„Za1000 šitingov morja" SLOVENSKI VESTNIK VAB) NA TRIDNEVNI !ZLET NA JADRAN Razpis objavljamo na 6. strani VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XH. CELOVEC, PETEK, 18. JULtJ 1986 ŠTEV. 29 (2285) Minister Moriti obnovi! iipoved ii iubiteine števithe: ločitev ne pride v poštev! Minister za pouk in umetnost, dr. Herbert Moritz, je t^ teden v posebnem razgovoru za naš iist ponovno potrdi! svoje statišče giede skupne dvojezične šote na Koroškem. Ločitev da ne pride v poštev, je dejat. Tudi taka pod skupno streho ne. S tem je jasno zavrnit predtog dežetne pedagoške komisije, ki predvideva točitev otrok po kriteriju prijavtjenosti oziroma neprijavtjenosti k dvojezič- nemu pouku. Potrdit je, da svojega mnenja, ki ga je bit izrazi! v razgovoru za našo jubitejno števitko, tudi pod vtisom koroškega načrta ni spremenit. Poudarit je, da vztraja na načetnem pozitivnem sta-tišču do skupne dvojezične šote - ta pa da ne more biti šota z točenim poukom pod skupno streho. (Preberite razgovor z ministrom Moritzem na 2. strani.) Ptihodnji teden bo benates AlDtCM v Ceiovcu obmvnava! mednarodno manjšinsko pmMemaiiko V prostorih Mladinskega doma SŠD v Celovcu bo prihodnji teden -od 24. do 27. julija-zasedal 11. kongres Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Predstavniki manjšinskih organizacij iz številnih držav se bodo tako že drugič zbrali na Koroškem (prvič je imela ta organizacija svoj kongres v Celovcu leta 1972-op. ured.), da obravnavajo mednarodno manjšinsko problematiko. Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur povezuje manjšinske organizacije predvsem iz romanskega sveta, iz Francije, Španije, pa tudi iz Amerike; med člani pa so seveda tudi organizacije in posamezniki iz drugih delov sveta. S strani koroških Slovencev sta v AIDLCM včlanjeni Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska prosvetna zveza, pokrajinski sekretar za Avstrijo pa je že več let koordinator narodnih skupnosti v Avstriji dr. Franci Zwitter, ki je v sodelovanju z ZSO in SPZ tudi pripravil letošnje srečnaje združenja. AIDLCM je bilo lani soprireditelj 15. evropskega kongresa narodnosti v Ženevi, kjer je skupaj s Federalistično unijo evropskih narodnosti (FUEN) in Mednarodnim inštitutom za narodnostno pravo in regionalizem (INTEREG) sprejelo poglavitna načela za evropsko narodnostno pra- vo. V tej listini, ki smo jo v našem listu v celoti objavili že lani, so zajeta načela o manjšinah in njihovih pravicah. Manjšinskim pravicam in boju za njihovo uresničevanje pa je posebej namenjeno tudi delovanje AIDLCM, ki si je v svojih pravilih zastavilo nalogo, da deluje za obrambo jezikov in kultur, ki jim v celoti ali na delu njihovega tradicionalnega ozemlja zaradi diskriminacij v šoli in javnem življenju grozijo nazadovanje, asimilacija ali uničenje. Pri tem se opira na načela, ki jih vsebuje listina UNESCO o mednarodnem kulturnem sodelovanju, kjer je med drugim poudarjeno, ua ima vsaka kultura svoje dostojanstvo in svojo vrednost, ki mora biti spoštovana in zaščitena; da ima vsak narod pravico in dolžnost, da razvija svojo kulturo; da v svoji ustvarjalni mnogovrstnosti, svoji različnosti in svojem medsebojnem vplivanju vse kulture spadajo k dediščini človeštva. V kratkem pogovoru o pripravah za bližnji kongres AIDLCM nam je dr. Zwitter povedal, da se bodo predvidoma zbrali zastopniki manjšinskih organizacij iz raznih držav, povabljeni pa so bili tudi predstavniki uradne Koroške in Avstrije, da ta mednarodni zbor podrobno seznanimo z našim položajem in mu tolmačimo svoje težnje, potrebe in probleme. Predvideno je, da bo kongres med svojimi