■s Posamezna številka: 1 krono. o b e .TABOR* izhaja vsak dan, raz*en nedelje in praznikov, ob 18. uri z da.umom naslodnjega dne ter stane celoletno 180 K, polletno 00 K, četrtletno 45 b, mesečno 1& K* Inserati po dogovoru. Pri večkratn. * objavi nopust. S » e ^aro>- se pn upravi .TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica Siev, 4» iitii Posamezna številka: 2 « 1 krono. oebdniStvo se nahaja ▼ Mariboru, Jurčičeva ul. et. 4, 1. nad-■tropje. Telefon interurb. št. 276. UPRAVA ne nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Tele '4' KIT3 .. ion St, 24. SHS poštnoeekovai račun štev. 11.787. Na naročila brez domuj* se n# ozira. — Rokopisi &e ne vračajo« , msKsmis^^sssasMxsssim Leto: 1. Maribor, torek 14. decembra 1920 Številka: 90. sea»^3aBa^iw*iitmi^iiiB^.vAaKmBaw^..Tagwt^!!aaaro!!!».gaaž3r|giBa8B«aMM \^sxaEBse&am&Cii. Otvoritev konstituaiite. Nifcpla Pasic prvi predsednik. Stališče pojedinih strank napram ustavnem« načrtu. — Združenje kmetskih strank. Sodnji dan. Maribor, 13 decembra. Kdo ne pozna slovenskega klerika- lizraa ? V teku desetletij, kar je bila ž njim oblagodarjena naša lepa domovina, smo ga videli že v vseh mogočih ul<5-gah in službah, toda le na zunaj, kajti na znotraj je bil in je ostal zvest samo sebi in svojim strankarskim koristim. Za časa mogočne Avstrije je bil črno-žolt, da se je od njega kar cedilo, bil je najzveste ši sluga Dunaja ip Habs-burgovcev, bolj zvest nego Dunajčani sami. Ko je bila nad to Avstrijo izrekla svetovna vojna smrtno obsodbo, je postal kar čez noč zvest Beogradu in Pro-tiču, bolj zvest nego Beograjčani sami, danes pa je naenkrat nepričakovano postal zvest samo — Sloveniji in Slovencem. Toda nobena teh zvestob ni bila iskrena. Dunaju in Habsburžanom so bili zvesti, dokler sta bila Dunaj in vladajoča rodbina, mogočna in sta jim to zvestobo plačevala, Beogradu in Protiču, .dokler sta jim ta dva prepuščala neomejeno oblast v Sloveniji in danes so zvesti le Sloveniji, ker upajo samo od samostojne avtonomne Slovenije one koristi, ki si jih žele. Sicer pa, kaj je -njih brigala Avstrija, kaj Jugoslavija, kaj jih briga Slovenija. Edini, ki po mojem idealizmu ni Spadal med klerikalce, je: bil pokojni Krek, toda njega so pustili do veljave le radi tega, da. jim je rešil potapljajočo ee barko ter razvesil na njene jambore mesto avstrijske *jugoslovensko zastavo, > sicer pa bi bil postal za vselej brezpp-membna ničla v klerikalni senci dr. Šušteršiča, tega klerikalnega Marca. Ko Mftkso Šnuderl: Mikaj misli ob ojvorifvi I. umetn. vmim v Mariboru. Odgovor gosp. B, Vinica v torkovem „Taboru*, ki pa ni odgovor, sprejemam hvaležno kot informacijo. Fo naznanilih v časopisju in lepakih je vsakdo upravičeno pričakoval umetniške razstave, t, j. neke celotne skupine umetniških del. Da pa predmetna prireditev to ni, izvemo šele iz podlistka g, R. Viniča in iz otvoritve same. Zapustimo torej umetnostno razstavo in stopimo v zbivko umetnin^ in slik, ki so jo otvorili £T. t. m. v prostorih prejšnje kazine. * x Prireditev (imenujem jo razstavo hrez prejudica) so vzeli v zakup rodoljubi. Kajti otvoritev se je vršila samo za povabljene goste; proletarska noga ni smela Nv hram Hijacintin. Dobil sem utis, da je to ubogo pohujšanje, ta toliko imenovana in še bolj nepoznana nebogljenka doline šentflorjanske zbežala pred tol kirrti S cilindri, talarji, uniformami in komplimenti, tako, da je ostal na vsej prireditvi le njen lahen dih, topel poljub tu in tam; iz nekaterih del nam še strmi .nasproti njeu plat& jaUra*, je Krek umrl, je zasedel njegovo mesto dr. Korošec. Ta sice iz daleka ni ono, kar je bil dr. Krek, toda ako smo odkriti, moramo priznati, da je med klerikalci še najvrednejši njegov naslednik, čeprav je le njegov antagonist. Zgodovina se ponavlja! To je zakon, ki je bil' že neštetokrat potrjen in sedaj ga je znova potrdil naš klerikalizem. L. 1917 so žrtvovali klerikalci Šušteršiča, da rešijo svoje koristi, sedaj hočejo žrtvovati Korošca, da zopet rešijo iste koristi. Razlika je samo ena, da so žrtvovali Šušteršiča s krvavečim srcem, Korošca pa z veselim. V četrtkovi seji načelstva klerikalne stranke v Ljubljani, ki je zanjo zgodovinske važnosti, je ta stranka vrgla končno z obraza ono krinko jugoslovenstva, katero si” je nadela leta 1917, ter jo nosila cela tri leta. Vrgla jo je vstran ter postala zopet ono, kar je bila pred 1. ^917, pod vlado dr. Šušteršiča. S Korošcem je vrgla vstran še poslednje, kar ji je izza časa dr. Kreka ostalo narodnega. Vrgla ga je vstran, ker je dobila drugega Šušteršiča — v osebi dr. Gosarja. Nas to veseli, da se je razkrinkala, sedaj je vsaj nedvomno potrjeno ono, kar smo mi vedno trdili, danes si lahko končno pogledamo naravnost iz obličja v obličje.'