugi strani pa so že hitele moje misli v Krakov! Čaroben vpliv je imelo name to ime. O Poljakih sem vedel že precej, zlasti mnogo pa o Krakovem, o katere mi je bil oče pripovedoval toliko in toliko. Ob poletnih večerih smo sedevali na pragu tri stopnice visokem, ozirali se preko jelš ob Dravi po pozlačenih meglah na večernem neba in poslušali enoliko a vendar milo šumljanje deroče vode. Ob takih večerih se je odpiralo očetu srce in takrat smo slišali o naglih pohodih avstrijskega topničarstva s Tirol-
Za pletarsko šolo pri Sv. Barbari.
Govor dež. posl. dr. V. Kukovca v štaj. dež. zboru dne 17. t. m.
Haloze so izključno vinorodna krajina, ki skoro nima jednake v deželi. Zato je pa tudi prebivalstvo od trte popolnoma odvisno. Če vinogradi obrodijo, gre Haložanu dobro, če ne, je pa Haložan največji revež. Trtna uš, pozeba, toča n perono-spora so Haloze v zadnjih 20 letih tako hudo opu-stolile, da je morala država prebivalstvo podpirati, da isto reši doslovno — lakote. Zato se je pa tudi začelo usodepolno izseljevanje ljudstva, kar bi utegnilo Haloze naravnost ugonobiti, če zmanjka za obdelovanje vinogradov naenkrat delavcev. Ko se je študiralo, kako bi se moglo pomagati, predlagali so nekaterniki, naj se upelje domača obrt, n. pr. pletarstvo. Naučno ministerstvo je predlogu ugodilo in priredilo najprej za poskus nasad za vrbo-vino. Potem je poklicalo nadučitelja Ogorelca iz Sv. Barbare za 3 mesece na Dunaj, da si je pridobil na vzornem pletarskem zavodu sposobnosti za poduk v pletarstvu. Potem se je leta 1906 uvedel pletarski potovalni tečaj, s 1. januarjem 1908 pa prava državna pletarska delavnica. Država daje za orodje, opravo in za učitelja na leto prilično 2000 kron. Deželni odbor je pripravil nasad za vrbovino, krajni šolski svet je pa dal prostore na razpolago. Ker se je na leto porabilo nad sto centov vrbovine, desetkrat toliko nego je zrase v domačem vrtu, se ie moralo delati z nakupom dolgove in sicer samo I. 1908 3000 kron. Ker se je pa čim dalje več učencev oglašalo, razširila se je prej delavnica, ki je bila prirejena prej za 10 ljudi tako, da je zdaj prostora za 20 učencev. Ker pa ni denarja, je moral vodja učitelj sam žrtvovati od svoje plače 900 K delež 700 kron. Kako potreben je pa zavod bil, je razvidno iz tega, da ima danes 18 učencev. Okoli 20 se jih je že izučilo in se pečajo na svojem domu s ple-tarstvom kot domačo obrtjo, kar jim prinaša lep dobiček. Ob času nujnih vinogradskih del so pa tamkaj na razpolago. Tako se kmečki delavci kraju ohranijo, sicer bi bili šli v tov.arne. Seveda se učencem morajo dajati podpore, ker bi drugače ne mogli izhajati. Četudi dobivajo le po 1 K na dan, izdalo se je vendar že nad 7000 K. Dobilo se je sicer za pletenine nad 10.000 K, ker se je n. pr. lani prodalo samih košev za sadje 2320, vendar pa treba podpore. Dežela daje zadnja leta le po 300 kron in pri ravnateljstvu na Dunaju se že misli na zaključenje šole, če se poklicani krogi ne bodo bolj brigali in dali več podpore. Zdaj po tolikem trudu in ko se je šola v korist ubogega okraja že zelo udomačila, naj se zapre zaradi borih par tisočakov! Dežela tu mora pomagati v zdatnejši meri. Zato sem stavil predlog, naj se ti šoli zagotovi najmanj 1000 K deželne podpore. Te malenkosti Halozam pač ne boste odklonili! Prosim, da odkažete moj predlog finančnemu odseku.
Politično kronik
d K položaju na Ogrskem. Khuenov kabinet se je torej etabliral — samo kako! Celi štirje portfelji so samo provizorično oddani. Ministerstvo za notranje zadeve, katero ima vodstvo volitev, si obdrži začasno Khuen sam; hrvaškega portfelja ni mogoče oddati, ker ni na Hrvaškem niti ene stranke, na katero bi se lahko kak mad-žaronski minister opiral. Še celo madžaronska stranka noče zaradi železnične pragrainatike sodelovati. Dnevi barona Raucha so šteti. Saj je že značilno to, da se doslej Rauch in Khuen uiti enkrat nista sešla. Ali se bode z opozicijo poga-
skega na Holsteinsko, o hannoveranskem odporu, o kraljevem gradu v zlati Pragi, o Zigmuntovem zvonu v Krakovu, o kolomejskib Židih in še mnogo mnogo zanimivega, kar je videl in preživel za devetletne vojaške službe. Po očetovih pripovedovanjih sta rastla v duhu pred našimi očmi zlasti Praga in Krakov in jaz sem izvrševal sedaj svoje nekdanje sklepe, da si ogledam za očetom vsaj slovanska velika mesta.
Medpotoma sem se ustavil v PFerovu na Mo-ravskem, kjer me je pogostil prijatelj izza praških študij, filozof Franta Chudoba. Ta pferovski dan je bil dan prisrčnega veselja. V ljubeznivi Chu-dobovi rodbini sem se takoj udomačil, igral se s petletnim Vaškom, klatil jabolka na vrtu z domačima hčerkama, sprehajal se po mestu in krasnem parku in zvečer me je spremljal Franta še v gledališče v Z&ložniek^ dum (posojilniški dom) na „Vojnarko". Odhajajoč sem dvignil ves navdušen kupico in zaklical prijateljevima lepima sestrama: »Naj krasna nada mesta Žerotina, Ko-menskega in Blahoslava živi in cvete l"* — Po polnoči me je odpravil Franta na vlak.