zaključki sprejel resolu- cijo, v kateri bo zavzel stališče tudi k vprašnajem slvoenske narodne skupnosti na Koroškem oz. sploh manjšin v Avstriji. Udeleženci kongresa pa se bodo seznanili tudi z našo kulturno dejavnostjo, ko bodo obiskali posebej njim namenjeno prireditev na Radišah. Bližnjemu kongresu AIDLCM želimo uspešen potek, udeležencem pa prijetno bivanje v naši deželi! OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA vabimo na 7. spominski pohod na Komeij „Po poteh Domnove čete" v nedeijo 20. julija 1986. Zbirališče od 8.30 do 9.00 ure pri Apovniku na Borovju, od koder bo ob 9.00 uri pohod preko Smarjete do spomenika padlim partizanom na Komeljnu. Ob 13.00 uri bo pri spomeniku na Komeljnu kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu. Zveza koroških partizanov-področni odbor Ptiberk Stovensko prosvetno društvo „Edinost" v Ptiberku Zveza stovenske miadine - krajevno združenje Pliberk Zveza stovenskih organizacij - krajevni odbor Ptiberk UMOR v BorovMe: Hoče uradna Koroška mvieci iačetek obratovanja? Kot smo poročali, se trudi tovarna UNIOR iz Žreč, da bi namestila v Borovljah podružnico, v kateri bi proizvajala izvijače in zaposlila že v prvi fazi nad 60 ljudi. UNIOR-ju so odgovorni koroški politiki najprej obljubljali, da bo Družba za pospeševanje koroškega gospodarstva oz. Družba, ki se trudi za nastanitev obratov in se pri takih projektih udeležuje (BABEG) poskrbela za potrebno halo. Konkretno gre za halo prejšnjega podjetja Austria Draht, podjetja avstrijske podržavljene industrije, katero je bilo ukinjeno. Ta obljuba pa dela dolg: gredo govorice, da menda VOEST zahteva zdaj preveč denarja za halo, pojavljajo pa se tudi sumi, da vsaj nekateri odgovorni koroški politiki namenoma zavlačujejo dokončno odločitev. Od UNIORja smo izvedeli do zdaj le to, da imajo seveda velik interes na hali, da pa se bo cel projekt zavlekel, če ne bo prišlo do skorajšnje odločitve. Zares je zanimivo, da koroške politične strukture očitno nimajo posebnega veselja z naselitvijo UNIORja v Borovljah. Kaže, da pridno ubogajo KHD, ki je že ob drugih primerih zagnal svoj krik: „Jugobetriebe - Kommunismus durch die Hintertiir!". Da znajo tudi drugače, pa politiki Haiderjevega kova (ob podpori drugih „socialnih" partnerjev) dokazujejo s forsiranim zagovarjanjem naselitve npr. zveznonemškega podjetja, ki naj bi prevzelo del produkcije druge boroveljske tovarne VAWP, katero državni politiki prav tako hočejo ukiniti kakor so zavrti Austria Draht. Kaj pa bi pomenila potem naselitev zahodnonemškega podjetja v Borovljah? Mar bi bila v avstrijskem „nacioalnem interesu", ali pa le koj germanizacija skozi zadnja vrata? PREBERiTE rta strani 2 Ugotovitve ob letošnjem pedagoškem tednu 3 O pripravah uprizoritve „Vetike puntarije" v Podjuni 4 Pestra dejavnost brnških prosvetašev 5 Delovna akcija planincev na Bleščeči 6 Prve postaje na vožnji ..Kulturnega busa" 7 Podelili smo nagrade ugankarjem 8 Šport: Obir in Škocijan namiznoteniška prvaka Bo/j sc odda/jajemo od časov, ko sa;o M; korošk/ 5/oveac/ /n drag/ aarod/ Evrope oksojeat na sat rt m pakajea/ v drago svetovao vojao ter izpo.statd/c/d krvave/?;:/ aasdja ?;ac;'-jaš/zma, k/ smo se ma /a/a/sko apr/; z orožjem v rok/, k o/j moramo Z?d; kadat, da spom/a aa as/o do/?o ae ko ok/ede/. .