-Sovražniki naše države in našega ujedinjenja stojijo pred nami goli. Klerikalna stranka je bila vedno dobra računarica, toda tokrat — se je zaračunala, temeljito zaračunala. Je sicer res, da ima sedaj prosto pot, da se združi z Radičem, toda niti skupno ž njim in z vsemi podobnimi ne bo tako močna, da bi premagala nas, ki ji sto- jimo nasproti. Protidržavni blok, v katerega je stopila v četrtek slovenska klerikalna stranka, bodo državne stranke potlačile v ozadje z lahkoto. To pa bo imelo za posledico, da bodo klerikalci izgul5i!i svoje soodločevanje tako v Beogradu, kakor v Ljubljani; s tem bodb postali mrtva stranka. S tem pa jim bo izbito iz rok najuspešnejše orožje — nasilje. Znano je, da se je družila ž njimi inteligenca do danes samo iz strahu in iz koristolovstva, ko sedaj ne bo mogla od njih ničesar več pričakovati in ko se ji jih ne bo treba več bati, jo bode zapustila korporativno. Ta pa bo za njo najhujši udarec. Zdi se, da se bode naša prvotna prorokba res uresničila: — d ' bode volitve 28. m. m. pomenile sodnji dan slovenskega klerikalizma. Notranja In zunanja politika. Tople, vznešene besede pesnika Vo-janova, ki so, kadar je govoril poet, segale Jo srca, bi bil privoščil tufli nepovabljenim; razstnvljalei so po večini iz slojev, ki niso bili vabljeni. Zakaj torej tak formalizem? Razstgva nudi kvantitativno presenetljivo mnogo, ako pomislimo, da jo se-v stavljajo samo štajerski razslavljaiei in da nam je znanih več stremečih slikarjev, ki so razstavo ignorirali. Ako pomislimo nadalje, da je prva razstava le poskusno sredstvo, da se pokaže, smo li močni tudi mi in kjje da smo močni, tu, v teh krajih, kjer je doma das deutsche Leid, moramo priznati, da smo močni. .Enkrat, smo zaklicali, še vedeli nismo, če odjekne naš glas. Pa je kar zamrgolelo mravelj, neumorno stremečih ljudi za popolnostjo. za dosego umetniškega izraza, za dokazilom prave, poglobljene kulturne sile zunaj navidezno za vse višje brezbrižnega ljudstva! Kje da smo. močni, to bo težje povedati; preveč je Raztrganega, ne le kvalitativno, temveč tudi glede načina izraza, saj imamo mešano cejo najnovejšo s staro 4olo, in ne samo razne moderne struje med seboj. Mislim pa, da prevladuje zmagujoča pot mladih; tam, kjer cesta že ni jasno odkrita očem. se že prikazuje čvrsta, kvišku stremeča linija hotenja. i ja trdim, da ep teka d§la. * Število slovenskih mandatov. Državni odbor je sklenil, da ostane število slovenskih mandatov nespremenjeno. * Poslovanje državnega sveta. Državnemu svetu so že pričele prihajati pritožbe proti izvolitvi narodnih poslancev. Pričakuje se še prihod dveh svetovalcev, nakar bo državni svet otvorll svoje seje, * Banket za narodne poslance. Beograjski obč. odbor je odobril kredit 50.000 dinarjev za banket, ki se priredi ‘te dni narodnim poslancem. * Vrnitev kralja Konstantina. Grška vlada je sklenila poslati kralju Konslantinu brzojavko, s katero mu naznanja izid ljudskega glasovanja in ga poživlja, da so v razstavi najboljša; tudi druga so, ki zavzamejo častna mesta; ravnotako pa moram tudi odločno povdariti, da marsikaj ne bi imelo priti v razstavo. V detajlu pa naj razpravlja o umetniški kvaliteti razstavljenih del strokovni krjtik. Iz cele prireditve kipi nezlomljiva volja s silo, kot jo ima poganjajoči cvet, ko žarno ^razpira svoje cvetne liste proti solneu. Ge je še tako okorna roka in negotova črla, barva še'tako neubrana, ideja še neizrazita, eno je skupno vsem: Ljubezen do dela! In to je temelj, na katerem se bo sezidala zgradba našega obmejnega forfa, To je dokaz kulturno sile našega ljudstva, ki dominira nad nemško boljo za tujo lepoto v teh krajih. Dela pa,' v koja je nebogljenim, naša umetnost., pritisnila svoj pečat, naj bodo kakor cilj med hrepenenjem naših mladih. Zaporedoma bi slisnil roko vsem starim in mladim, ki so se predržnili pokazati, da ustvarjamo, da delamo, ki so pokazali s krepkejšo gesto, kakor so vse naše resolucije in besedičenja, da smo doma na teh tleh in da je nezlomljiva naše' volje moč. Zdi se mi, (ne veni, ali je to entuzijazem ali ne, in č,y je, .je upravičen), da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nemštvom v Mariboru: Maistrova zasedba, Nučičevo gledališče, Coličeva razstava! Dol fip& M vrne na Grško. V krogih, zvestih kralju smatrajo, da se bo kralj Konstantini povrnil na Grško sredi prihodnjega tedna. * Grška narodna skupščina. Otvori-, tev narodne skupščine je določena na 23. januarja 1921. * Resne revolte v Indiji. V Indiji se je proglasilo obsedno stanje, da se vduše pobune, ki so naperjene proti Angliji. * Revizija sevreške pogodbe. Fran^ coski zunanji minister se je izrazil v od-* boru za zunanje zadeve, da je nujno potrebna revizija mira s Turčijo. Smyrna se mora zopet oddati Turčiji in zajamčiti tujemu prebivalstva potrebno svobodo.! * V petkovi seji belgijske'zbornic© je neki moški oddal s tribune 5 srelbv,! da zbudi pozornost ljudstva na nečloveško ravnanje z vojaki, ki so prišli b ujetništva. * Konzulska konferenca je obravnavala v svoji seji dne 9. decembra oi vprašanje razorožitve Avstrije in Bolga-rije. Sklenilo se je, da se razorožitev, Avstrije prične čimpreje. Namero Bul-' garije, ustanoviti delavske bataljone, sa "SfflfffRr 'Kot ogroženje neuvillske pogodbe. * V Coorku je došlo v petek do ponovnih nemirov, * pri čem je bil ubit fen civilist in eden ranjen. * Položaj v Pragi. Večina ranjencev pri demonstracijah dne 9. decembra je zadobilo le lahke poškodbe. Usmrčen ni bil nihče. Nasprotne vesti, da je bilo pri demonstracijah več žrtev, ne odgo-1 varjajo resnici. V večernih utah se mir ni kalil ne v Pragi, kakor tudi ne v pred-1 mestjih. — Iz Brna se poroča: Tu je izbruhnila generalna stavka. Cestna železnica ne obratuje. V seji mestnega jetne razstavne dvorane in podprl tj uspeli prvi poskus, da s tem omogoči bližnji bodočnosti roditi same pnpfe; umetniške sadove! Poset razstave. Bali smo se, da ta prva naša umetniška razstava v našem Mariboru