Dne 30. kimovca zaran je ležal Krakov pred menoj. Krakov! Srce mi je zaigralo, ko sem zagledal utrjeni grič, ki nosi ime po slavnem poljskem generalu Košciuszku.
Mesto je napravilo že na prvi hip lep utis name, zlasti pa krasni park „pIantyM, ki obdaja
jalo ali pa se bode hrvaški sabor razpustilo, o tem bode odločevalo Khuenovo mini3tersvo. Minister a latere ni ravno nujna potreba; oddaja naučnega portfelja se je zaradi pogajanj s klerikalci zavlekla. Novo ministerstvo si bode še le moralo ustanoviti novo stranko; namerava se liberalno stranko s Tiszom na čelu zopet vzbuditi k življenju. Ljudska (klerikalna) straaka bo menda v tem slučaju šla k opoziciji, ker še starim liberalcem ni odpustila cerlcveno-političnih zakonov* zlasti uvedbe obveznega civilnega zakona. Malo ugodnejši je položaj za Khuena vsled tega, ker se košutijanci in justhovči niso zjedinili. Prve si bo najbrž poskusil Khuen dobiti za se.
d Občutljiv poraz Mladočehov. Kdo bi se tega nadejal? Po prvih volitvah v praškem Novem mestu je dobil mladočeški kandidat več glasov ko staročehi, nar. socijalisti. napredni državnoprav-niki in socijalisti skupaj; včeraj pa je mladočeh dr. Kašin propadel z 2242 glasovi proti napr. državnopravniku dež. posl. K. St. Sokolu, ki je dobil 2391 glasov. Za Sokola so strastno agitirali narodni socijalisti, glasovali pa so za njega tudi staročehi dasi se je oficijelno proglasilo, da se vzdrže volitve. Popoldne je dešlo med obema, strankama do hudih spopadov. Pri nekem mlado-češkem volilnem lokalu so hoteli narodni" socijalisti urednika ,.Dena"', Hevera, obesiti! Narodni socijalisti so kričali: Obesite psa Hevero in so že šli z vrvmi nad njega. Policija ga je komaj rešila Po proglasu izida je došlo do silnih demonstracij. Množica je šla s pereat-klici na miadočehe pred stanovanje novega poslanca, kateri je govoril in označil izid kot težek poraz mladočehov. Uredništvi „Dena" in ,.Nar. listov" je čuvala policija. Izid volitev kaže, da Kram&reva pozitivna politika v Pragi ni ravno najbolj priljubljena.
d Avstrija, Italija in Črna gora. „Novoje Vremja'* priobčuje nad vse zanimivi dopis iz Rima, katerega podajemo v izvlečku tudi svojim čita-teljem: Na bregovih Adrije se odigravajo dogodki, kateri utegnejo imeti za jugoslovanski svet velikanski pomen. Ti dogodki so tesno zvezani z lansko krizo na Balkanu, s poskusom rusko-ita-ljanskega zbližanja in z novimi načrti avstr,-nemške diplomacije. Avstrija hodi počasi a vstrajno po poti, katero ji je označil v dobi berlinskega kongresa Andraš. Bosna in Hercegovina ste zasedeni in na Dunaju si ilikdo več ne taji, da hoče Avstriia dalje v Mitrovico in Solun. To razširjenje more praktično zabraniti samo Italija, katera že od nekdaj misli na Albanijo in je tudi najbližji sosed in prijatelj Črne gore. Zato zasluži pasivni boj, ki se sedaj bije med Italijo s Črno goro in Avstrijo največjo pozornost. Usluge Italije Črni gori za časa lanske krize so znane. V zadnjem času pa se je odločila Italija za korak velike politične važnosti. Kralj Viktor Emanuel obišče s svojo ženo kneza Nikola letos avgusta meseca ob slavnosti njegovega jubileja. Kraljevo jahto bo spremljalo italj. vojno brodovje v Bar; istotako bode tam navzoče rusko vojno brodovje. Tudi obisk francoskega vojnega brodovja v Baru je delo Italije. Avstrija je seveda to čutila in je
notranje mesto kroginkrog na mestu nekdanjih nasipov, prekopov in zidov.
Ves dan sem si ogledoval mesto in ljudi, pošiljal neizogibne razglednice in prisluškoval na ulici in v gostilni, kako se glasi poljski jezik. Malokaj sem razumel, pač pa se mi je zdelo, da da se po Krakovu ni težko orientirati.
Po večerji se hočem takoj odpraviti v svojo sobo, ker že čutim utrujenost v glavi in nogah, kar zadoni pri sosedni mizi precej znani češki glas. Ozrem se in zagledam praškega znanca, tovariša Vosyko.
„Sakra, Poljanče, kaj delaš tukaj?"
Pozdravila sva se hrupno, kakor je dijaška navada, da so se ozirali gostje po naju. Tudi Vosyka je bil torej prostovoljec v Krakovem, dasiravno pri drugem polku. A to nič ne de.
„Čuješ, Vosyko, vse leto bova skupaj!"
Minila me je utrujenost ob najinih spominih na Prago in zazdelo se mi je. d° mi ugaja Krakov sedaj še bolj. Da, zabave se mi je hotelo. Poljake je bilo tako težko razumeti, tn pa sem našel češkega znanca, s katerim se bova shajala prav često. Na svoje lastne rojake sploh nisem mogel računati, kajti ni mi bilo znano, ali študira kateri Slovenec na vseučilišča v Krakovem in ali se oglasi kdaj kateri prostovoljec za službo v Galiciji.