Škrke/; moramo, da se kodo tad/ zaaamci zaveda/; zgodo-v/ask/k dejstev /z aase zgodov/ae. Letos, ko komo že sed/ate krea/k po potek Domaove čete aa korae/j /a se spom/aja/; ogroma/k žrtev jas;-stičae d/ktatare, komo ade/ežeac/ /z Podjaae, Boža /a Zdje skapaj s pr;-jate/j; /z vrst aaroda-soseda /a /z mat/čae domov/ae s/; se ko/j zavesf-ao /a pogamao po pot/, k/ so jo že pred več kot šf/r/desef/aa /et/ začrta/; s svojo srčao krvjo aaš/ aajko/jš/ sZaov/ /a kčere. ko je vsa domov/aa ječa/a pod aasdjem okapatorja /a ajegov/k k/apcev, je ok vstaj/s/ovea-skega aaroda kak/a apora zaje/a tad/ s/oveasko /jadstvo aase koroške. Eaa tek kake/ apora /a part/-zaaske zvestoke je k;7a pr/žgaaa prav aa kom/ja. kakor je žare/a takrat, tako žar/ tad/ še daaes da/eč aaokok š/rom aase zeadje kot svar/- /o, da se čas/ grozot a/kdar več ae smejo poaov/t/. Preveč je kdo trp/je-aja, so/za /a pre/Zfe krv/, da k/ mogk' vse to pozak/t// .Spo/a;?: aa požgaao Apova/kovo domač/jo /a aa zver/a-sko pok/te tovar/še /z Domaove čete aas svar/ /a opom/aja. Žrtve, k/ so j/k mora/; dopr/aest/ sosedje-krajaa/ samo zato, ker so k/k .S/oveac; /a so zvesto podp/rak aaš vekk/ koj, aas vedao zaova opommjajo.' /Ve dopa-st/te, da k/ se čas/ takša/k grozot kdajkok poaov/k. /a aa aas vsek /ež/ ta vekka odgo-voraost /a aa/oga. Prav zdaj, ko se aekater/ trad/jo, da k/ zgodov/ao /zmakč/k /a k/ rad/ svet prepr/čak, da so zmagova/c/ oa/, k/ so sprož/k vojao /a ae t/st/, k/ so z ogroma/m/ žrtvam/ pr/pomog/; k tema, da smo se otresk sažeajsk/k okov, je ko/j kot kdajkok potrekao, da se zdraž/mo /a zavptjemo.' Ae tako/ Besa/ca je dragačaa, je samo eaa /a resa/ca mora ostat/ resa/ca/ A/; aas še ae kodo prekadde /z dre-mav/re srk/j;'ve vest/, k/ se v zadajem časa aevarao maož/jo? Da jeamer/-šk/ predseda/k Beagaa med ok/-skom v Aemč/j; po/ož;7 veaec aa grok mordskZk .S'.S'-ovcev /a se j/m pok/oa;7; da odkr/vajo spomea/ke //k/erjevaa geaera/om /a odkkajejo k/vše aac/ste; da je še/ sam deže/a/ g/avar IVagaer aa sreča;:je /V/f/erje-v/k „v/tezov" /a tam /zpade/ prot/ spomea/ka, k/ so ga postav/// aa Daaaja jagos/ovaask/m žrtvam jaš/-zma; da je pr/še/ aa krmdo aaše repakkke č/ovek, č/gar pretek/osf je osporavaaa /a po/aa aejasaosf/... Pad/ /z tek vzrokov pr/d/te aa Kome/j, aa aašo ma/o Kozaro, kmetje /a de/avc/, radarj; /a jaž/aar-j/, aameščeac/ /a arada/k/, doktorj; /a /ažea/rj/, predvsea; pa m/ad/aa -da komo skapao protest/ra/; prot/ pojavoa; /a zagovora/kom rjave pretek/osf/ /a sedaajosf/ ter demoa-sfr/rak aašo ž/v/jeajsko vo/jo/ Aa Koa:e/j pa k o??; o š/Z tad/ še /z dragega raz/oga: Da komo kova/; eaofaosf med vsem/ pošfea/m/ /jadrn/ ae g/ede aa aarodaosf /a jez/k, aa svefovao-aazorsko preprZ-čaaje a/; vero; da komo še ko/j od/očao kraa/k aajvečjo pr/dok/fev aašega part/zaaskega koja - aašo svokodo. /zpr/čaf/ kočemo aašo že/jo, da k/ ž/vek v m/ra /a eaako-pravaosf/ z vsem/ drag/m/. Pokod a/ aaperjea prof/ a/komar, k/ se pr/-dražaje tej aaš/ že/j/, od/očao pa prof/ f/sf/m, k/ aas k/af/jo /a sramo-ftjo ter k/ aas poaovao rad/ zasažajZ-/;'. Po potek Domaove čete se komo kva/ežao spom/aja/; vsek f/sf/k, k/so sta/; z aaak, ko je kdo aajfežje ter so aam aad/k zavet/e /a krak. Bad/ gremo v kraje, k/ so aepozaka/ v aaš/ zgodovZa/. Pr/d/te, da ko Dom-aova četa še več/a, da komo skapao /zpovedak; Ae koj/mo se sfrakov rjave pretek/osf/. Z/vef/ kočemo v aovem sveta, v sveta m/ra, svokode /a prav/ce/ Lipej Kolenik Komeij - Maj spomina na hoj m irpijenje našega čioveha Minister Moritz o šoiskem modeiu dežeine pedagoške komisije: Ločevanje ne pride v poštev! V posebni številki Siovenskega vestnika, ki smo jo izdati ob 40. obtetnici našega neprekinjenega izhajanja, je minister Moritz v datj-šem razgovoru obrazložit svoj pozitiven odnos do skupne dvojezične šote na Koroškem. Takrat je dejat, da si ne more predstavljati, da bi bito točevanje rešitev nastatega probtema. Prej že, da bi bita rešitev izboljšanje dvojezičnega pouka. Odločitev oz. rešitev