no bo nagla onega pravega razumevanja, 'kakršnega smo si želeli, toda, hvalabogu, varali smo se! Kljub skrajno slabemu in neugodnemu vremenu jo obišča dan za dnem čez sto; oseb. Nekateri so ji postali celo tako zvesti,. da jo obiskujejo, kar zaporedoma1 dan za dnem, če le imajo hip prostega časa. Istotako je tudi z razprodajo. Pri nas je vse preveč vdomačen različen tuj šunt, s katerim so na,s zastrupile razne izvpndržavne židovske f.rme, in razumevanja za res prava umetniška, dela je, vsaj bilo, bore malo. Zdif>a se, da se tudi v tem oziru počenja obračati na bolje. Od razstavljenih umetnin jih je že danes prodanih prav lepo število in kdor si še misli nabaviti to ali ono razstavljenih slik, -se mora požuriti, da ne bo prišel prepozno, ko bo že vse boljše oddano. Kakor kaže, bo izpadla razstava umetniško in gmotno nad vse pričakovanje dobro in nas to veseli, ker bodo s tem omogočene tudi še nadaljne, k' . bodo gotovo že vse bolj jjopgljjg,*. sSl posveta se je sporočilo, da je mestni župan Wanek, pristaš socijalistične levice kot protest radi oddaje Ljudskega doma, »dstopil. 5: ::.'- ! * Grškemu kraSju bo vlada od- poslala depešo, v kateri se mu bo naznanil izid ljudskega glasovanja ter ga fozvala, da se vrne na grški prestol. Pričakuje se, da dospe se tekom tega edna- * Nota antante nemški vladi. Na od zastopnikov Belgije, Anglije in Francije nemški vladi odposlano noto radi v zasedenih krajih obdržatiih ministrskih govorov odgovarja nemška vlada, da je mnenja, da je govor državnega kance-lerja in zunanjega ministra mnogo pripomogel do pomirjenja duhov prebivalstva ženskega ozemlja. Nemška vlada si pridržuje dolžnost, ako je to potreba politike, da se državni minister osebno prepriča o položaju v zasedenem ozemlju in da ima stike z renskim prebivalstvom. Radi vsebine govorov ne more dati antantnim vladam že v naprej nikakih obveznih izjav, vendar si pridržuje med mejami svojega programa popolno pro-tostost delovanju, da se izvrši versaillska pogodba do meje mogočnosti. Našim naročnikom? Opozarjamo vse one naše naroč-trifce, ki ne poravnajo zaostale naročnine tekom tega meseca, da jim [bomo primorani s 1. januarjem list [ustaviti, čeprav to neradi storimo. M interesu rednega prejemanja lista prosimo torej, da vsak stori svojo dolžnost. Uprava nTabora“. Dnevna kronika, t ,.v _ Umrla je v noči od soboto na ■aedeljo soproga pravoslavnega župnika jKončareviča. Pogreb je bil danes popoldne. Gospodu župniku naše iskreno sožalje! * — Izredno 'dobro obiskana je bila nedeljo dopoldne I. umetniška razstava. Razveseljivo pa je dejstvo, da ka- !žejo razumevanje za razstavo tudi ljudje iz nižjih stanov. V tem oziru je odbor zelo umestno preskrbel, da se obiskovalcem nudijo tudi slike iz starejše šole, (katera dela so bolj naravi prilagodene ‘kakor moderne secesijonistične. To je ■bil svojčas v Ljubljani vzrok, da se pri-;prosto občinstvo navajeno naravnim slikam, ni moglo ogrevati za obisk, kakor se je želelo. Na tej razstavi pa pride vsakdo lahko na svoj račun. Na ta 'način se tudi najbolje vzgaja ljudstvo, da polagoma samo prične spoznavati razvoj upodabljajoče umetnosti od starih ‘do najnovejših del. Več > slik je že prodanih. Fdrsterjeva proslava v Mariboru. Po daljšem odmoru večjega nastopa naše Glasbene Matice, pmo s hrepenenjem in ob vsesplošnem zanimanju čakali na mnogo užitka obetajoči koncert, posvečen proslavi 83 letnice našega moj stra skladatelja Antona 'Fflrsterja. Bogati spored, izredno mnogobrojni mešani zbor 140 elanov (med njimi blizu 100 pevk), sodelovanje sloveče koncertne solo- pevke ge. Mire Costapeiaria (sestre ustanovitelja Glasbene Matice v Mariboru ter pevovodje g. Dftva), ugoden dan (soboto 11. dec.) ter veličastna, to pot prijetno temperirana Gfltzova dvorana: vsi ti pogoji so bili privlačna sila ne le za mno-gobrojno udeležbo, ampak tudi za izreden umetniški užitek. Glede obiska nas naše nade biso varale; po zadnjih bridkih izkušnjah, zlasti ■ pri Tkalčiču, ki je zaslužil vse kaj drugega kot prazno dvorano,' je bila to pot dvorana polna, če tudi ne pre^apoinjetio. 'kafcojr ,«& ip pričakovalo* — Kejžar predsednik ZJŽ Maribor. Na nedeljskem izrednem občnem zboru podružnice Maribor ZJZ je bil izvoljen svoječasni prvi predsednik te strokovne organizacije, vpok. revident Juž. žel. g. Kejžar, sedaj ravnatelj podjetja „Ba]kan" podružnica Maribor. G. Kejžar ima na-pram gospodi pri železnici nevezane roke, zato to izvolitev v interesu „Zv —- dobra tretjina zlasti med žen skim zborom komaj ali niti ne svojih sladkih ust ne odpre — vsaj zaradi lepšega. Za Statiste v Glasbeni Matici ne moče biti prostora. A tudi moški zbor je bil pri zadnjem nastopu na popolnejši višini, kakor to pot. Poznalo in maščevalo se je *ceplenje glasov8 v pevski društvi „Drava* in .Jadran*. »Dravi8 v Studencih bi že radi prevelike razdalje ne zamerili. Ali da se je tudi .Jadran8 tako- h ločil iz Malice, s tem bi bili lahko ša počakali. Glasbena, Matica mora biti in oslati naš skupen reprezentant n* polju giasbene kulture. Na vodiinih glasovih (Gerbas, dr. Juvan, Živko i. dr.) se je poznal tudi vpliv vremena, še bolj pa, ker prvovrstni pevci premalo čuvajo svoje glasove v naših prezakajesih nočnih lokalih. Od 140 članskega zbora bi se morala n- pr. pri .Napoleon reče* stresti odmeva gjasov tudi Gfitzova dvorana, če bi bil ves zbor na svojem mestu. Za polno uveljavo tako močnega zbora treba tudi daljših vaj, kot so bile za ta koncert . A MYW 4. wu» Maribor i 14, decembra 1920. — t------------------------------—* izjavo prosilca, da ostane v državni službi najmanj tri leta. — Protestno zborovanje trgov, gremija v Mariboru. V torek dpe 14. decembra se vrži v restavraciji „Maribor“ ob pol 8 uri zvečer protestno zborovanje z sledečim dnevnim redom. 