Z Vosyko sva se ločila šele po polnoči.
Aehrenthal pričel naenkrat govoriti, da § 29 berlinske pogodbe še ni čisto odpravljen, ker še ni dala Turčija dovoljenja . . Gotovo je, da so imeli največje veselje nad Francozi v Baru v Rimu in ,.Corriere della Serra"' je pisal, da je ta obisk prvo skupno delo Italije, Rusije in Francije.
Drobne politične novice.
dStadler in frančiškani. Konflikt med nadškofom Stadlerjem v Sarajevu in med frančiškani se od dne do dne bolj ostri, ^edaj misli Stadler frančiškanom prepovedati, da bi bili člani „Hrvatske zajednice", polit, društva, ki ga vodi dr. Mandič. 18. jan. se je vršil v Sarajevu zaupni shod, na katerem se je konstituirala Stad-lerjeva stranka.
d Češki deželni zbor. Pri današnji seji deželnega odbora bo višji deželni maršal princ Lobkovic naznanil konečne predloge, katere stavi vlada glede delazmožnosti češkega deželnega zbora.
d Dunaj proti Ogrom. „Budapesti Hirlap" priobčuje poročilo iz Dunaja, v katerem pravi, da sta cesar ia prestolonaslednik trdno odločena začeti boj z Ogri (beri z madžarsko oligarhijo) na celi črti. Gre baje za tem, da se Košut in Audraš čisto uničita.
d Tirolski klerikalci med seboj. Pri nadomestnih deželnozb. volitvah v mestnem volilnem okraju Meran je dobil konservativec Dissertori 866 glasov, nemški nacijonalec Huber 803, kršč. socijalec Walser 146 in socijalist 59 glasov. Zanimivo je, da je dobil krač. soc. komaj petino pri zadnjih volitvah oddanih kršč. soc. glasov.
Dnevna kronika.
d Parlament južno-afrikanskih republik bo
otvorjen oktobra meseca. Pri otvoritvi bosta navzoča princ in princezinja Wales. ki se po-dasta že sedaj na pot, in bosta pred otvoritvo obiskala razna mesta ob morski obali ter se podata tudi na daljše potovanje v notranjost dežele do Viktorijinih slapov. Po otvoritvi parlamenta se vrneta na Angleško.
d V Split je došel znani angleški publicist Watsou (Scotus Viator). Minulo nedeljo ga je obiskal njegov prijatelj, dalmatinski dež. poslanec Lupiš.
d Oboroževanje Japoncev. Član ruskega drž. sveta Glesmer se je vrnil s svojega potovanja po Kitajskem in Japonskem in je te dni govoril v drž. svetu o svojih opazovanjih glede oboroževanja Japoncev. Izvajal je, da so Japonci storili vse, da bodo do konca 1. 1911. popolnoma gotovi z oboroževanjem in da bodo koncem bodočega leta napovedali vojsko Rusiji, katere položaj na Daljnem Vzhodu ni ravno posebno dober. Glesmer svetuje ruski diplomaciji, naj skuša do tega časa vsaj Kitajsko pridobiti za se. Govori tudi o razmerju Rusije k ostalim evropskim državam. Pravi, da Angleška v zdajnem položaju menda ne bi podpirala Japonske v vojski proti Rusiji, da bi pa skoro gotovo Nemčija in Avstrija nastopili kot zaveznici Japonske.
a ,.Častne sablje", pokloni stolni kapitelj v Murciji članom vojnega sodišča, ki je obsodilo Ferrerja. Vse v večjo čast božjo!
Svežega duha stopam drugo jutro v vojašnico. Na dvorišču je že stalo v treh ali štirih skupinah do 30 fantov, o katerih sem vedel takoj, da so moji bodoči tovariši. Živahno so se razgovarjali in se predstavljali drug drugemu, toda nisem se jim pridružil, hoteč si ogledati najprej od strani njihove obraze. Poslušal sem njih smeh in krohot. — bili so menda sami Poljaki, le tam ob strani so se menili štirje drobni gospod iči polglasno v nemškem jeziku.
Točno ob devetih je stopil med nas narednik in jel klicati imena. Vojakovanje se torej prične! Kogar je poklical, vsak se je oglasil s krepkim „jest!" Nisem si sicer mogel takoj pojasniti, zakaj se odzivajo vsi s tem „jest" namesto „tukaj" ali „tukaj sem", ko pa je prišlo ime Poljanec na vrsto, zakričim tudi jaz „jest" in dobro je bilo. Nato si nas vzame nadporočnik Fric Saxe von Rothenberg, veli nam nastopiti v red in nas razdeli v štiri oddelke. Smehljajoče nadporočnikove oči in ostro zategnjene gube na bradi in ob ustnicah nam niso tajile, kako sodi o novem vojaškem materijalu.
V- drugem oddelku nas je bilo deset prostovoljcev, šest Poljakov, en poljski in dva nemška žida in jaz.
(Še pride.)
v Občinska volilna reforma na Tirolskem. V
tirolskem deželnem zborn so kršč. socijalci vložili predlog za spremembo obč. vol. reda, seveda tak, da bodo klerikalci obdržali moč v občinah.
v Silno napredovanje »Sudmarke". L. 1906 je imela Siidmarka K 181.255 91, 1. 1907. 262.485 K 64 v, L 1908. K 433.408 97 in 1. 1909. že K o09.299'30 dohodkov. Torej tekom treh let potrošeni dohodki.