pa naj bi vsekakor padla na osnovi trostrankarskega zedinjenja ter v soglasju z vodstvi zveznih strank na Dunaju. Tako je dejat pred mesecem dni. Medtem je tudi „uradna" deželna pedagoška komisija predstavita svoje predtoge za spremebo dvojezičnega šolstva. Njeni predtogi precej jasno in odkrito merijo v ločevanje dijakov pod eno streho - bolj očitnega približanja uradne Koroške t/o/tottčnt/t tz/av m ocen. Pedagoga A: o mi.sija rt;/ti/str.sVva je na ten:, da preveri AorošTc pred/oge. Do Aronca počitnic, misiira, da &omo /a/tgo poveda/i naio dokončno oceno. /Va prvi pogied pa mi je že mogoče ngoioviii, da do ireda ie predioge do.sd popraviti. Ste svoje mnenje o skupni šoti zdaj spremeniti? MAtador ne. Padi pod vtisom ted novid pred/ogov mnenja tušem spremeni/. Ostanem pri nače/nem pozitivnem sta/isču do sdupne dvojezične so/e - in to v.scTagttr ne more diti so/a z /očenim poudom pod sdupno stredo. Kaj bo, če bodo koroške stranke vztrajate na tem modetu? Mis/im, da se domo mora/i v tem vprašanju vsi zediniti, sicer ne do pris/o do nodene druge rešitve - ne do spremede dvojezičnega so/stva, dot jo zagovarjajo Korošci, niti ne do možnid izdo/jšov, di jid je pred/aga/o ministrstvo. Pos/edico di di/a, da ostane vse pri starem... Zagovorniki modeta dežetne komisije so dejati, da bo mogoče izvesti spremembo dvojezičnega šotstva brez tozadevnih zakonskih sprememb. Za vsado od/očitev v manjšin-sdid zadevad, torej tudi za dadr-šnodo/i sprememdo dvojezičnega šo/stva, se morajo zediniti vse tri strande - tado na deže/ni dador tudi na zvezni ravni. ,Sprememde, tudi če ne vsedujejo zadonsdid sprememd, do treda sd/eniti v sog/asju vsed. Lepe besede ne zadostujejo Minister dr. Moritz: ,,Ločevanje ne pride v poštev!" ločevalnim zahtevam KHD-ja si sploh ni mogoče predstavljati. Ministru Moritzu je v zvezi s koroškimi predlogi zastavil Igor . Schellander nekaj vprašanj. Kaj bo ministrstvo početo s predtogi dežetne pedagoške komisije? Kaj boste ukreniti? Memorandum dcžc/nc domistje sem spreje/ pred štirinajstimi dnevi. Trenutno še ne dom daja/ Od prejšnjega torka naprej je torej Kurt Waldheim novi avstrijski državni predsednik. Ob svojem „us-toličenju" se je sicer skušal prikupiti vsem Avstrijcem, toda njegove besede so izzvenele vse preveč neodkrite, neprepričljive. Pa tudi „spomi-na" na svoja leta v nemški vojski še ni obudil, kaj šele, da bi se bil distanciral od grozodejstev hitlerjanske vojske. S samimi lepimi besedami pa se tudi zgodovinska grozodejstva ne dajo zbrisati z mize, kaj šele, da bi doprinesle k pravilnemu premagovanju fašistične preteklosti, katere nosilec je bil pač tudi del današnjih avstrijskih politikov. Dan po Waldheimovi umestitvi so predstavniki svetovnega židovskega kongresa naznanili, da bodo nadaljevali z raziskovanji glede Waldhei-move preteklosti. Objavili so tudi dokument iz septembra 1944. leta, ki Ob pedagoškem tednu: kaže, da je Waldheimova enota med 1. julijem in 15. septembrom 1944. leta, kot pravi dokument, „konča!a deportacijo vseh Židov in neturških državljanov, ki so živeli na ozemlju, ki je pod kontrolo vrhovnega poveljstva armadne skupine E". Zanimiva vest, ki ne zadeva samo Waldheima, ampak splošno politično situacijo v Avstriji, pa je prišla tudi iz ZDA: Nekdanji ameriški veleposlanik v OZN je spomnil na to, da je Avstrija pred desetletji zavrnila akreditacijo A. N. Keileya, ki ga je takratna ameriška administracija predlagala za veleposlanika ZDA, češ da je njegova žena Židinja, in da bi bila zato njena prisotnost na Dunaju „neprimerna in nesprejemljiva". Od tega očitka se uradna Avstrija tudi danes še ni distancirala. Kdo torej pravi, da v Avstriji ni več antisemitizma? Namišljeni in pravi škandaii Ve opozarjanje na grozeče /oče-vanje otrok škanr/a/? 