1. Zahteva upostavitve železniške zveze Marioor—Ljutomer itd. 2. Prepoved prodaja žganih pijač. 3. O konce-sijoniranju jajc in mleka. 4. Zahteva za več carinskih uradnikov. 5. Slučajnosti. Naj se toraj tega zborovanja vsakdo zanesljivo udeleži. — „Jadran“. Danes zvečer ob 7 uti; vaja za mešan zbor! V*i — Začasnemu konzulu kraljevine Holandske. H. Y. A. Jannsonu je kralja vlada izdala 26, oktobra eksekvaturo, — Obrtniki mariborskega mesta, ki reflektirajo na prevzetje tekočih del za leto 1921, se vabijo, da predložijo a 8 K kolekom opremljene prošnje z navedbo enotnih cen do 18. decembra 1920, 12. ure pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Enotne cene je zapisati v izkaz delo, ki se dobi v mestnem stavbnem uradu (Koroška cesta 1, II. nadstropje, sob št. 3.) Tega je priložiti prošnji, V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik že vpo-gledal v stavbnem uradu ležeče pogoje in jih popolnoma priznal. Mestni sosvet si pridržuje prosto izvolitev izmed ponudnikov. ne da bi bil pri tem vezan na nižjo ponudbo ali pa na oddajo dela po določenem turnusu. \ — Novi kovani drobiž je šfc v prometu. Frnančno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo sprejeti ta drobiž vse državne blagajne in uradi. — Znižane časopisne brzojavit« pristojbine v Italijo. Časopisnem brzo* javkam v prometu z Italijo so se z dnem 5. t. m. pristojbine znižale za 50% po predpisih mednarodne pogodbe. — Posnemanja vredno. Name& čenči tukajšnje kaznilnice redno izročajo drobiž svoje plače Jugoslovenski Matid ali pa Podpornemu društvu za opuščen® kaznjence. Ob proslavi ujedinjenja, dne 1. decembra so se pa — čeprav so mnogi tudi redni člani — brezizjemno’ vsi spomnili Jugoslovenske Matice a večjimi zneski, in sicer: gg/Vales 50 K? Bregant, Jakac, dr. Jankovič, Lipovž« Morel, Prajnik in Tomsig po 40? Kon-čarevič 33 K; Zavnik 32 K; Balažič 30 K; Cvijanovič 25 K; Cizel, Fabič A., Gre* gorčič in Židanik po 21 K; GvardijančiS 20-32 K; Bajt, Bizjak A., Bitenc, Fatov, Ferjančič M., Filipič, Fisfher, Gorup, Gselman, Krištofič, Longino, Lubanjšek, Makuc, Mošič, Novak, Ostrouška, Pečovnik, Pegan, Petelin; Peterin, Piuka, Požar, Straka, Štebih F., Volaučnik, Žat* \ladlal, Zavodnik, Zornik in Zlendar do 20 K; Vetrih D. 18 K; Čopič 17-45 K* Jurca in Vidmajer po 17 K! Bhjac M.! Colja, Forjančič J., Gulič, Mus«atelo, Mehhen m Rudež po 16 K; Razlag 15 25 K; Butolen, Gergprič, Kovič, Podgornik, Vetrih I., Vižintin in Vremšak po 15 K; Kanič in Rubin po 11 K; Bračko, Cigoj, Cvetko Fabič I., Fras, sence se moramo čuditi, da je pevovodja g. Dev s svojo neumorno voljo vstvaiil in dosegel, kakor rečeno, v celoti zado»' voljiv, časten uspeh. Vrzeli teh senc je presijalo že vedno smehljajoče solnce solistinje ge. Mire v spremstvu črnolasega ljubkega angela na glasovirja. Pri vsakem njunih nastopov je navdušenje občinstva pevčo klicalo nazaj. Vrhunec v srce segajoč« ganjljivega navdušenja je ga. Mira do* segla s svojo Koroško narodno tožbo po zgubljenem domu. Ze zato je za« služila podarjeni ji krasen šopek. A zaslužil je tudi drugi šopek njen brat, pevovodja. Skoda, da deklamacija o|» začetku, v proslavo Foersterju, ni bil« natisnjena na sporedu in da je namesto, g. Gerbasu, m deklamovala n. pr. ei Mira ali katera deklic. Prvič.sf J’e zgodilo, da je nedost* jalo navdušenja k običajnim dodatkbm koncem sporeda. Vodstvo »Glaben«* Matice« mora skrbeti, da je bilo to tudi ^aadgjič -~c ' ! Kuželj, Lutman, Midlil, Pavšič, Pečenko, Peršon, Podgorelc, Rojc, Sever, Strgar, Štebih L, Suc in Urek po 10K; Germok 9 K; Pucelj 6 K; Draerar 5 K.in Sartič 1 K; skupaj toraj 1659-02 K; katerim se je z velikim navdušenjem pridružil šolski vodja v Spodnji Kungoti g. Vekoslav Fram z zneskom 80 K, tako da znaša skupni izkaz 1739 02 K. Zbiratelju, gospod pregledniku Jakcu in vsem da-rnvalcem so zahvaljujemo s prisrčno željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. — Uradniške zadruge. Dne I. jaguarja 1921 stopi v veljavo uredba o organizaciji uradniških zadrug, ki bodo vse morale stopiti v zvezo nabavnih zadrug državnih uradnikov. Po tej uredbi je združenje vseh državnih uslužbence^ obvezno. Vsi oni', ki dobivajo plačo v kakršnikoli višini iz državne blagajne, morajo biti člani navedenih zadrug državnih uslužbencev. Zadruge bodo dobavljale blago od producentov samih in bo zato mnogo cenejše kakor na trgu. — Dar za siromašne invalide. Msgr. Francis Cherubini je posetil združenje naših vojnih 'invalidov ter tam položil 12.000 dinarjev kot božično darilo za siromašne in valide. — Stavka dunajskih uradnikov prenehala. Pri poganjanjih med vlado in stavkajočimi državnimi uradniki se je dovolilo uradnikom grupe C ravno iste ugodnosti, kakor uradnikom poštne hranilnice. — Kovan drobiž. Z Dunaja je dospela večja množina kovanega d obiža ea 5, 10 in 25 par- Po naredbi finančnega ministrstva se bo drobiž izročil takoj v p’ omet. Novci po 5 in 10 par so izdelani