Društvene vesti.
d Iz Braslovč. Naš Sokol je na svojem rednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo dne 16. t. m volil sledeči odbor: Anton Plaskan, predsednik, Cizel Josip, podpredsednik, Kramer Janko, tajnik, Vrankovič Franc, blagajnik. Štrozer Konrad, načelnik, Ludvik Ferd., orodjar. Farčnik A. in Deleja A. odbornika. Repič J. in Cizel J., pregled, računov.
z Vabilo na plesni venček, katerega priredi Ormoška čitalnica v torek, dne 1. svečana t. 1. v lastnih prostorih. Vstopnina: obitelji do»3 oseb 2 K, posamezni 1 K. Začetek ob 8. uri zvečer.
v Iz Ptuja. Narodna Čitalnica in ptujski Sokol priredita v soboto, dne 5. svečana t. 1. v Narodnem doran v Ptuju plesni venček. Začetek ob 8. t»ri zvečer. Vstopnina 1 K, za obitelj 2 K.
Štajerske novice.
v Iz Studencev pri Mariboru. Dober nasvet gluhim ušesom. Poslanec Malik je prinesel vest. da bi dovolil nemški Schulverein 25.000 kron za razširjenje naše šole. S tem darom je občina rešena najhujših skrbi, občinskih doklad ne bo treba zvišati in slovenska agitacija se prelomi na mah. — Tako je! Prav je povedal Malik in vsakega dobrega Studenčana je razveselila vest Dunaja, da je Schulverein dotično podporo že dovolil. Občina lahko veliko darilo przv mirno sprejme iz zida z njim novo slovensko šolo. Schulverein naj darnje, kar je obljubil v svoji očetovski skrbi za znižanje občinskih doklad v Studencih. Slovenci nimamo prav ničesar proti temu.
a lz Studencev pri Mariboru. Prvi Efijalt slovenske šolske zahteve je delavec Babič v Studencih. Mož komaj za silo tolče nemški, a izjavil je javno na zborovanju »dafi ich bin deutscher Mann und bleiben wiil deutscher Manu". Sramota takemu človeku, ki je tudi podpisal svoj čas našo prošnjo in je bil z njo zadovoljen, zdaj pa se je »dal pritisku nemčurskih kričacev in je hotel zatajiti svoj podpis. Izjavil je, da pojde v soboto pred komisijo, kjer bo povedal: „Ich bin auf die deutsche Seiten". Drugi izdajalec je A. Kalloch. ki se je i sto tako izneveril Slovencem.
a Iz Studencev pri Mariboru.^ Stari kmet Beloglavec. ki se piše „Welloglawetz" je povedal s težavo na zborovanju dva nemška stavka, katera ga je naučil mladi Juritsch. Za stavbo nemške šole smo hodili kmetje prostovoljno na roboto. Za nameravano slovensko šolo ne bomo ganili niti prsta. — (To je tisti Beloglavec, ki mu je nedavno zabrusil načelnik krajnega šol. sveta v obraz, da je goljufal pri volitvah in ki je nato hotel tožiti, pa je zopet odstopil. Prave govornike so imeli torej na tem nemškem protestnem zborovanju).
v Brežiški turnar — obsojen radi streljanja na Slovence. Našim čitateljem bodo še v spominu grozodejstva, ki so jih započeli brežiški nemški turnarji dne 12. septembra 1909 ob priliki njihovega izleta v Hrastnik. Ozmerjali in napadli so vsakogar, v katerem so slutili Slovenca. Na postaji v Vidmu pa so v svojem nemškem viteštvu streljati iz vlaka, pri čemur je bila hčerka nekega železniškega čuvaja smrtno nevarno ranjena. Po svoji stari navadi so seveda vso krivdo hoteli naprtiti Slovencem, trdili so. da so bili od Slovencev napadeni in so v tem smislu seveda tudi informirali svojega poslanca Markhlna, ki je vso krivdo v svoji interpelaciji zavračal na Slovence. Toda sodnnska preiskava je dognala, da so turnarji brez vzroka in le iz divjega sovraštva streljali na mirne Slovence in pri obravnavi dne 18. trn. bil je Rudolf Bieber kaznovan radi streljanja na 70 K globe, oziroma na eden teden zapora. — Ta slučaj zopet kaže, s kakšnimi nasprotniki imamo opraviti, kateri se ne ustrašijo najgršega natolcevanja in hudodelstva v svoji slepi strasti 'proti vsemu, kar je slovenskega. — Svetovnoznani brežiški policiji so se pridružili v ednakem junaštvu še brežiški turnarji.
Zaplenjeno!
a Enoten jugoslovanski klub. K temu vprašanju se je včeraj oglasil tudi »Slovenski Narod"4 in se popolnoma pridružil mnenju, katerega smo nedavno temu izrekli v „Nar. Dnevniku". List konstatira med drugim, da mu je znano iz dobro poučenega vira, da se Zveza južnih Slovanov doslej s tem vprašanjem niti bavila ni in da ni nikogar pooblastila v njenem imenu sprožiti ali voditi to akcijo. Opraviti imamo torej z osebnim nasvetom dr. Rybafa, kateri ie nad vse po godu slov. klerikalcem. List našteva nadalje, kako so klerikalci 1. 1907 onemogočili skupen klub, kako so pod Beckom onemogočili jugoslov. ministra, nadalje kako so bagatelizirali Zvezo jnžnih Slovanov v Narodni zvezi in postopali povsod na svojo roko. Izrabljali so Narodno zvezo za se in bi sedaj, ko so politično zavozili in ko so uvideli, da sami zase premalo tehtajo, radi isto storili s skupnim klubom. »Predpogoj skupnemu delovanju je edinost v ciljih, medsebojna lojalnost in odkritost ter brezpogojna poštenost" pravi »Slov. Narod". Tako je. Sedaj se lahko prepriča tudi »Edinost", da vlada med slov. naprednjaki glede predpogojev in potrebe eDotnega jugoslov. kluba jedno mnenje.