5ever/a n/, lot/a po.s/evor/eči prer/.ser/n/k koroškega Ježe/nega šo/skega jvefa K/rcker men/, Ja je. ,S'aj drugače n/ mogoče razumet/ njegovega napada na tAfe č/ane Strokovnega združenja per/agošk/k delavcev, k/ .so pred pr/reV/fvami /etošnjega per/agoškega tedna de-//// /etake, .s kater/m/ .so opozarja// na nevarnost/, k/ k/ j/k pr/zadeja/a skupnemu dvojez/čnemu pouku uresn/č/tev načrtov deže/ne .pedagoške" kom/s//e. Kakor smo poroča//, je skup/na uč/te/jev raz-množZ/a strokovn/ ocen/ dr. Tetra Gstettnerja /n dr. M/rka fVaAtoattt-ga, k/ sta oka ostro zavrnda vsakršen poskus /očevanja otrok po jeztkovn/k kr/ter/j/k oz. po tem, a// so pr/jav/jen/ k dvojez/čnemu pouku a// ne. Kako more K/rcker torej govo-r/t/ o „.s'kanda/u"? Že v prejšnj/ števdk/ smo zake/ežd/, da je K/rcker s/cer kva/Z/ ..dosežke pedago-g/ke v zadnj/k tr/deset/k /et/k ", da pa n/kakor n/ zavrnd mode/a deže/ne .pedagoške" kom/s//e, k/ ne upošteva n/t/ enega pedagoškega argumenta. To končanem pedagoškem tednu pa /akko zake- /ež/mo še dve stvar/.' /etos prv/č n/ kdo n/t/ enega predavanja za dvo-jez/čne uč/te/je, g/avna tema tedna pa je k//a tako Zmenovana „po//-t/čna vzgoja" na /judsk/k šo/ak. Vz tega pa s/ed/ta dve ugotov/tv/.* - Oč/tno se je deže/n/ šo/sk/ svet jz nj/m vred pa tud/ vse okrajne šo/ske ok/ast/j zadovo/jd z mode/om deže/ne .pedagoške" kom/s/je, k/ je pred/ožda načrt, kater/ upošteva samo po/d/čno zakfevo nemškonac/ona/n/k sd po /oč/tv/ učencev na ce/otnem dvoje-z/čnem ozem/ju. Kaže tud/, da se kar zavedajo tega, da k/ pomenda uresn/č/tev takega načrta v dog/ed-nem času //kv/dac//o dvojez/čnega šo/stva nasp/ok. Mar prav zarad/ tega tud/ ne v/d/jo več potreke po /zokraževanju dvojez/čn/k uč/te-/jev? Druge uteme/j/tve n/ kdo slišal:', pa tud/ kakega /zgovora ne... - Kaže tud/, da so vprašanje „po//t/čne vzgoje" okde/ak' ze/o površno. Skoraj /og/čno se že zd/ /če upoštevamo prej navedeno), da dvojez/čnega šo/stva oz. vzgoje v okek deže/n/k jez/k/k tud/ v tem sk/opu n/so okravnava//. /z tega pa s/ed/, da k/stva „po//t/čne vzgoje" n/so d/skut/ro/Z. Kaj pa naj k/ posredova/a ta „po//tZčna vzgo- ja"? Ta vendar menda sposoknost do soc/a/nega /n ku/turnega sožitja med /jadrn/ na vsek področ/7k javnega ž/v/jenja, torej tud/ med nemško- /n s/ovensko govoreč/m/ sodeže/an/. O tem pa še kesed/ce ne. Trav tako tud/ o posredovanju po/pretek/e zgodov/ne ne. Se pra-v/, da naj k/ vo//7 šo/sk/k ok/ast/ osa/e npr. pr/red/tve za /k. okto-ker, kakršne na nekater/k šo/ak vedno spet pr/prav/jajo, take, kakršne so se odv/ja/e do sedaj; torej dost/krat s pačenjem zgodo-v/nsk/k dejstev /n vsaj s pr/kr/t/m ščuvanjem prot/ korokš/m S/oven-cem? A// naj k/ torej tud/ „po//-t/čna vzgoja" na /judsk/k šo/ak usmerja/a d/jake v sm/s/u pokt/čne desn/ce /n manjš/n/ sovražn/k s//? Vsekakor je vredno tu še dosta-v/t/, da je prav ta komp/eks pr/k//-ževanja /n posredovanja zgodov/ne v vseavslrt/sAtetTi merdu nerešen, da torej na področju vzgoje m/ad/ne nac/st/čna pretek/ost n/ premagana. M/n/ster Mor/tz je te dn/ s/cer napoveda/, da ko pr/š/o na zvezn/ ravn/ do od/oč/tevg/ede tega, toda kakšne kodo? Dpajmo, da ne tako površne kot vrsta drug/k „rej'orm" sp/ošnega /zokraže-va/nega /n vzgojnega s/stema/ Pred petdesetimi teti: Fašistični prevrat v Španiji! 