ij'kovine »gama*, in sicer iz 98% cinka in 2% bakra. Novci po 25 pat so izdelani iz zrnpsi bakra in niklja, Sn sicer iz 25% niklja in 75% bnkra. Na eni strani je označena vrednost v arabski številki, na desni in na levi strani pa se nahaja beseda „para“ v cirilici in latinici. Kcmade po 5 para morajo zasebniki spresemati do 5 dina., komade po 10 par do zneska 10 dinar- \jev in komade po 25 par do zneska 25 dinanev. — Brat papeža umrl. Marchese Giovani della Chiesa, brat papeža, je umrl. Papež je v znak žalovanja opustil avdijence. — Nova veteelektrarna v Bosni. (*. Peter Biankini, brat Juraja Biankiniia, je ustanbvil sindikat za zgradbo velikega t odno-električnega podjetja v Bosni potoni izrade vodne sile reke Rame priProzoru, . kjer se bo izkopal 10 km dolg prekop do Triščanov. Padec vode bo znašal 254 m. Računajoč količino vode od 10 do 12 m® na sekundo, se bo dobavilo «1 ^ktrične energijo za 30.000 konjskih sil. Ako bo to dodjetje uspelo, bi bilo največje v naši kraljevini po veliki falski centrali. — Tatvina. V delavnici progovne sekcije Maribor kor. k. se je izvršila večja tatvina orodja. Tatovi so razbili Sipe, odprli okno ter odnesli približno za 3000 kron mizarskega orodja. Sumi se, da so to domači uzmoviči, katere se zasleduje. Kultura in umetnost. -f K koncertu Brandl-Brezovšek Kakor smo že poročali, bo naša domača Umetnica gospa Brnndl-Pelikan koncertirala v pondeljek 13. deeem. v GStzovi dvorani. Umetnica je učenka slavtfega pedagoga Roše (Prot. vijotinske mojstrske šole dunajskega konservatorija). Prinesla l)o m. d. Beethovnovo spomladno sonato, ki šteje k najlepšim skladbam vijolinske literature. Njena igra je v splošnem jako izravnana, korektna in lahko se reče vzorna v javni intonaciji in ritmiki, kar je velikega pomena za pravilno sviranje klasičnih skladb. Spremljeval bo umetnico gospod operni kapelnik Brezovšek, nam znan kot glasbenik najfinejšega okusa. Okrožno sodišče. Bitke na Rodinskem Vrhu. Zgodovina povojne kriminalistike, napisana v kazenskih aktih okrajnega so- Maribor, bo znala povedati, da se je ptujski okraj najbolj odlikoval po izredni sutovosti iz vojne so vmivše mladine ter po razsežnosti vsebine in krajev deiani. V spominu so nam iz prvih povojnih porot slučaji javnih velikih ropov trgovin, proglasov republ'ke potom obsežne splošne vstaje po podivjanch zapeljanih elementov. Prvi povojni čas je bila za ta okraj — kakor ^fri moštu v jeleni — doba vrenja; vzkipevala je v potomcih J veh narodov. R rnlianov in Turkov, pomešana jugoslovenska kri. Kdor vidi ta Čvrsti, krepki, samozavestni. si<"er pošteni rod v tej stoletja, da. nad tisoči t je stari krvni mešanin. ne more trditi, da so to tudi — zlobni ljudje. Kadar jih posadi železna pest postave na zatožno klop, se obnašajo samozavestno-odkrito. Preteklo sobolo se je okrožno sodišče pečalo — upamo — ž zadnj:mi odmevi iz te razburkane dobe. Dva zavber fanta, brala, Franc ir) Simon Jus iz Rodinskpga Vrha sta se čutila poklicana nad svojim domačim krajem ierali vlogo poglavarjev Indijancev. Oborožena z voinim orožjem, tudi s koli in sekiro in kamenjem sta arrozila in prelila vsakomur, kdor jima ni bii povšeč. da ga zakoljeta, ga razreže’a „na štikelce*, da razbijeta vse, kar se da razbiti: šipe. vrata in tudi strehe. Postala sta pravcata strah in groza tudi izven domače vasi. Kamor sta prišla, so ju ljudje sprejemali z orožjom. Vdirala sta šiloma v hiše, iz katerih so jih prepodili le ob močni obrambi. Izmed mnogih na ta način ogroženih ljudi in hiš, navajamo le nekitera imena: Blaž Klaneč'k. Andrej Hrvat, Jernej Sirovtiik. Andrej Hriberšek, Reza Bigec i. t. d. Nekega Preinerja.sta srečata pri gradu Turniše, ga oklofutala, mu vrgla kolo v vodo, potem pa še njega. Simon Jos je na Sveti večer pri polnočnici v cerkvi Sv. Trojice kadil cigarete. Lani začetkom januarja je bilo domačinom le preveč tega divjanja. Ko so zvedeli, da se indijanska glavarja nahajata v hiši Marija ‘Šprah, so se zbrali fantje: Andrej Hriberšek, brata Holz in Širovnik, oboroženi s sablami in revolverji ter So pod poveljstvom občinskega odbornika Urbana Sardinska, ki je stal s puško pred Šprabovo hišo, zajurišali vežna vrata. Brata Jus sta zbežala na podstrešje. Pričela se je pravcata bitka.: napadalci so streljali proti bratom Jus, a ta dva sta napadalce odbijala iz pod-strejša. Konec bilke je bil več ranjenih. Sele to soboto se je vršil velik dan sodbe. Oba brata Jus sta bila obsojena po 18 mesecev težke ječe. Pulko oproščen, Hriberšek, brata Holz in Širovnik pa milostnim potem Ifi po 6 tednov ječe. Sardinšek pa je med tem odšel že pred večnega sodnika. Ker nobeden obsojenih ni zadovoljen z razsodbo, se bo sodni dan o teh bitkah na Rodinskem Vrhu še ponovil. na zaupanju in Bogu, ko prevzamem to tivo in se prične pogajati z radikalu pomembno mesto, Vas prosim, da mi j-s^ranko radi skupnega d’la v konslitu- dovolite, da izprerovorim ob tej priliki ?ntj; Načelnika obeh. strank, gg. Pašic l , , A r . „ m Drinkovič, sta se dolgo raztovarjala nekoliko besed. Gospodje poslane! ^jo notranjem in o zunanjem položaju, v, zgodovini našega troimenega naroda ni j katerem se nahaja država. Razgovori se bdo pomembnejšega in večjega zgodo-j bodo nadaljevali in bosta oba kluba I vinskega momenta kakor je ta, v kate- | obveščena o položaju. Razgovori bodo rem se nahajamo sedaj. jnajbrje trajali dalje časa.Pri demokratih _T „ , . ... , m tildi pri radikalcih vlada prepričanje, Nas riorod je po svojih poslancih1 ^ zahtevajo interesi države sestavitev pozvan, da utrdi temelje naše države in da zavaruje vse politične in državljanske pravice našega troimenega naroda brez razlike na vse državljane, ki živijo v naši domovini. N?