List št. 24.
O potrebi postave za otrebovanje škodljivih gosenc.
Govor J. F. Kolb-a v oddelku za sadjo- in vinorejo kmetijske
družbe na Jlunaji.
Nar veči sovražnik sadjoreje so gosence, in za njih pokončanje naj bi si marljivo prizadevali ravno tako kmetovavci kakor deržavne oblastnije, ker škoda po gosencah seže dostikrat na več milj krog in krog.
Gosenca požre drevno perje in s tem pokonča dostikrat celo drevo, ker perje je drevesu za njegovo življenje ravno to, kar so človeku pljuča. Kakor pljuča zrak dihajo in nepotrebno iz života pahajo, ravno tako serka drevno perje potrebne šoke in jih razdeli po drevju, in kar je nepotreb-niga, paha iz njega — in tako se redijo cvetne očesa.
v
Ce bi se ravno primerilo, da bi pri vsim tem po gosencah objedeno drevje vunder sad zastavilo , bi mogel odpasti, preden dozori, ker mu manjka potrebniga soka, in ker to pomankanje rast zaderžuje. In če ravno tak sad včasih na drevju ostane in dozori, je vselej kisel, ker ni potrebne sladkorčice (eukreniga soka) dobival.
Druga nadloga je še, da pogosenčnim objedu je drevo tudj prihodnje leto in včasih več let nerodovitno. Ce so namreč gosence že pred kresam perje objedle, in je vreme tako, dasizamore drevo nove moči pridobiti, morajo tiste očesa, ki bi se bile scer po tem času v cvetne očesa za prihodnje leto izrasle, Je jalove očesa ostati in samo perje zagnati. Po takim gre sad za prihodnje leto v zgubo. Ako so pa zraven tega še tako imenovane spijoče očesa (ktere še le do 3. leta sadne popke poženejo) prisiljene gnati, ostane drevo 3 leta nerodovitno.
Nektere drevesa pa po gosencah vsahnejo popolnama, ker se v soku za duše, ki jim po koreninah doteka, po perju pa, kteriganimajo, nic iz sebe dihati ne morejo.
Verh vsiga tega pa se še primeri, da ste dve leti zaporedama gosenčni leti, zakaj skušnja uči, da po 50 metuljih in metuljkah v peterih  letih se
—    94    —
zaredi  na več bilionov  tega merčesa,   ki   za svoj živež sila sila veliko drevniga perja potrebujejo.
Kakošna bi se tedaj našim drevesam godila, če bi si ne prizadevali, njih nar večigasovražnika pokončati!
Iz tega je očividno, kako potrebno je, da cesarske postave skerbijo za brambo sadnih dreves.
Postave imamo, ktere kaznujejo poškodovanje sadniga drevja; tudi tisti, kteri sadje krade, se kaznuje po postavah kot tat — ali zoper tisto nemarnost, po kteri sosedne gosence drevje soseda pokončajo, še nimamo oj-stre postave, ktera je vunder toliko potrebna.
Želimo tedaj postave, ktera naj bi zapove-dala, da vsak posestnik mora vse drevje inger-movje na svojim zemljišu gosenc čisto otrebiti. Na pašnikih in občinskim zemljišu naj opravlja soseska to dolžnost. Če do določeniga časa kdo to opravilo zanemari, naj da soseska na stroške nemarneža drevje otrebiti; kdor se vdrugič te nečimernosti krivigastori, naj se ojstro kaznuje.
Take postave so v več nemških deželah, v kterih je sadjoreja na visoki stopnji; take postave so tudi skoz in skoz pravične, ker ni prav, da za-volj eniga lenuha dostikrat cela soseska škodo terpi.
Na to vižo bi vživalo sadno drevje postavno varstvo, in ohranilo bi se jezero in jezero vaganov sadja, ki ga scer gosence požrd — kot preobilno desetino.
Kakor bi se pa zapovedalo gosence po-končavati, tako naj bi se pa tudi prepovedalo tiče (zlasti pevke) loviti, ki gosence in metulje pokončujejo in so tedaj pridnimu gospodarju velika pomoč.
Živa potreba je tedaj, da se postava za brambo sadniga drevja vredi tistim postavam, ki se za varstvo polja in senožet željno pričakujejo.
Odbor je sklenil, kmetijsko družbo naprositi, da se oberne v ti zadevi na deželno poglavarstvo, ktero naj pripomore, da bi se prepoved zavolj ti-čev od leta 1839 zopet ponovila, zapoved otrebo-vanja gosenc pa kot deželna postava vpeljala.