18. julija 1936 so fašistični politiki in vojaki v Španiji začeli s krvavim prevratom. Špansko prebivalstvo se je temu nasilju tri leta upiralo, potem pa so fašisti - ob pomoči Hitlerjevih in Mussolinijevih čet - uporno ljudstvo premagali. Sledilo je skoraj štirideset let fašističnega zatiranja. Vprašanje je, kako je moglo do tega priti: Začetka 30-ih let so v Španiji na podeželju še vedno vladale fevdalne razmere. Povrhu so španski delavci in kmetje močno čutili tudi posledice svetovne gospodarske krize ter poloma na borzi v New Yorku. Industrijska produkcija je nazadovala za tretjino. Od plemstva, višjega kiera in veleposestnikov vzpostavljena polfašistična vlada Primo de Rivere je morala odstopiti, toda tudi nova meščansko-demokratska vlada položaja ni spremenila: desnoekstremne oficirje Primo de Rivere je mastila, borbeno delavstvo pa pobijala. V tej situaciji so bile v Španiji 16. februarja 1936 volitve v parlament (Cortes), pri katerih je leva Ljudska fronta dobila absolutno večino, skrajna desnica - torej ..Falanga" - pa niti mandata ne. Toda fašisti niso mirovali: 17. julija se je zoperstavil novoizvoljeni vladi večji del vojaščine in začel s pobijanjem delavstva in kmetov. Toda ljudstvo se je masovno zoperstavilo pučistom in že je kazalo, da fašistom prevrat ne bo uspel. A vlada (sestavljena v pretežni meri iz socialdemokratov in meščanskih liberalcev) je iskala „kompro-mise", tako da se je prava tragedija šele začela. Fašisti so zbrali svoje čete iz kadrov tujskih legij ter paramilitaristične policijske formacije Guardia Civil. Tudi podporniki španskih fašistov so postali aktivni; tisti namreč, ki so sodelovali tudi že s Hitlerjem in Mussolinijem. Hitler in Mussolini sta tudi kar hitro ponudila pomoč: že 27. julija je letel prvi vod nemških bojnih letal iz Nemčije in iz zraka podprl španske fašiste. To je bil začetek triletnega skupnega boja fašističnih sil proti španskemu ljudstvu. Ob tej pomoči so Frankovi fašisti začeli še kruteje divjati med prebivalstvom; samo v Sevilli so v teku nekaj tednov pobili 4000 ljudi, žrtve Frankovega bojnega klica „Naj živi smrt!" pa so postali tudi številni oficirji, ki so bili ostali zvesti republiki. Tako je fašistom prevrat uspel. Prevrat, katerega posledice Španija še danes - pa čeprav je pred nekaj več kot desetimi leti spet napravila korak v meščansko demokracijo - močno občuti. V Španiji pa so občutne tudi še danes fevdalne razmere, saj so npr. v Andaluziji še danes vojvode, baroni, desničarsko vodstvo Cerkve in veleposestniki neomejeni vladarji nad celo regijo. Za poiitične počitnice ne bo veiiKO časa Ž/vadaa pol/t/čaa pomlad /a poletje .sta m/ada, zupnst/iu sva novo, a/č ga) razvc.s'g/jb'o ozračje v avstr/jsg/ poi/f/g/. Kov; pred.seda/g repadl/ge IValddettti a/ /e osaai/jea ..nesrečen slučaj", temveč aazaaaja ajegova /zvodtev aa sp/oiao prem/g av.sdij.sge podt/ge v desno. .Spre-menide v vlad/, g/ so sledile volitvam, to dejstvo /e še podčrtujejo. Kov/ gaacler Vraa/tzgy ta nov/ ana/.ster za podržav-/jeaa podjetja .Stre/rder sta za.stopa/ga „meaežersgega" grda v soc/al/sf/ča/ straag/, g/ očitno m/sd, da ho s po.stav/-fvtjo do/jš/d aprav/ja/cev gap/ta/a, got jdt zatore /jadsga straaga, odgopa/a vodo opozicij:' /a jo .spe/ja/a aa svoj rada. /deo/ošgo /evo asraerjeaeraa potea-c/a/a avstr/jsgega pred/va/stva se je soc/adst/čaa straaga oč/tao že popol-aoraa odreg/a, toda več got vprašljivo je, alt do s svojo gospodarsgo podt/go aspe/a spet pr/dod/t/ zgad/jeao zaapaaje svoj/d tago /ateaovaa/d „jedr::/d slojev" - de/avstva, z/asti v /adastr:jsg/d sred/š-č/d Zgoraje Avstr/je /a Štajerske ter v de/avsg/d ograj/d Daaaja. /Varaeraa depodt/zac/ja de/avstva, g/ jo je .S/D v preteg//d dved deset/etj/d dos/edao vodila, se zdaj gaze asodaa za straago samo. Za prav/ odd/d pa do v podt/čaea: dogajaaja go/aaj časa. ./e.seta