ša zahtevajo interesi države sestavitev mOčne vlade, ki bo mogla fr konstituantij hilro izvesti ustavo in osnovne zakon*-za uredbo države. LDU Beograd, 12. dec. V demokrati m:]a skem klubu je poročal njegov predsed-j -. . ... • . , - ' !n|k Ljuba Davidovič o svojem sestanka1 domovina je dolgo živela vključena v|z Nikolo Pašičem. Davidovič je izjavil,.! druge države, služila je tuji gospodi in j da je Paš č za skupno delo v ustavo-’ delala za, tuje narode. Sedaj je hvala i tvorni jkupščini, 1cer_ je položaj zelo re- Bogu, preliti krvi in pomoči naših zaveznikov osvobojena in zedinjena. (Burno ploskanje in živio-klici.) Gospoda! sen. Predvsem pa Paš č nima še vseh: elementov za sklep sporazuma in se bo) o tem posvetoval s svoj m klubom. Nato j se je razpravljalo o zunanjem Usoda naše države in našega naroda je i ter je, minister Milorad Draškovič kotj postavljena v Vaše roke. Ako jo bomo! član ministrskega odbora za zunanje vodili um io. in po izkušnjah zgodovine, bomo mogli najti pot našega napredka in razvoja, pot, ki nas bo hitro dovedla v vrsto najnaprednejših narodov, ki bo stvari poročal o zunanjem položaju ter' o naših odnošajih do sosednjih dtžav. Stališče radikalcev. LDU Beograd, 12. decembra. G. brzo ustvarila svobodo in blagostanje ie naznan'* radikalnemu klubu,! našem narodu. To delo je zelo težko, lda ,jVmel s-estane,c Z g- Jovičem, , . . . 1 ,’|S katerim ie razpravljal o skupnem ako bo pa dobra volja v nas vseh, da j delu v konstitua&ti. G. Pašič je izjavil, ustvarimo osnovo, ki bo nudila možnost, da sta oba konstatirala resnost položaja razvoja za vse naše državljane, potem M0 potrebo skupnega dela. On da bi! bomo ta posel lahko izvršili, ako nas! predsedstvo nove vlade težko sprejel,' Slovan, narodno g?etfališše. Repertoire bodočih dni: V pondeljek 13 dec.: Zaprto. V torek 14 decem.: „CariCine Amaeonk*4 ab. B—11 V sredo 15.: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. ab. G—10. * V četrtek 16. dec.: Svečana predstava v čast rojstnega dne Njegovega Visočanslva regenta Aleksandra: Koncertne točke, iiv« slika in enodejanka „Kosovo‘, izven abonn. V petek 17.: Zaprto V soboto 18.: „Heda Gabler*, ab. B—13. Najnotveiša poročila. Otvoritev ustavodajne skupščine. LDU. .Beograd, 12. dec. (Po stenografskem zapisniku.) Prvi predhodni sestanek ustavodajne skupščine je bil sklican na dan 12. decembra i920 v Beograd. Ob 10. uri dopoldne so se zbrali narodni poslanci v veliki dvorani novega poslopja skupščine, kjer je prisotnih poslancev prvi izpregovoril dr. Milan Rojc: Gospodje poslanci: Po predpisu poslanika .*e mora izvoliti začasni predsednik po starosti. Dovoljejem *i predlagati gospodom poslanca gospoda Nikolio Pašidaza MČašnega predsednika. (Živio-klici in ploskanje.) Nikola Pašič povzam« besedo: bo vodila blagost in izkušnja in ako bomo strpljivi in složni z vsemi našimi brati. Gospodje poslanci! Mislim, da bo naš troimeni narod, ki je toliko pretrpel, porabil ta moment, ko je usoda države v njegovih rokah, da bomo ustvarili napredno in svobodno državo, državo, ki bo popolnoma zadovoljila naš narod in vse napredne narode in ki bo zadovoljila tudi naše zaveznike ter da bomo vlili strahu onim, ki mislijo, da nas bodo razkrojili. (Ploskanje.) V imenu vseh želim naši konsti-tuanti srečno delo in slavo. Po poslovniku je treba, da izherete štiri tajnike. (Cujejo se glasovi: Kandidirajte jih Vil) Prosim Vas, da pošljete njih imena. Jtz vseh niti ne poznam. Prosim s tem gospode poslance, da, mi imenujejo imena onih naših drugov, ki so najmlajši med nami. (Se zgodi.) Imenujem gospode Nikolo Periča, dr. Svetoslava Mijakoviča, Borislava Stabljanina in Vladimirja Pušenjaka. (Izvoljeni tajniki zavzamejo svoja mesta.) Gospodje poslanci! Po členu I. začasnega poslovnika prosim gospodje, da oni, ki imajo svoja pooblastila, izročijo svoje poverilnice predsestvu. Potrudil sem se tudi, da sem dobil izpisek, ki je predpisan. Ko bodo gospodje poslanci izročili svoje poverilnice in ko bom videl, da koliko jih je prišlo, bom odredil prihodnjo sejo za jutri ob 16. uri. Prosim gospode poslance, ki imajo poverilnice, da jih izročijo sedaj predsedništvu. (Poslanci izročijo predsedništvu svoje poverilnice.) Oni gospodje poslanci, ki niso mogli izročiti svojih poverilnic, naj jih izvolijo oddati tajnikom. Sedaj zaključujem sejo in odrejam prihodnjo za jutri ob 16. uri. Prosim gospode, da pridejo vsi na sejo.. (Burni živio-klici.) Poslanec Venčeslav Vilder: Živela Jugoslavija: Poslanci komunistične stranke: Živela sovjetska republika!) Konec seje ob J0.20. uri. Stališče demokratov. LDU. Beograd, 12. dec. Demokratski klub je razpravljal o konstituanti in o ustavi ter ugotovil, da se že morejo pričeti priprave za seslavo vlade. Klub §toji na stališču, da mora prevzeti incijativo za pogajanja, ker *e ne sme izgubiti časa. LDU. Beograd, 12. dec. Demokratska toda ako zahtevajo to interesi države,, bi pristal na to, ako bi se najpref sprejel in utrdil program dela za skupno, vlado. Z dobro voljo