a Iz Ptuja. Germanizaciia spodnje-štajerskih sodišč. C. kr. okrožno sodišče v Moriboru izdaja, dasiravno so stranke slovenske narodnosti in iste nemškega jezika niti neraz-umejo, dasiravno so se vse razprave vršile v slovenskem jeziku, je bil zastopnik Slovenec in tudi razsodba prvega sodnika slovenska — nemške vzklicne razsodbe. — C. kr. dež. sod. nadsvetnik Morocutti, nekdanji slavnostni govornik ljubljanskega sokola — ali hočete stem dajati spodnjim instancam lep vzgled ? — C. kr. okrajna sodnija v Ptuju izdaja v popolnoma slovenskih zadevah na nemškega jezika popolnoma nevešče stranke nemške sklepe, medtem ko istodobno izda isti sklep slovenskemu odvetniku v slovenskem jeziku, — Ali se to ne pravi ljudij za norca imeti? (Dotični spisi: c. kr. okr. sod. Ptuj U VI 553/9 BI 39l/9|5 U). Slovenskim poslancem so*opr. št. dotičnih spisov v uredništvu na razpolago.
a Lep začetek! Danes je zagovarjal g. dr. Ivan Benkovič v Celju pred okrajno sodnijo obtoženega patra Ljudevita Rantaša. Ker je sod-nijsko obravnavo imenoval nedostojno, je dobil g. dr. Benkovič kazen 10 K. Da se ne bo mislilo, da je narodni mučenik, pripomnimo, da je to žalitev sodnije zakrivil pri slovenski razpravi po nepotrebnem v nemškem jeziku.
a Drzno AmbrožičevO zavijanje. Mi smo nedavno tega svarili nemške trgovce in obrtnike, naj se ne nasedejo na liinanice Ambrožičeve in se naj ne udeležujejo hujskarij ali demonstracij proti Slovencem ub priliki vsesokolske slavnosti. Sedaj je pa Ambrožič to svaritev v »vahtarci" tako zavil kakor da smo mi oznanjevali bojkot zaradi slavnosti same — seveda za to, da bi na eni strani nahujskal nemške trgovce in obrtnike, na drugi pa oblasti. Proti takemu drznemu zavijanju najodločnejše protestiramo.
v Zahvala. Odbor »Bralnega društva v Ga-berjih" se prisrčno zahvaljuje g. Martinčiču za precejšnjo množico darovanih knjig. Društvena knjižnica je odprta vsako nedeljo točno od 9. do 12. ure dopoldne.
a Slov. kmetijska šola v Št. Jurju ob J. ž. ne da seveda miru celjski »vahtarci". Da bi odgovarjali na surove in neumne uapade na ta zavod, nam seveda ne pride na um. Kako stvarna je polemika tega renegatskega reptila, kaže že trditev, da se bodo vzgajali v šoli — hlapci!
a Dijaški kuhinji v Celju so darovali od 8.—19. jan. t L: G. Mihael Randl, c. in kr. major v Belovaru. 6 K; dr. Karba, okr. zdravnik, Vransko, 2 K; klub napredn. slov. akademikov v Celju, 100 K; Nežika Novak, St. Mihael nad Pliberkom,
2	K; Hranilnica in posojilnica Dol, 20]K; Fr. Roblek, državni poslanec, Žalec, 10 K; Pevsko in tamburaško društvo »Zvon", Trbovlje, 6 K; Fr. Elsbacher, trgovec, Laško, 5 K; Marija Kos, Bi-zeljsko, 8'82 K; dr. Fr. Rosina, odvetnik, Maribor,
3	K; Neimenovani po g. Iv. Prekoršku,fl2 K; dr. Matko Heric, prof. v Št. Paulu, 1'30 K; Oton Ploj, c. kr. notar, Černomelj, 4 K; dr.^Schmir-maul, zdravnik v Rajhenburgu, 10|K. — Vsem darovateljem iskrena zahvala.,	j^aapBjtai
a Naš podlistek. Gorkega*»Orlova" končamo prihodnje dni. Opozarjamo svoje bralce, da izda Narodna založba v Celju cel zvezek povesti Gorkega, ki so izšle r naših listih. Z današnjim
dnevom pričenjamo z »Vojaškim letom Pavla Po-ljanca". v katerem bode poleg zabavnih vojaških dogodkov tudi marsikaj poučnega in zanimivega
0	naših bratih Poljakih. Priporočajte in širite »Narodni Dnevnik".
a Čitalnica v Šmarju p. J. priredi letos svojo predpustno veselico v soboto. 5. svečana v hotelu Habjan. Njen moški veselični odsek je pripravljal za ta večer »Moč uniforme", ali prekosila ga je moč žensk. Zakaj ta lepa trodejanka se je morala umakniti v postni čas, a navedeno soboto se bo vse klanjalo Kurentu na kostumnem venčku. Ta se je lanski predpust tako skazal in obnesel. da je tudi letos zasigurana kaj prijetna zabava.
a V šmarski šolski kuhinji dobi to zimo vsak šolski dan nad 200 učencev (učenk) dobro in nasitljivo toplo kosilo. Za stroške lanskega kuhanja ni izdal kr. šol. svet niti beliča.
a Iz Ptuja. Pred kratkim smo poročali o dveh u?movičih iz vrst nemške obrtne mladine, ki sta kradla kot srake. V petek pa je bila v trgovski nadaljevalni šoli ukradena slov. učencu polhovka. Pred temi navdušenci torej ničesar ni več varnega.