se do zače/ vod/a/ doj za par/araeatarae vodtve, g/ dodo predvidoma spom/ad/ /9/17,* če d/ š/o po že/jad /jadsge straage, ce/o že aovemdra /etos. /a te vodtve dodo po vsej verjetaost/ precej spremenile razmerje podt/ča/d.si/ v Avstr/j/, ae samo, da verjetao aodea/ straag/ ae do uspelo doseč/ adso/atae več/ae, temvečjesgoraj gotovo, da do ..zelenim" uspe/ sgog v par/ameat. Vseeno, gago eaota/ ad gago sprt/ se dodo pr/prav/jad aa vod-tve, aa Tredar/sgem j/ra je osaova/ maa-dat tagoregoč zagotov/jea, morda tad/ še v gag/ drag/ zveza/ deže/i, tago, da pozaava/c/ podt/čae sceae račaaajo s gag/m/ dvaaajst/m/ .,ze/eadn/" zastopa/g/ v pr/dodajea; /eg/s/ataraeat oddo-dja. /a svododajag/ dodo verjetao tad/ tograt dod/d svoj osaova/ ataadat aa /čorošgeta /a tago zavaroval/ svoj odstoj v avstrijskem pol/t/čaem življenja. A'agor je slišat/, poaajajo .,želeti/" korošk/tti .S/ovearem eri ttiattdat got plačilo za aj/dovo podporo pr/ vol/tvad. /čol/ko je resti/ce tia tem, se do v/de/o še/e jesea/, go se do /zgaza/o, gatera sgapdia ze/etiega gotig/ortierata se do dogočao aveijav/la. Toda tiaj do že gagor gol/, tad/ če d/ res pr/š/o do združitve tago /meaovamd ze/ea/d sgttp/a /ti sdap/a/c - leva, a/it/jaš/st/čaa a/teraat/va to gotovo ae do. /čar aamreč trertatrio te skap/ae povezuje, m kakšen poz/t/vtio /zdelaa program, raarveč /e zameg/eao aasprotstvo tago /meaovaa/m „etadl/ra-a/m" strankam,' v tem aasprotstva pa se zaajdejo tago sile (in seveda tad/ potea-c/ala/ glasov/) levega /a demograt/čaega tadora. gottad/ s/levečao včerajšaj/d, g/ se /e sgr/vajo pod drttg/tti /meaom. /a t/sf/, g/ glasuje zaaje-glasov/pr/dajajo v vei/g/ mer/ /z grogov mlad/ae - se iadgo izgovarja, da zaaj ae odstoja več ae levica ae desa/ca (ta argameat je tre-aatao posedao pr/ljadljea, čeprav ad' prav zaradi tega, ger je z/agaa), temveč samo „sgrd za jatr/" (aov aapev stare pesmi „vs: sed/mo v istem čc/au"). laka aa/vaost d/ dt/a morda razam/j/va pr/ m/ad/a/, g/ ima za sedoj aa depoi/t/zaciji sloaečo vzgojo, a/ pa več aa/vaost, če s/ predoč/mo aajv/daejše predstava/ge ted grapac/j - od /Veaa/aga prego T/iza tja do Vogla -, g/ se s prav/m c/a/zmom podajajo aa lov za glasove. /Vaše /zgašaje po leta /945 aam do-gazajejo eao dejstvo, vedao, gadarsmo se aas/oa/d aa gaterogod straago ve-č/asgega aaroda, smo od goaca aastra-dad. To vel/a tago za dodo do leta /995, go smo zaupal/ avstr/jsg/m gomaai-stom, gagor za pozaejšt čas do zgod-aj/d sedemdeset/d let, go smo se oprede-1/evad' za eao ad drago vei/go straago. fododao šgodlj/va d/ di/a sedaj /zg//ačaa goace/itrac/ja aa zelea/ ta-dor. /zgašaje pa tad/ gažejo, da smo d/d aajaspešaješ/ tagrat, gadar smo se opira// predvsem aa /asfao moč. Roj sred/ sedemdeset/d let prot/ agotav/jaaju maajš/ae /a zagoaa o aaroda/d sgap/-aad smo vod/d v prv/ vrst/ sam/, /zvea-par/aaieatarao, seveda pa s poatoč/o deatograt/ča/d zaveza/gov /z več/a-sgega ttaroda. Cetad/ aam at uspelo preprečit/ sedmojadjsge zagotiodaje, je d/1 t/st/ čas doslej aaš aajaspešiiejš/ v zgodo-v/a/ drage repadl/ge, ger smo več/a-sgema tiaroda /ti aiedaaroda/ javtiost/ dogazad ttašo ž/v/jeajsgo moč /a voljo -/ti to je do/goročao do/j potaemdao got sg/ep eaega ad dragega zagona, g/ se ga v celot/ izvajat/ tago ae da. V tej aaš/ dord/ smo s/ pr/dod/d zave-za/ge /z vsed tadorov več/asgega tiaroda - /z gotaua/st/čaega, soc/adst/čtiega, grščatisgega tu seveda tad/ /z ..zelette-ga", v gol/gor je tagrat že odstoja/. /čre-p/t/ aam prtjazae, dosledno aat//ašt-st/čtte /ti deaiograt/čtte sile v vsed ted strnngnd /a g/datij/d do za dodočaost do/j pomenidno got pa upanje nu nego ttieg/etio zastopstvo