na eni in na drugij strani bo program gotov v nekaj urah.i Nato je g. Pašič obširno razkladal misli; o položaju v državi, nakar se je razvila razprava, katere se je udeležilo več poslancev. Večina govornikov je bila za skupno delo z demokrati. Ždružitev kmetskih strank. LDU Beograd, 12. decembra. Na seji poslancev zemljo-radničke stranke) Srbije, Saveza težakov iz Bosne ini Hercegovine, težačke stranke iz Dalmacije in Samostojne kmetske stranke! n Slovenije je bilo sklenjeno, da se' vse te skupine združijo v stranko, kil bo nosila ime zemljo-radnička stranka.! Izvršilo se je tudi konstituiranje kluba1 jrcmljo-radničke stranke. Za predsednika! |e bil izvoljen Vojeslav Lazič, poljedelec* iz Stubnina v valjevskem okrožju, za! podpredsednika pa Ivan Pucelj iz Slo-' venije in Ivan Franič iz Dalmacije. LDU Beograd, 12. decembra. Zal zemljo-radničko stranko je izjavil Mi-hajlo Avranovič predsedniku demokratskega kluba, Ljubi Davidoviču, da je zemljo-radnička stranka po svojem programu najbližja demokratom in da se bo v njegovi stranki storilo vse za iz-! hod iz sedanjega položaja. V vlado pai stranka noče vstopiti. Stališče muslimanov. LDU Beograd, 12. decembra. Jugo* slovenska muslimanska organizacija se je izjavila za ustavodajno monarhijo, vendar še ni določila svojega stališča glede pokrajinske avtonomije. Stališče komunistov. LDU Beograd, 12. decembra. Komunisti bodo branili edinstvo države, vendar pa bodo nastopili za sovjetsko republiko. Stališče narodnih in socljalnih demokratov. LDU Beograd, 12. decembra. Na-, rodni socijalisti in socijalni demokratje bodo za edinstvo države in bodo glasovali za večino členov ustavnega načrta, Narodni klub je za ustavno monarhijo, urejeno na federalistični podlagi. Stališče strank napram ustavnemu načrtu. LDU Beograd, 12. dec. Tekom tedna bodo vse stranke določile svoje stališče napram vladnemu ustavnemu načrtu. Za sedaj je znano, da je skoro večina članov1 radikalnega in demokratskega kluba za ustavni načrt, ki ga je sestavila vlada dr. Vesniča. _ Jugoslovenski klub je proti ciitanVA ^ ■>, J .... temu in zn.hteva pokrajinsko avtp-i . Stosenii«, Resen spor med Ameriko in Japonsko. DKU Berolln, 12. crecem. VVelffov i Imcculata«, »Bosanka« »Lopud», »Leopold« •Sergei Dubac«, . . in »President .tirad poroča iz Newyorka: Po new- Beck«, ki pripada parobroinemu yorškem »Heraldu« Je podal zunanji j društvu »Ragusca«; »Dunav«, ki nri-državni tajnik v senatnem odboru za;PS£la »Ungaro Croati«, »Izvor«, »Eoi-zunanje zadeve izjavo o sporu z ]a- dauroV »Iskra«. »Orient« >n »Is ina«, jnaredbo, da se v prvi partiji dopo?ljejo j avtomobile pa dve milijardi pfuntov 'naslednji trgovski brodovi: »Marija šterlingov. Kar se tiče drugih luksusnih ponsko radi kabelja na Japi. Uradna pripadajoč društvu »Račič«, »Kostrena Jadera«, »Radium«, »Zora«, »Mrav« za oddajo drugih se določi naknadno, ko se izvrši predaja prve partija. | Promet z ;tnssta domnevajo, da je slučaj zelo i »L,ud« Pa društvu »Oceanija«. Rok !resen. V kongresu je vprašal Chan, če deluje Japonska na odprt konflikt med belo, rumeno in črno raso ter Izjavil, da svet ve, da se Atrerika ne bo odtegnila usiljenemu ji boju. Na pozabite na naročnino! G80see®e®»3 ® ©e©«®«®®®© predmetov, ss ;e porabilo od vsake vrste od 50—800 milijonov pfuntov šierlingov. — Pa naj se kdo po tem ne čudi, da se izseljuje toliko našega živila v deželo ]ankejev. Čudni testamenti. Mnogo čudakov ne ve pred smrtio, kaj bi storili s svolim premoženjem, ker nimajo ni-kakih sorodnikov in ne simpatizirajo z nobenim dobrodelnim društvon« MaH*«««™ ia t m Tako je umrl pred nekaj časom v Madžarsko- San Frančišku in Žcner, ki je označil se vrš. konferenca naših m madžarskih, v svcjem testamentu, da pripade nje-zelezmšliih delegatov v Suboici,_ da. -P„mn5pnip dot'čnemu. Ui h se rogovon o Madžarsko. direktnem prometu z Razno k humor. Gospodarstvo, trnovina. | Prepovedan izvoz pšenice iz j: Romunije. Ministrski sosvet is pra-oz vsake množine pšenice iz Romunije, ker se ta produkt zelo j ^potrebuje za domače konsumente. Bolgarija in Turčija. Po earl grajskem ,,L’eronomist d’o^ent" s? fiivi.Miii „___1> n; vedlo, na k-k^način naj bi 40000 kg kaše,60 tott*ž, pa nobena pametna nmn )im I ni padi-i v glavo. Svojih r'k riso ssaspotfišna,kniigovodkinja vc^ča vseh pisarniških del, govori slovensko, hrvaško, nemSko, italiansko išie primerne službe. Ponudbe na upravo »Primorka«. 853 Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran l/ogiar. Odvetnik dr. Franjo Lipold naznanja, da se je 15. decembra ‘3320 preselil in ima svojo odvetfliš? o pisarno 883 3., w Mariboru, Aleksandrova c. 31 Telefon št. 35 I. nadstropje. Telefon št. 85 Radi tega ne more mirno gledati, kako si prilaščajo ena dr?ava za drugo razna koncesre v? Sibiriji. | Kanal Bege v Vojvodini je očlS-£en blata, tako da je ta k*nal za šlepe zopet otvorjen. j Padanje cen svinjine, rirvafski Usti poročajo, da je pričela zadnje dni padati c?na svinjskemu mesu. Nedavno so Se bile cene žive tež? med 32—34 kron, pa so naenkrat padle na 25 kron. V večj h rsartijah se je celo prodajalo no 24 kron To padanje cen se tolmači vsled težV-oč Izvoza, radi previsoke cavine in ve?