a Iz Ptuja. Ptujski pometači morajo svoje novoletno darilce drago plačati. Ornik, ptujski »Ober pometač", je naročil svojim podrejencem »nek šunt" pa ne polhovke. Kako se vam pometači kislo drže, ko morajo za vsako lažipolhovko pet krone plačati! Ornig njim pridno vsaki teden
1	kronco od težko prislužene mezde odtegne. »Kšeftrje kšeft", zabava pa zabava, če jo mora ubog trpin z gladom poplačati!
a Iz Ptuja. Nemčurski trgovec Slevitsch (njegovi sorodniki na Kamenščakn pri Ljutomeru se pišejo Slaviči) je znesel svojo jezo nad neko gospodičiuo s polhovko nt. prav nekavalirski način.
a Iz Ruš, 18. jan. (Zahvala.) Vodstvu pet-razredne ljudske šole v Rušah se je izročil ves čisti dobiček veselice, ki se je priredila na Štefanovo v prid revni šolski mladini. Šolsko vodstvo izpolnjuje s tem prijetno dolžnost, da izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem tistim, ki so si pridobili zlasti za prireditev gledaliških predstav kakoršnihkoli zaslug, kakor tudi vsem tistim, ki so s preplačili omogočili znatni prebitek, ki se je porabil za nabavo zimskega obutja revnim otrokom tukajšnje šole.
a Drobne novice. Umrl je včeraj v marib. bolnišnici dolgoletni hišnik marib. »Narodnega doma", Gselman. — Obesila se je v Zg. Bukovju bi. Slov. Bistrice slaboumna Mar. Rebernak. Bila je eno leto omožena. — Rudarski list s sedežem v Trbovljah mislijo izdajati socijalisti.
Druge slovenske dežele.
v Tetka »Edinost" še vedno regija naprej in s tem sama zapravlja možnost, da bi ji resno odgovorili na njeno klepetanje. Bo treba zopet vzeti kak citat^iz »Slovenca" .. Pa „Edinost" ničesar ne razume, če se jo tudi s kolom udari. Saj nam je na to vsa srečna pripovedovala, da jo je »Slovenec" enkrat pohvalil. To je sicer hvalevredna skromnost, ki je morda všeč tržaškim rodoljubom, pri nas pa nimamo za njo veliko ume-vanja. Sedaj pa regija »Edinost" nad nami zato, ker smo si dr. RjrbaFeve besede tako razlagali, da se vrše na Dunaju že nekaka pogajanja za /družitev obeh jugosl. klubov, dočim hoče imeti »Edinost". naj bi lepo rekli z g. dr. Rybafem. da se samo »dela" za združitev. Škoda, da se ni povedalo tudi. kdo »dela" in kako se godi to skrivnostno »delo" ? Saj bo vendar treba kakih^direkt-nih dogovorov ali ne? Ali pa se samo »del«' od gotovih politikov na to, da bi se omehčalo člane Zveze južnih Slovanov, da bi prestopili v klerikalni klub? Na svetu je vse mogoče. Konečno še svetujemo »Edinosti", naj nekoliko podaljša svoje polemike; morda bi bili tudi članki od I—XXX ' prav umestni za razjasnjenje važnega vprašanja,
ali se na Dunaju ,.dela" ali pogaja za skupen-ju-goslov. klub.
v Prvo primorsko tovarno za "sodovico so ustanovili včeraj v Trstu.
v \\ Opatiji prodaja južna železnica svoj hotel »Stephania" in k temu pripadajoči park. Pogaja se z neko madžarsko družbo. Slovanski krogi naj bi bili pozorni.
v »Sfidmark-mitteilungen' o eelovških Slo-veneik. V zadnji, številki imenovanega umazanega nemškega lističa čitamo, daje med 24 tisoč celovških prebivalcev le 450 Slovencev, in še od teh jih 300 sedi v zaporih! —- In ta listič je glasilo društva, ki nas hoče učiti nemške olike!
v O boju za slovansko liturgijo v Istri se nam poroča: Nek istrski hrvaški poslanec se je izrazil, da je ljudstvo doslej zidalo župnišča, cerkve in kupovalo zvone, konečno pa dalo vse to cerkvi v last, ki ie sedaj samolastno ukinila slovansko liturgijo in hoče prepovedati in ustavite v poslopjih, ki so prav za prav narodova last, bogoslužje. Sedaj je pa vse ljudstvo enega mnenja, da morajo priti cerkve in župnišča v last občin. Ker v mnogih krajih ne dobe duhovniki za latinske maše niti ministrantov, jih je škof pooblastil, da lahko či-tajo mašo brez njih. Poslanec tudi pravi, da bodo ljudje štrajkali tndi pri plačevanju maš. Intere-santna je slednjič okoliščina, da agitirajo sedaj italj. liberalci in socijalisti. ki so bili doslej zelo boga-boječi, za obisk latinskih maš.
v Na e. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se bode vršil od 15. aprila do 15. julija t. 1. L del strokovnega tečaja za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Drugi, tudi trimesečni delni tečaj se bode nadaljeval v istih mesecih 1.1912. Primerno opremljene prošnje za vsprejem je vložiti potom šolskega vodstva najkasneje do 15. februarja t. 1. neposredno pri podpisanem ravnateljstvu. Šolska vodstva naj na prošnjah pripomnijo, koliko v strokovnih knrzih izobraženih učiteljev že deluje na dotični nadaljevalni šoli. Sprejem oziroma odklonitev se udeležnikom pravočasno naznaai potom okrajnega šolskega sveta, ki bode tudi vse primerno ukrenil, da dobi sprejeti učitelj dopust. — Vsak izven Ljubljane zaposleni udeležnik dobi od ckr. ministerstva za javna dela podporo v znesku 180 K. Tečaj v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah; potem pridejo upoštev učitelji, o katerih je upati, da bodo nameščeni na že obstoječih ali pa snujočih se obrtnih nadaljevalnih šolah.