v parlamenta /ti s tem povezana /zg/jačua goacetitractja aa eao samo g/daaje v voi/dieai doja. fremnogograt že sa:o d/d greago ope-darjea/ za naše aade - tago aa dežela/ got aa zveza/ ravni. frater SPZ pripravlja giedaiiško predstavo na prostem Uprizarjanje gledaliških picdstav sodi v tradicijo kuiturnega deta naše centratne kutturne organizacije - Slo-venske prosvetne zveze. V spominu imamo čudovite predstave Miktove Zate na zgodovinskih tteh v Svatnah, v Podjuni pa je pred teti doživeta vetik uspeh uprozoritev dramatizacija Prežihovih Samorastnikov, ki je privabita tisoče gtedatcev s Koroške in Slo-venije; predstavo pa je obiskato tudi mnogo turistov, ki v naših krajih pre-živtjajo svoje tetne dopuste. Lep ambient v Spodnjih Vinarah bo tokrat spet prizorišče vetikega gle-datiškega spektakla. Stovenska prosvetna zveza se je tokrat odtočita, da z našimi odrskimi ustvarjalci dramskih skupin v Podjuni in tudi drugih prede-tov, pripravi Vetiko puntarijo, deto znanega stovenskega akademika Bratka Krefta. Velika puntarija je deto, v katerem je avtor prikazat kmečke upore na Slovenskem, ko se je kmečko prebivalstvo uprlo tujim vladarjem in samo pričelo odločati o svoji usodi. Bratko Kreft je v uvodu k I. izdaji Velike puntarije med drugim zapisal: Slovenski narod je zraste! iz kmečkega ljudstva in naša nad vse heroična preteklost so kmečki punti. Dolgo pred francosko revolucijo so se slovenske kmečke množice podzavestno borile za iste demokratične pravice kot francoski meščanski revolucionarji. Kdor govori, da naš narod nima v daljnji preteklosti svoje zgodovine, je slep in laže, kajti s ponosom se lahko sklicujemo, da so tista naša zgodovina - slovenski kmečki upori. Tudi herojstvo je v njih, večje in veličastnejše kot vse srednjeveško viteštvo, kar ga je bilo v naših krajih. Slovensko kmečko ljudstvo je v tistih hudih časih, ko sta ga morila Turek in grof, vzdržalo na svoji zemlji in preneslo vse napore. Krvavelo je, da je tekla kri v slapovih, a izkrvavelo ni..." Ta citat Kreftovega uvoda potrjuje zgodovinsko pomembnost kmečkih puntov, ki so se odvijali tudi na koroških tleh, in je zato uprizoritev Velike puntarije tudi zgodovina koroških Slovencev. Kot je razvidno iz vabila, bodo predstave avgusta letos, zato so priprave v polnem teku. Režijo za Veliko puntarijo ima na skrbi naš rojak Marijan Srienc (ki je bil odgovoren tudi za uspeh uprizoritev Samorastnikov), priznan filmski igralec. V glavnih vlogah bodo nastopali naši znani igralci krajevnih društev, sodelovali pa bodo tudi številni statisti, ki bodo s svojo množičnostjo dopolnili mogočno predstavo, ki bo brez dvoma največji gledališki dogodek letošnjega leta. O podrobnih pripravah predstave Velika puntarija na prostem bomo še podrobneje poročali, zlasti bodo o leteh spregovorili avtor, režiser, igralci in še kdo. Ljubiteljem odrske umetnosti pa že tokrat svetujemo, da te enkratne priložnosti ne zamudijo in na predstave pripeljejo tudi svoje prijatelje znance in turistične goste. Vabimo Ljudsko gledališče Samorastniki vabi predvsem moške, naj se vključijo v priprave za uprizoritev „Velike puntarije". Potrebujejo večje število statistov za kmečko vojsko in vojščake. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati, se prijavite pri SPZ, tel. 0 42 22 / 51 43 00-20, ali pri režiserju M. Srien-cu, tel. 0 42 37/23144. Ku!tumo pismo iz Siovenije 7*o po/ei/c pofe/ca v L/M/ti/a?:;, v gfavTie??! v /jro.stori/i Kriza;:/;, 54. g/a.s/:ct;i /Lviva/, t/ro:r;c.seč;;a prire-t/itet-', na kateri sor/e/M/e/o mnoge Jontače /.sVovcn.sTe /n r/rngejngo.s/o-van.sTe) ter tn/e g/a.shene sTnp/ne. 7'rcha pa je