>ke množine pridelave kovu?.e, ki se tudi ne more Izvoziti. | Zveza narodov za siromašne dežele. Predsednik finančne sekciie rro^izorne finančne in gospodarske komisije, ki jo ie osnovala zv*za narodov, se je Izrazil v svojem razgovoru z nekim novinarjem, d» je najvažnejša naloga imenovana konvsije osnovanja mednarodne kreditna organizacije. Po nlegovem mnenlu^ s« morajo uporabiti vsi krediti samo za 'siromašne dežele, ki si ne morejo same pomagati. | ZakUuček italijansko čehoslov. trgovinskih pogovorov. Te dni so Se končali med italijansko in čeho-slovaško vlado gospodarski razgovori v Trstu. Čehoslovaška dobi sledeče koncesije: Uporaba hangarja v punto Iranco se podaljša za nadaljne dve leti; po tej dobi se lahko po potrebi še ponovno podaljša ta rok Razven tega se prepušča čehosbvašlu še neke manjše prostore. Republiki se nripozna pravico, da ustanovi v Trstu svoio oblastveno carino. Pomorski tarifi se bodo od slučaja do slučaja znižal*. I Ka| je z našimi parobrodi ? Italijanski industrijski in trgovinski minister je i?dal odlok, na podlag* katerega se imajo oddati Jugoslaviji vsi trgovski brodovi, kateri pripadajo kraljevini SHS na temelju londonskega Spalna soba [ poliran-, ža rabljena, ob- rnislil k jučar neka ‘izborne ideje. Pustil je napeljati po rekern diskret-j Anglija ne dovoli Grčiji krc- j nem mehaniku električni žici z gumbe m; — ---------------------—s =w- dita.Državni podtajiik zunanj.h zsdev: v dve celici ter označil kaz jencem, o ..j • \r c^rniim ? pe je izrazil v spodnji zbornic*, da1 je|n-j pozvonijo, ako hočejo imeti tobak. OVUJ1 iv oVUjllli. Vlada ukinila Grč ji dovoljene kradite. Že v prvi minuti pozneje sta bila J----------------------------—: -------- | Jamstvo za kredit Rusiji. Po i mrliška kandidata na onam svetu, ruskih vesteh iz Parira ss opozarja, da i k znjenci so na imeli dovoii tobaka, se smatra bogste ?eir>sVe produkte vSib:-}“ ^^9 ’^° cesiiontrani* krvniki oe rijikotiamstv.-zaruskedolaovevFranciji i stavkajo, n?m ni znano. ■ _ __ ” ■ !------Kdo je Wrangl. General Wr.ingl,'stojeja ,z 2 dvovrathih ki je bil od sovjetskih čet Krimu pmar, 2 nočnih cmaric z poražen, izbira iz stara plemente bal- ‘ mramoriem, 2 'posteVji s tiške rodbire r>3 Švedsi.em. Porodi! j nrevlečen mi podlogam«, se ja 1. 1879 v Petrogradu, k?mor se j ^ umivalnik z ?rca!om in he preselila njegova rodbina,.. Prvotno mramor em. 1 damska to-je bil slušatelj tehničnih študij, a ko al;?fa z zrcalom in mra-se je vnela rusko-japonska vojna, je morjem, jako fino in iz-v?topil v armado. Pri izbruhu svetovne J vrstno izdelano se proda, vojne je bil poveljnik brigade carske garde, kmalu pa je napredoval za divizijskega načelnika. L. 1917, se joj združil s .Kornilovom, a ko je'ncstalo«------------------------------- boljševiško gibanje, ie naf.toi-u proti j n emu. Ker je bil zelo snreten orgini-' ^ v N ^ zster, je sestavil prvo pretireveluei sko armado na Kavkazu, pozneja je dr Docent Ivan Matko ordinira % 8S0 2_, g d srsde 15. t. m. naprej. Splavarska ulica 5. S63 Prostovoljna dražba se vrši dne 17. decembra 1920 ob 14. (2) uri popoldne v skladišču soedicijske tvrdke Reitingerjevi ‘nasledniki v Melju. Prodalo se bode en konceWni giasovir ena železna blagajna, dve stoječi antiknl uri, ter več srebrneoa servisa (pribora). N atančnejša pojasnila daje podpisani kurator dotič-ie zapuščine. Dr. Franjo Rosina, 884 2—1 odvetnik v Mariboru. K3:x.xixrxxxxxxxzzxx: Stoj! k svojim! Svoji k svojim! Naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil mojo manufakturno trgovino iz Tkalske uMce P. n. občinstvu nszna- bil poveljnik desnega krila Denjikinove Aleksandrovi ^esti* 30; St. 6 v Slovensko ulico st. 12 (vogal Gosposka svojim ■rece*’ g ■ « i bnvnsco »rmade. Vsled nes glašanja vrhovnim povelistvom le bil odstavljen — pozneje je *>a prevzel vodstvo nje-, govih čet in od doličnega dne se je J^r se slavnemu občins(yu zelo hrabro bil z boljševiki, Sedaj pa najtopleje priporočam. je tudi njega doletela ista usoda, kakor vse druge njegove tovar še. Amerik« — dežela luftsusn. Mrd vojno je Amerika z razpošiljanj^ orožja, municija in raznega kolon j^l-n?ga blaga napolnila svoja bbgajne z mastnimi svetimi. Vsevprek, mlado in staro, je za"U'2j!o re s preveč težkim de'om velike sveta denarja* Luksus se je raznas«! kakor kuga. Lui.je. ki so bili preje zmerno oblečeni, ho:i jo ffi cl s j vnajflr.ejših oblekah Čevljarski vajenec se na ul ci čisto j nič ue raelikuje od bankiri«, dekla ne j od soproge milijonarja. InteresanU'^ ■ je st.jtistika o :zdeti(*<<>£><> m sporazuma. S tem ministrskim odlokom j bili'ona se je porabilo za razna nakite, se imajo brodovi, ki niso na potu in i polovico te svote za bonbone. Krznarji prazni, takoj vrnite, ostali pa, ko do-j so prodali nič manj nego za 300 miii-'spejo ▼ kako italijansko luko. Dodatno jonov blaga, za fotografije in glasovirje k gornjem odloku je mini*ter izdal rs« je potrošilo 250 milijonov, za Rodbini, pVijateljtma i znatteima radi juferašnjeg -nsdtrljnog prozrttka tekar dai^as javljam prežalosnu vest, da se je moja nezaboravna supruga Lenki lencareiiic roj. Idvakovič u subotu dne tl. t. m. u 23% sata rastala sa ovirn čemernim zemaljskim te preselila u bolji, večni Ž!yot. Pogreb se obavio danas u 15 sati. 7- «°)» mi tom žalošnom prigodom izraziše svoje saucebce te milu pokojnicu i3pratiše do hladnoga grooa, ovim pu-tem izričem moju duboku blagodarnost. Maribor, dne 13. decembra 1920. ^ Miloš Končarevič 885 pravoslavni kaznionički sveštehik. Mia; Tiskovna 4» r^crr-.