a Planinski ples, ki se vrši dne 1. febr. 1.1. na večer pred Svečnico v »Narodnem domu"1, bo tudi letos | prava ljudska veselica, ki bo nudila vsakomur .neprisiljeno zabavo. Odbor preskrbi kar najboljša okrepčila, pristna domača vina in iz-vistne mrzle jestvine. Dvorana in paviljoni bodo primerno okrašeni, najlepši cvet bode pa seveda mnogoštevilen krog dam pri paviljonih. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci, nastop planincev se izvrši kot gorenjska svatba. — Želeti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah ter se pridruži veselim svato-valcem. — Ker je določen čisti dohodek planinskega plesa za tako nujne naprave našega »Planinskega društva", pričakujemo, da se planinskega plesa udeleži vsak prijatelj planinstva in domače neprisiljene zabave.
z Umrl je v Ljubljani in sicer v blaznici na Studencu upokojeni uradnik kranjske šparkase Alojz Dzimski, svoj čas eden najveljavnejših voditeljev ljubljanskega nemštva.
z Izvirne slovenske igre. V tržaškem slovenskem gledališču so pred par doevi predstavljali 3 izvirne slovenske igre »Po 15 letih", »V temi" in »Samaritanec". Igre je spisal dr. Josip Mandič.
z Nov dokaz „narodnosti" klerikalcev. Klerikalci pri kranjskem deželnem odboru so oddali napravo vodnega katastra brez razpisa nemški firmi, dasi imamo dovolj slovenskih inženirjev. Na nekem shodišču „kat." delavstva pa je dr. Lampe govoril, da se »pri oddaji del v prvi vrsti oziramo na domačine".
u Zavod sv. Nikolaja v Trstu so hoteli dobiti klerikalci v roke, a se jim ni posrečilo. Zato zdaj na naravnost, satanski način hujskaio zoper ta za slovenske služkinje v Trstu zaslužni zavod. Neka članica Marijine družbe, ki je obenem v odboru zavoda, je dobila od kaplana Guština pismo, da ne sme biti dalje v odboru zavoda, ki proslavlja Ferrerja.
u Ljudski shod zaradi ljubljanske volilne reforme, ki je bil zadnjo nedeljo od vlade prepovedan, sklicujejo socijalni demokratje zopet za nedeljo 23. t m.
fc UjPredaprobacijo je podelilo naučno ministerstvo učni knjigi dr. Jos. Pipenbacherja: Latinska slovnica.
u Zveza narodnih društev na Goriškem
šteje zdaj 120 članic. V kratkem se ustanovi več novih društev.
u Proti občiuski volilni reformi na Koroškem, kakor jo je sklenil tozadevni odsek dež. zbora, se je začelo — kakor poročajo nemški listi—po celem Koroškem med prebivalstvom veliko protestno gibanje.
u Zaprli so v Trstu trgovskega agenta Jos. Kertscherja, ki je bil na sumu sokrivde pri goljufiji na škodo filijalke kreditnega zavoda v Trstu, ki jo je izvršil uradnik Lnpetina. Oba sta že priznala.
u V 13-tič županom izvoljen je bil 15 tm. g. Franc Grnntar v Šmarjah na Vipavskem.
u Pri obč. volitvah v Komnu so v II. in
III. razredu zmagali klerikalci.
u Novi ruski konzul v Trstu, državni svetnik Nikolaj Smirnov, je potrjen.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Poraz Mladočeliov.
z Praga, 20. jan. Različni praški listi govore o porazu Mladočehov pri nadomestnih državno-zborskih volitvah in pravijo, da je doživela poraz pravzaprav Kram&feva politika. — „Nar. listy" izjavljajo, da hode ta poraz za Mladočehe samo impnlz k nadaljnjemu intenzivnemu delu proti demagogiji.
Masaryk o položaju.
z Brno, 20. jan. Drž. posl. Masaryk potnje po svojem volilnem okraju in govori na različnih shodih svojih volilcev. Na enem teh shodov je izvajal, da je načelni nasprotnik vsake obstrnkcije, ker ta samo slabi parlament na hasek absolutizmu. V interesu parlamenta in narodov je, da se izognemo vsakemu § 14 režimu in ex lex stanjn. Iz tega vzroka je tudi glasoval za Kram&fev predlog glede spremembe državnozborskega poslovnika, posebno, ker je omejen le na kratko dobo in pomeni le poskus. Kar se tiče jezikovnega vprašanja, mora biti to prav kmalu rešeno; vendar pa se pri volitvi ne smemo ozirati samo na juridično stran, temveč tudi na gospodarske razmere prebivalstva. Do vlade Bienerthove nima posebnega zaupanja, ker se vedno trudi vzdržati parlament nedelazmožen, a to v prid absolutizmu. Za rešitev jezikovnega vprašanja je ta vlada popolnoma nezmožna. Shod je izrekel govorniku zahvalo in zaupanje.
Angleške volitve.
z London, 20. jan. Doslej je izvoljenih 129 nnijonistov, 118 liberalcev, 23 socijalistov in 44 nacijonalistov.
Palača Čiragan — uničena.
v Carigrad, 20. jan. Uničenje čiraganske palače pomenja že z gmotnih ozirov velikansko škodo za turško državo; škoda se ceni na 10 miljonov turških funtov. Požar pa se tudi smatra za pomemben politični dogodek. Ko se je koncem lanskega leta sklenilo, da se namestita v palači parlament in senat, so se oglašali v pravovernem turškem prebivalstvu glasovi, ki so pravili, da pomenja nameščenje parlamenta v čiraganski palači onečaščenje prostorov, kjer je živel in nmrljeden kalif. Tje'bi namreč ne smeli zahajati niti kristjani niti judi kakor se to sedaj godi.
v Carigrad, 20. jan. Vse časopisje toži vsled požarja v Ciraganu in označuje uničenje palače za tržko narodno zgubo. Jeni Gazette zahteva, naj se oni, ki^niso prav nič skrbeli za varstvo pred požarjem, kaznujejo.
v Carigrad, 20. jan. K požarju še nekoliko podrobnosti: Goreti je pričelo ravno med sejo par-lamenta, a to skoraj po celi palači naenkrat. Za nekaj trenutkov je bilo celo mogočno poslopje, zgrajeno iz marmorja in lesa, v plamenn. Rešili so važne akte, v ostalem pa je palača popolnoma zgorela. Streha se je zrušila, stojijo le črni zidi in pa v mavrskem slogu zgrajeno pročelje. Da bi kdo zažgal, je ravno jvsled tega tteško verjetno ker Je gorelo po celem poslopju naenkrat; v centralno ..kurilno napravo se je morala vriniti kaka napaka. Ponesrečil se ni nikdorazun nekegaitalj. delavca, ki si je stri nogo.
Nova ogrska vlada.
v Budimpešta, 20. jan. Vlada namerava v pondeljkovi seji državnega jzbora vložiti "sledeče predloge Cl.' rPržavni{proitigBii.;	pror
vizori j za 2 meseca. 3. Trgovinski o pogodi bo z Romunskim. 4. Podaljšanje konzularnega sodstva 5.
Poročila o izdaji 4% drž. blag. 'zakladnic za milj. kron.
Ponesrečen parnik.
Rim, 20. jan. Na obrežju bi. Praticce je obtičal parnik in se ves zrušil. 24 mrličev je že vrglo morje na suho. Na ostanku ladije je še nekaj potnikov, a teh zaradi silnega viharja ne bode mogoče rešiti.
Proces Borovske.
Krakov, 20. jan. Danes je izpovedoval mož Borovske, dr. Borovski. Govoril je mirno in brec vsake strasti. Ko sta se oktobra sprla, ji je stavil sledeče tri pogoje za spravo: l) Da skonča zadevo s Haeckerjem, 2) da dovrši svoje študije ia 3) da on sam obračuni z Levickim.
iz sodne dvorane.
u Smolo je imel. 6. dec. 1909 se je splazil 55 letni delavec Fr. Pirš v spalnico zakonskfli Zagradišnik, gostilničarjev pri Sv. Miklavžu bi Gornjega grada. Ravno je odprl predal omare, v kateri je bilo za 76 kron denrrja in več ur z verižicami v vrednosti 235 kron, ko se je gostil-ničarka vzbudila, opazila tatu, ga zgrabila in tako dolgo držala, da je prišla pomoč. Pri tem jo je Pirš osuval. Celjsko porotno sodišče je obsodil« Pitša, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, k 2 letni ječi. — Isto sodišče se je bavilo še z jedno tatvino. 1. okt. 1909. je odrt 19 letni rudar iz Škal, R, Polšak v hišo Neže Brecl v Pernern, ko ni bila doma, odprl s sekiro kovčeg in odnesel 19 kron ter jedno uro,vredno 14 kron. Brecl je pa poprej prišela z njive, ko jo je mogel Polšak odkuriti. Skušala je tatu zadržati, a ga ni mogla; Polšak je pri tem še s kljuko udaril po glavi. Dobil je 15 mesecev težke ječe.
Tržne ctne.
19. januarja.
Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Pod utisom nižjih cen v inozemstvu je bilo razpoloženje današnje borze slabo in je došlo le do malih kupčij. Koruza je bila za 5 vin. cenejša, ječmen medel, oves trden.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 156—158 vin. Zaloga 22.925 komadov, Prignano 127 komadov, odgnano 178. Ostalo torej 22 874 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1410 pšenica za maj K 13'86, pšenica za oktober ,K 11'91, rž za april 9'87, rž za oktober K 8'94, oves za april 7'65, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'69, ogrščica za avgust 13'65 Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca medla, promet majhen. Pšenica v efektivu za 5 vin. cenejša, ostalo mirno. Termini so padli vsled poročil o ugodni žetvi v Argentiniji. Vreme se jasni.
Sladkor. Trst. — Centrifugi Pilčs prompt K 361/4 do K 37. za jan.-marec K 363/g do K 371/«- Tendenca: medla.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29 30, nova kampanja kron 25'35. — Tendene« medla. Vreme: megleno.
Budimpešta: mast svinjska K 175'—namizna slanina 150'—.
Radi bolezni se proda velika zelo dobro vpeljana
ključavničarska obrt
z motornim obratom, 7 let še davka prosta hiša z veliko delavnico in skladiščem, zraven je pripraven.. prostor za tovarno. V hiši se nahaja trgovina z železom in orožjem, več strojev, samostojna električna luč, in to na jako lepem zdraviliške« in prometnem kraju na Kranjskem. Natančnejša pojasnila v Gradcu, Seitnergasse 16, 1 nadstropje, soba 7.	54 1-4
Proda se popolnoma^nor še nerabljen
pult za trgovino
Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika4-.
56 1-3
Posojilnica v Brežicah
sprejme
'.-'iT«
Letna plača 2GO® kron ter prosto stanovanje za samca; (opremljena soba)i Nastop i, sušca i. J. Prošnje |e vložiti do^2€ut7m. ; T'*/
Oziralo [se bo le na v posojilnišfcen poslovanju} Izvežbane prosilce.
57 1-2
Ravnateljstvo.
Lastnik in izdajatelj :|Zvezna tiskarna v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezne "tiskarne v Celju.